(1)

Sistem virov lastnih sredstev Unije mora zagotavljati zadostna sredstva za urejen razvoj politik Unije, ob upoštevanju potrebe po strogi proračunski disciplini. Razvoj sistema virov lastnih sredstev bi lahko in bi tudi moral v največji možni meri prispevati k oblikovanju politik Unije.

(2)

Z Lizbonsko pogodbo so bile določbe v zvezi s sistemom virov lastnih sredstev Unije spremenjene tako, da omogočajo odpravo obstoječe kategorije lastnih sredstev in uvedbo nove kategorije.

(3)

Evropski svet je 7. in 8. februarja 2013 pozval Svet, naj nadaljuje delo v zvezi s predlogom Komisije o novih virih lastnih sredstev iz naslova davka na dodano vrednost (DDV), da bi bil čim bolj enostaven in pregleden, naj okrepