(1)

Komisija je 17. decembra 2019 sprejela letno strategijo za trajnostno rast, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2020. Pri tem je ustrezno upoštevala evropski steber socialnih pravic, ki so ga 17. novembra 2017 razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija. Komisija je 17. decembra 2019 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela tudi poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Španijo opredelila kot eno od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled. Komisija je istega dne sprejela tudi priporočilo za priporočilo Sveta glede ekonomske politike euroobmočja.

(2)

Poročilo o državi za Španijo za leto 2020 je bilo objavljeno 26. februarja 2020. V njem so bili ocenjeni napredek Španije pri izvajanju priporočil za posamezno državo, ki jih je Svet sprejel 9. julija 2019 (3) (v nadaljnjem besedilu: priporočila za posamezne države iz leta 2019), nadaljnje ukrepanje glede priporočil za posamezne države, sprejetih v preteklih letih, in napredek Španije pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020. Poročilo o državi vsebuje tudi rezultate poglobljenega pregleda v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011, ki so bili prav tako objavljeni 26. februarja 2020. Na podlagi opravljene analize Komisija ugotavlja, da v Španiji obstajajo makroekonomska neravnotežja. Visok zunanji in notranji dolg, tako javni kot zasebni, je ob visoki stopnji brezposelnosti še naprej predstavljal šibke točke s čezmejnimi učinki.

(3)

Svetovna zdravstvena organizacija je 11. marca 2020 uradno razglasila izbruh COVID-19 za svetovno pandemijo. To pomeni, da so na področju javnega zdravja nastale hude izredne razmere za državljane, družbe in gospodarstva. Nacionalni zdravstveni sistemi so zaradi tega pod hudim pritiskom, prihaja pa tudi do motenj v svetovnih dobavnih verigah, volatilnosti na finančnih trgih, šokov v povpraševanju potrošnikov ter negativnih učinkov v različnih sektorjih. Ogrožena so delovna mesta in dohodki ljudi ter poslovanje podjetij. Povzročen je bil velik gospodarski šok, ki že ima resne posledice v Uniji. Komisija je 13. marca 2020 sprejela sporočilo, v katerem je pozvala k usklajenemu gospodarskemu odzivu na krizo, ki naj vključuje vse akterje na nacionalni ravni in na ravni Unije.

(4)

Več držav članic je razglasilo izredne razmere ali uvedlo izredne ukrepe. Vsi izredni ukrepi bi morali biti strogo sorazmerni, potrebni, časovno omejeni ter skladni z evropskimi in mednarodnimi standardi. Zanje bi morala veljati demokratični nadzor in neodvisni sodni nadzor.

(5)

Komisija je 20. marca 2020 sprejela sporočilo o uporabi splošne odstopne klavzule v okviru Pakta za stabilnost in rast. Splošna odstopna klavzula, kot je določena v členih 5(1), 6(3), 9(1) in 10(3) Uredbe (ES) št. 1466/97 ter členih 3(5) in 5(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 (4), olajšuje usklajevanje proračunskih politik v času resnega upada gospodarske aktivnosti. Komisija se je v svojem sporočilu z dne 20. marca 2020 menila, da so glede na pričakovani resni upad gospodarske aktivnosti zaradi pandemije COVID-19 izpolnjeni pogoji za uporabo splošne odstopne klavzule, in pozvala Svet, naj potrdi to ugotovitev. Ministri za finance držav članic so 23. marca 2020 potrdili oceno Komisije. Strinjali so se, da se je treba na resen upad gospodarske aktivnosti odzvati odločno, ambiciozno in usklajeno. Uporaba splošne odstopne klavzule omogoča začasni odklon od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, če to srednjeročno ne ogroža vzdržnosti javnih financ. Poleg tega se lahko Svet na priporočilo Komisije odloči, da za korektivni del sprejme revidirano fiskalno usmeritev. Splošna odstopna klavzula ne pomeni začasne prekinitve postopkov Pakta za stabilnost in rast. Državam članicam omogoča, da odstopajo od proračunskih zahtev, ki bi se sicer uporabljale, Komisiji in Svetu pa, da sprejmeta potrebne ukrepe za usklajevanje politik v okviru Pakta.

(6)

Potrebno je nadaljnje ukrepanje, da se omeji in nadzira širjenje pandemije COVID-19, okrepi odpornost nacionalnih zdravstvenih sistemov, s podpornimi ukrepi za podjetja in gospodinjstva ublažijo socialno-ekonomske posledice pandemije ter zagotovijo ustrezni zdravstveni in varnostni pogoji na delovnem mestu, da bi se ponovno vzpostavila gospodarska aktivnost. Unija bi morala v celoti izkoristiti različna orodja, ki so ji na voljo za podporo prizadevanjem držav članic na teh področjih. Hkrati bi morale države članice in Unija sodelovati pri pripravi ukrepov, potrebnih za ponovno vzpostavitev normalnega delovanja naših družb in gospodarstev ter za vnovično doseganje trajnostne rasti, med drugim z vključitvijo zelenega prehoda in digitalne preobrazbe ter ob upoštevanju spoznanj, pridobljenih med krizo.

(7)

Kriza zaradi COVID-19 je izpostavila prožnost, ki jo v smislu prilagajanja na izredne okoliščine omogoča notranji trg. Da pa bi zagotovili hiter in neoviran prehod v fazo okrevanja ter prosti pretok blaga, storitev in delavcev, bi bilo treba izredne ukrepe, ki ovirajo normalno delovanje notranjega trga, odpraviti takoj, ko niso več nujno potrebni. Trenutna kriza je pokazala, da so v zdravstvenem sektorju potrebni načrti za pripravljenost na krize. Med ključnimi elementi za oblikovanje širših načrtov za pripravljenost na krize so tudi boljše nabavne strategije, diverzificirane dobavne verige in strateške zaloge osnovnih dobrin.

(8)

Zakonodajalec Unije je že spremenil ustrezne zakonodajne okvire, in sicer z uredbama (EU) 2020/460 (5) in (EU) 2020/558 (6) Evropskega parlamenta in Sveta, da bi lahko države članice za ublažitev izrednih učinkov pandemije COVID-19 uporabile vsa neporabljena sredstva iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Te spremembe bodo zagotovile dodatno prožnost ter poenostavljene in racionalizirane postopke. Za zmanjšanje pritiskov na denarni tok lahko države članice v obračunskem letu 2020–2021 uporabijo tudi 100-odstotno stopnjo sofinanciranja iz proračuna Unije. Španija se spodbuja, da v celoti izkoristi navedene možnosti za pomoč najbolj prizadetim posameznikom in sektorjem.

(9)

Socialno-ekonomske posledice pandemije COVID-19 bodo zaradi različne specializacije po vsej verjetnosti neenakomerno porazdeljene po španskih regijah. To na primer velja za regije, ki so najbolj odvisne od turizma, kot so regije ob sredozemski obali, Andaluzija ali Balearski otoki in Kanarski otoki, kjer je več kot četrtina delovnih mest povezanih s tem sektorjem. To pomeni znatno tveganje poglabljanja regionalnih razlik v Španiji. V povezavi s tveganjem začasne prekinitve procesa konvergence med državami članicami sedanje razmere zahtevajo ciljno usmerjene odzive politike.

(10)

Španija je 1. maja 2020 predložila nacionalni reformni program za leto 2020 in program stabilnosti za leto 2020. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(11)

Za Španijo trenutno veljata preventivni del Pakta za stabilnost in rast ter prehodno pravilo glede dolga.

(12)

Svet je 13. julija 2018 Španiji priporočil, naj zagotovi, da nominalna stopnja rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov (7) v letu 2019 ne bo presegla 0,6 %, kar ustreza letni strukturni prilagoditvi v višini 0,65 % bruto domačega proizvoda (BDP). Celovita ocena Komisije za leto 2019 potrjuje znaten odklon od priporočene prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja. To je pomemben dejavnik v poročilu Komisije, pripravljenem v skladu s členom 126(3) Pogodbe, v katerem je ocenjena skladnost Španije z merilom glede dolga v letu 2019.

(13)

V programu stabilnosti za leto 2020 vlada načrtuje, da se bo nominalni saldo poslabšal s primanjkljaja v višini 2,8 % BDP v letu 2019 na primanjkljaj v višini 10,3 % BDP v letu 2020. Glede na program stabilnosti za leto 2020 naj bi se dolg sektorja država kot odstotek BDP po zmanjšanju na 95,5 % BDP v letu 2019 povečal na 115,5 % BDP v letu 2020. Na makroekonomske in fiskalne obete vpliva velika negotovost zaradi pandemije COVID-19.

(14)

V odziv na pandemijo COVID-19 je Španija v okviru usklajenega pristopa Unije sprejela pravočasne proračunske ukrepe za povečanje zmogljivosti svojega zdravstvenega sistema, zajezitev pandemije ter zagotovitev pomoči posameznikom in sektorjem, ki so bili še posebej prizadeti. Glede na program stabilnosti za leto 2020 so navedeni proračunski ukrepi znašali 3,2 % BDP. Količinska opredelitev ukrepov, ki povečujejo primanjkljaj, po upoštevanju različne obravnave cene avtomatskih stabilizatorjev na splošno sovpada z ocenami Komisije. Ukrepi vključujejo krepitev zdravstvenih storitev, zagotavljanje dohodkovne podpore delavcem, ki so vključeni v sheme skrajšanega delovnega časa, ciljno usmerjene oprostitve plačil prispevkov za socialno varnost in posebno ukinitev ugodnosti za dejavnost za samozaposlene osebe, katerih dejavnost je bila začasno ustavljena ali katerim so se znatno zmanjšali prihodki. Poleg tega je Španija napovedala ukrepe, ki sicer ne bodo imeli neposrednega proračunskega učinka, a bodo prispevali k zagotavljanju likvidnostne podpore podjetjem ter so v programu stabilnosti za leto 2020 ocenjeni na 9,2 % BDP. Ti ukrepi vključujejo zlasti jamstva za posojila (8,8 % BDP). Na splošno so ukrepi, ki jih je sprejela Španija, v skladu s smernicami iz sporočila Komisije z dne 13. marca 2020. Polno izvajanje izrednih ukrepov in podpornih fiskalnih ukrepov ter nato preusmeritev fiskalnih politik v doseganje preudarnih srednjeročnih fiskalnih položajev, kadar bodo gospodarske razmere to dopuščale, bosta srednjeročno prispevala k ohranitvi vzdržnosti javnih financ.

(15)

Glede na spomladansko napoved Komisije 2020 in ob predpostavki nespremenjenih politik naj bi saldo sektorja država Španije v letu 2020 znašal –10,1 % BDP, v letu 2021 pa –6,7 % BDP. Delež dolga sektorja država naj bi dosegel 115,6 % BDP v letu 2020 in 113,7 % v letu 2021.

(16)

Komisija je 20. maja 2020 izdala poročilo, pripravljeno v skladu s členom 126(3) Pogodbe, ker Španija v letu 2019 ni izpolnjevala pravila glede dolga in ker naj bi v letu 2020 presegla prag primanjkljaja v višini 3 % BDP. V celoti gledano analiza Komisije kaže, da merili glede primanjkljaja in dolga, kakor sta opredeljeni v Pogodbi in Uredbi (ES) št. 1467/97, nista izpolnjeni.

(17)

Ukrepi, sprejeti za zaustavitev širjenja virusa, odgovornega za COVID-19, imajo velike posledice za gospodarstvo in bi lahko v tem letu povzročili izgubo v višini 9,4 % BDP. Vpliv na zaposlovanje, ki ga je na tej stopnji težko izračunati, bo prav tako znaten. Od začetka krize zaradi COVID-19, od februarja do maja, je delo izgubilo skoraj 700 000 ljudi. Vpliv na zaposlovanje trenutno blažijo sheme skrajšanega delovnega časa, ki so doslej preprečile takojšnje izgube zaposlitve, vanje pa je vključenih skoraj 3,5 milijona delavcev. Posledice pandemije COVID-19 v Španiji bodo še hujše zaradi visokega deleža zaposlitve v malih in srednjih podjetjih (MSP), pomembnosti sektorjev, ki so še posebej prizadeti in bodo verjetno počasneje okrevali, kot sta turizem in prodaja na drobno, ter visoke stopnje začasnih pogodb med zaposlenimi (26,3 % v letu 2019). Vsi ti dejavniki bi lahko povzročili velike izgube pri zaposlovanju in povečali šok. Glede na spomladansko napoved Komisije 2020 naj bi se stopnja brezposelnosti (ki je februarja 2020 znašala 13,6 %) v letu 2020 povišala na 18,9 %, leta 2021 pa znižala na 17 %.

(18)

Španski organi so z različnimi svežnji ukrepov, ki skupaj znašajo 145 milijard EUR, poskušali ublažiti posledice pandemije COVID-19 in obdobja zajezitve širjenja. Pri spoprijemanju z boleznijo COVID-19 so organi povečali izdatke za zdravstvene in socialne storitve. Prav tako so olajšali uporabo shem skrajšanega delovnega časa, da bi ohranili delovna mesta in podprli dohodke gospodinjstev. Delavci, ki delajo s skrajšanim delovnim časom, so deležni ugodnosti v višini 70 % osnove njihovih prispevkov za socialno varnost, pri čemer sta določeni najnižja in najvišja meja (502 EUR oziroma 1 402 EUR). Delovno razmerje v času trajanja shem skrajšanega delovnega časa ostaja nespremenjeno, možnost uporabe tega pravnega instrumenta zaradi razlogov višje sile v zvezi s COVID-19 pa je bila nedavno podaljšana vsaj do 30. junija 2020. Podjetja, ki izvajajo sheme skrajšanega delovnega časa, so oproščena plačila velike večine prispevkov za socialno varnost za delavce, vključene v shemo, pod pogojem, da ohranijo njihova delovna mesta vsaj šest mesecev po ponovnem zagonu dejavnosti. Ti ukrepi so tesno povezani s posebno pomočjo za MSP ter samozaposlene delavce, ki so hrbtenica španskega gospodarstva (odlog plačila davkov, zmanjšanje prispevkov za socialno varnost in državna poroštva), in so poskus, da se jim pomaga preprečiti stečaj in da hitro nadaljujejo dejavnosti po koncu krize zaradi COVID-19. Sprejeti so bili tudi ukrepi za začasno zagotavljanje dohodkovne podpore samozaposlenim, nestandardnim in ranljivim delavcem, ki v običajnih okoliščinah ne bi imeli dostopa do socialne zaščite.

(19)

Španski zdravstveni sistem kljub razmeroma nizki stopnji naložb prinaša dobre rezultate na področju zdravja. Pandemija COVID-19 pa je sistem obremenila kot še nikoli doslej in razkrila njegovo ranljivost za šoke. Takojšnje ukrepanje se osredotoča na krepitev zmogljivosti v smislu zdravstvenih delavcev, kritičnih medicinskih izdelkov in infrastrukture, da bi rešili življenja in omogočili zdravljenje med pandemijo. Med krizo zaradi COVID-19 so bili še posebej izpostavljeni invalidi in starejše osebe v bivalni oskrbi. Zagotoviti je treba njihov nadaljnji dostop do zdravstvenega in socialnega varstva, vključno s storitvami za nujno in intenzivno nego. Pozneje bi se morala prizadevanja osredotočiti na izboljšanje odpornosti zdravstvenega sistema, da bi bil lahko čim hitreje in bolje pripravljen na spopadanje z novimi šoki. Pandemija COVID-19 je razkrila obstoječe strukturne težave, od katerih nekatere izvirajo iz nezadostnih naložb v fizično infrastrukturo ter pomanjkljivosti pri zaposlovanju in delovnih pogojih zdravstvenih delavcev. Obstajajo regionalne razlike glede porabe, fizičnih virov in osebja, usklajevanje med različnimi ravnmi države pa ni vedno učinkovito. Srednjeročno bi se lahko z zagotavljanjem zdravstvenega varstva bolje odzvali na izzive staranja, kroničnih bolezni in invalidnosti. Pri tem imata osrednjo vlogo primarno varstvo in razvoj e-zdravja. Srednjeročno bo pomembno zagotoviti, da verjetno zmanjšanje sredstev zaradi gospodarske recesije ne bo vplivalo na zdravstveno varstvo oseb in povzročilo neenakosti pri dostopu.

(20)

Kljub letom intenzivnega ustvarjanja delovnih mest je španski trg dela pred pandemijo COVID-19 še vedno beležil visoke stopnje brezposelnosti in segmentacijo trga dela. Predhodni podatki kažejo na znatno povečanje stopnje brezposelnosti v Španiji kot posledica krize zaradi COVID-19, kar bo vplivalo na že tako omejeno zmogljivost zavodov za zaposlovanje za podporo delavcem in delodajalcem ter na socialne službe. Srednjeročno bi bilo treba okrevanje omogočiti z ukrepi za podporo zaposlovanju, sprejetimi v posvetovanju s socialnimi partnerji, na primer s postopnim opuščanjem shem skrajšanega delovnega časa, pregledom sistema spodbud za zaposlovanje za boljše spodbujanje trajnostnih oblik zaposlitve, zlasti za mlade delavce, in prožnostjo delovnih pogojev. Povečevanje deleža študentov v znanosti in digitalnih tehnologijah, povečanje privlačnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter zagotavljanje prožnih možnosti za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo bi lahko pomagali zadostiti naraščajočemu povpraševanju po tehničnih znanjih in spretnostih, potrebnih za zeleni in digitalni prehod, ki bo spremljal okrevanje. Bolj na splošno bi lahko izboljšanje izobraževalnih in poklicnih smernic ter zagotavljanje ustrezne podpore prikrajšanim študentom in regijam, ki zaostajajo, prispevala k boljšim rezultatom izobraževanja. Uspeh ukrepov, ki se lahko sprejmejo za doseganje teh ciljev, bo močno odvisen od tega, ali si bo država vzela potreben čas za oblikovanje širokega in dolgotrajnega socialnega in političnega soglasja v zvezi z reformami.

(21)

Zaradi posledic pandemije COVID-19 za trg dela je treba nujno podpreti dohodke gospodinjstev, ki jih je prizadela kriza zaradi COVID-19. Pri teh prizadevanjih je bila ključna poenostavitev uporabe shem skrajšanega delovnega časa. Vendar začasni delavci z zelo kratkoročnimi pogodbami, ki predstavljajo večino novih brezposelnih in med katerimi je veliko mladih delavcev, pogosto niso upravičeni do standardnega zavarovanja za primer brezposelnosti. Da bi podprli trajnostno okrevanje in socialno kohezijo, je treba poleg nujnih ukrepov, ki jih je že sprejela vlada, zagotoviti, da bodo imeli vsi delavci, vključno z začasnimi delavci in samozaposlenimi, dostop do ustrezne socialne zaščite in aktivnih politik trga dela.

(22)

Kriza zaradi COVID-19 bo verjetno povečala visoko stopnjo revščine ali socialne izključenosti v Španiji, zlasti med družinami z otroki. Leta 2019 je bila Španija država članica z najnižjim povprečjem družinskih prejemkov na otroka. Družine z nizkimi in srednjimi dohodki niso upravičene do strogo pogojevanih otroških dodatkov in imajo le omejeno korist od davčnih olajšav. Odhodki za socialno zaščito so še vedno močno usmerjeni k starejšim, raven odhodkov za pokojnine pa se bo v srednje- do dolgoročnem obdobju znatno povečala, če bodo napovedana odstopanja od pokojninske reforme iz leta 2013 postala trajna in ne bodo sprejeti ustrezni izravnalni ukrepi. Zaradi težkih gospodarskih in družbenih razmer, ki so posledica pandemije COVID-19, je potrebna medgeneracijska solidarnost v smeri mlajših generacij. Pomoč za brezposelnost dolgotrajno brezposelnim in delavcem, ki ne izpolnjujejo pogojev za sheme, ki temeljijo na prispevkih, je trenutno razpršena po več shemah, zaradi česar je pokritost nizka. Obstoječe regionalne sheme minimalnega dohodka zaradi velikih regionalnih razlik v smislu pokritosti, trajanja, pogojev dostopa in ustreznosti obsegajo le 20 % potencialnih upravičencev v državi. V trenutnih nujnih razmerah je bila nedavno sprejeta stalna nacionalna shema zajamčenega dohodka, ki bo po ocenah pokrivala več kot dva milijona upravičencev in čaka na ratifikacijo s strani parlamenta, dopolnjevale pa jo bodo obstoječe regionalne sheme minimalnega dohodka. Na tej stopnji ni mogoče oceniti njenega učinka na zmanjšanje revščine ter njene kratkoročne in srednjeročne trajnosti.

(23)

Še ena oteževalna okoliščina v zvezi s pandemijo COVID-19 v Španiji je, da velik delež zaposlenih dela v številnih MSP. Da bi preprečili stečaje, ki se jim je mogoče izogniti, so bili nekateri ukrepi za zagotavljanje likvidnostne podpore podjetjem s posojili in jamstvi sprejeti po nujnem postopku, s poudarkom na MSP ter sektorjih, ki jih bo kriza zaradi COVID-19 težje in dlje prizadela, kot je na primer turizem (ki je leta 2019 v Španiji znašal 12 % BDP). Finančni posredniki bi morali te ukrepe učinkovito in hitro izvajati, da se izkoristijo njihovi učinki. K izboljšanju denarnega toka MSP bodo prispevali tudi odlogi plačil davkov in socialnih prispevkov ter pospešitev pogodbenih plačil s strani javnih organov. Pri oblikovanju in izvajanju teh ukrepov je treba upoštevati odpornost bančnega sektorja. Za zagotovitev učinkovitosti teh ukrepov je pomembno, da se ohranijo prizadevanja za zmanjšanje upravnega bremena in zagotavljanje učinkovitih digitalnih javnih storitev. Podpora podjetjem v sektorjih, ki jih je kriza zaradi COVID-19 najbolj prizadela, zaščita konkurenčnosti izvoznih podjetij in spodbujanje internacionalizacije kot sredstva za okrepitev odpornosti podjetij so bistvenega pomena za uspešno okrevanje.

(24)

Za pospešitev gospodarskega okrevanja bo pomembno dati prednost zrelim javnim naložbenim projektom in spodbujati zasebne naložbe, med drugim z ustreznimi reformami. Obeti za okrevanje Španije bodo odvisni od njene sposobnosti za povečanje produktivnosti in spodbujanje inovacij, vključno z digitalnim in zelenim prehodom. Inovacijska uspešnost Španije je v vseh regijah pod povprečjem Unije. Španska podjetja niso dovolj uspešna na področjih inovacij, vlaganja v opredmetena in neopredmetena sredstva ter čim boljšega izkoristka znanj in spretnosti lokalnega prebivalstva, kar bi lahko oviralo njihovo konkurenčnost v gospodarstvu, ki temelji na znanju. Kriza zaradi COVID-19 je poudarila pomen digitalizacije za ohranitev dostopa do vladnih storitev ter izobraževanja in usposabljanja, pa tudi za ohranjanje delovnih mest in gospodarske aktivnosti. Pred obdobjem omejitvenih ukrepov je imela le polovica šol v Španiji na voljo ustrezne platforme za digitalno učenje, obstajajo pa tudi velike regionalne razlike. Nenaden prehod na digitalno učenje je bil prav tako poseben izziv za ranljive študente, ki doma nimajo dostopa do digitalnih rešitev. Španija bi morala vsem študentom zagotoviti dostop do digitalnega učenja, vključno s tistimi na podeželju in iz ranljivih gospodinjstev. Podpora digitalizaciji podjetij bi prav tako spodbujala konkurenčnost španskih podjetij, zlasti MSP in mikropodjetij, v globalnih vrednostnih verigah in povečala njihovo zmogljivost za izvoz. Z uvajanjem digitalnih tehnologij, vključno z naprednimi digitalnimi tehnologijami, in zmanjšanjem digitalne vrzeli med mestnimi in podeželskimi območji bi se izboljšala zmogljivost španskega gospodarstva za inovacije. Poleg tega bi lahko krepitev upravljanja na področju raziskav in inovacij na vseh ravneh, povečanje kakovosti raziskav s pomočjo sistematičnih vrednotenj in spodbujanje raziskovalnih organizacij k sodelovanju z zasebnim sektorjem omogočili učinkovitejše politike na področju raziskav in inovacij ter pospešili širjenje inovacij za pomoč pri okrevanju.

(25)

Za preobrazbo Španije v podnebno nevtralno gospodarstvo bodo med drugim potrebna obsežna vlaganja v daljšem obdobju na področju energije iz obnovljivih virov, trajnostne energetske infrastrukture, energijske učinkovitosti in trajnostnega prometa. V skladu s španskim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom bi bilo treba prednost med okrevanjem nameniti naložbam za zeleni prehod. Spodbujanje integriranega energetskega sistema bi moralo olajšati uveljavljanje obnovljivih virov energije. Zmanjšanje porabe energije v zasebnih in javnih zgradbah z obsežno prenovo ter razvoj pametnih omrežij in skladiščenja električne energije iz obnovljivih virov bi pripomogla k boljšemu upravljanju povpraševanja po energiji, hkrati pa bi podprla ustvarjanje delovnih mest med okrevanjem. Nadaljnje naložbe v energetsko infrastrukturo, tudi v elektroenergetske povezave s preostalo Unijo, bi prispevale k boljšemu povezovanju notranjega energijskega trga Unije, obenem pa uvedle večjo konkurenco in spodbudile uporabo energije iz obnovljivih virov. Dodatna prizadevanja bi morala spodbujati tudi trajnostni in učinkovit promet, vključno z okrepitvijo storitev javnega prevoza in vzpostavitvijo infrastrukture za alternativna goriva, zlasti za električna vozila. Naložbe bodo potrebne tudi, da se omogoči večja uporaba železniškega tovornega prometa, vključno s čezmejnimi povezavami s Francijo in Portugalsko ter povezavami do pristanišč in logističnih vozlišč. Poleg tega so nekatera območja Španije med najbolj izpostavljenimi podnebnim spremembam v Evropi. Vodni viri so pod pritiskom, infrastruktura za gospodarjenje z vodo in ravnanje z odpadki pa je po državi neenakomerna. Zelene naložbe lahko pomagajo pri soočanju s škodljivimi učinki podnebnih sprememb, vključno z ohranjanjem gozdov, kot so vročinski valovi, suše, poplave in gozdni požari, izboljšanju kakovosti zraka, gospodarjenju z vodo in ravnanju z odpadki ter razvoju potenciala krožnega gospodarstva. Načrtovanje programov Sklada za pravični prehod, ki je obravnavan v predlogu Komisije, za obdobje 2021–2027 bi Španiji lahko pomagalo nasloviti nekatere izzive, ki jih prinaša prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo, zlasti na območjih iz Priloge D k poročilu o državi za leto 2020. To bi Španiji omogočilo, da navedeni sklad čim bolje izkoristi.

(26)

Regulativna razdrobljenost in ovire v Španiji podjetjem preprečujejo izkoriščanje ekonomije obsega in negativno vplivajo na produktivnost. Zakon o enotnosti trga, ki ga že izvršujejo sodišča in organi, pristojni za konkurenco, bi bilo treba med okrevanjem bolj dejavno uporabljati za spodbujanje boljšega pravnega urejanja in konkurence. V zvezi s tem bi bilo treba takoj po prenehanju izrednih razmer odpraviti stroge lastniške in tržne omejitve, s katerimi se je med pandemijo COVID-19 zagotavljala dobava strateškega blaga in storitev. Bolj na splošno bi lahko močnejše in trajnostno usklajevanje med različnimi ravnmi države omogočilo učinkovitejše politike za okrevanje gospodarstva. Bistveno je tudi zagotoviti, da bo lahko struktura upravljanja, že vzpostavljena z zakoni, s katerimi se izvajajo direktive o javnih naročilih iz leta 2014, delovala s polno hitrostjo, kakor hitro je to mogoče, da se bo zagotovila učinkovita uporaba javnih naložb, ki bi lahko podprle okrevanje. V tesnem sodelovanju s predstavniki vseh ravni države (osrednje, regionalne in lokalne) v okviru odbora za sodelovanje bi bilo treba okrepiti prizadevanja za celovito nacionalno strategijo na področju javnih naročil.

(27)

Medtem ko se priporočila za posamezne države iz tega priporočila (v nadaljnjem besedilu: priporočila za posamezne države iz leta 2020) osredotočajo na blažitev socialno-ekonomskih posledic pandemije COVID-19 in spodbujanje gospodarskega okrevanja, so priporočila za posamezne države iz leta 2019 zajemala tudi reforme, ki so bistvene za reševanje srednje- do dolgoročnih strukturnih izzivov. Priporočila za posamezne države iz leta 2019 še vedno veljajo in se bodo še naprej spremljala skozi celoten evropski semester v prihodnjem letu. To vključuje priporočila za posamezne države iz leta 2019 glede gospodarskih politik v zvezi z naložbami. Vsa priporočila za posamezne države iz leta 2019 bi bilo treba upoštevati pri strateškem načrtovanju financiranja v sklopu kohezijske politike po letu 2020, tudi pri ukrepih za ublažitev posledic trenutne krize in izhodnimi strategijami v zvezi z njo.

(28)

Pravočasna uvedba postopkov v primeru insolventnosti bo prav tako imela ključno vlogo pri zagotavljanju likvidnosti podjetij in učinkovite prerazporeditve sredstev, pa tudi pri spodbujanju podjetništva in stabilnosti finančnega sektorja. Bistveno je, da se zaščiti zmogljivost pravosodnega sistema za učinkovito obravnavo postopkov v primeru insolventnosti. To je še posebej pomembno, saj lahko trenutna prekinitev dejavnosti sodišč in pričakovano povečanje sodnih postopkov zaradi recesije, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, še poslabšata obstoječe izzive z vedno daljšimi postopki in vse večjimi zaostanki v sodnih postopkih.

(29)

Evropski semester določa okvir za nadaljnje usklajevanje ekonomskih politik in politike zaposlovanja v Uniji, ki lahko prispeva k trajnostnemu gospodarstvu. Države članice so v svojih nacionalnih reformnih programih za leto 2020 ocenile napredek pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja, sprejetih na ravni OZN. Z zagotavljanjem polnega izvajanja priporočil za posamezne države iz leta 2020 bo Španija prispevala k napredku pri doseganju navedenih ciljev trajnostnega razvoja in k skupnim prizadevanjem za zagotovitev konkurenčne trajnostnosti v Uniji.

(30)

Tesno sodelovanje med gospodarstvi v ekonomski in monetarni uniji je ključno za hitro okrevanje od gospodarskih posledic pandemije COVID-19. Španija bi morala kot država članica, katere valuta je euro, poskrbeti, da bodo njene politike še naprej skladne s priporočili za euroobmočje iz leta 2020 in usklajene s politikami drugih držav članic, katerih valuta je euro, ter ob tem upoštevati politične smernice Euroskupine.

(31)

V okviru evropskega semestra za leto 2020 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Španije in jo objavila v poročilu o državi za leto 2020. Prav tako je ocenila program stabilnosti za leto 2020, nacionalni reformni program za leto 2020 in ukrepanje glede priporočil za posamezne države, naslovljenih na Španijo v preteklih letih. Komisija pri tem ni upoštevala le njihovega pomena z vidika vzdržne fiskalne in socialno-ekonomske politike v Španiji, temveč – spričo potrebe, da se splošno ekonomsko upravljanje Unije okrepi z vključitvijo prispevka na ravni Unije v prihodnje nacionalne odločitve – tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(32)

Svet je ob upoštevanju navedene ocene preučil program stabilnosti za leto 2020, njegovo mnenje (8) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 spodaj.

(33)

Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda, ki ga je opravila Komisija, in te ocene preučil nacionalni reformni program za leto 2020 in program stabilnosti za leto 2020. Priporočila za posamezne države iz leta 2020 upoštevajo potrebo po spoprijemanju s posledicami pandemije COVID-19 in spodbujanju okrevanja kot prvi korak, ki je potreben, da se omogoči prilagoditev neravnotežij. Priporočila za posamezne države iz leta 2020, ki neposredno obravnavajo makroekonomska neravnotežja, ki jih je ugotovila Komisija na podlagi člena 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011, so izražena v priporočilih 1, 2 in 4 spodaj –

1.

2.

3.

4.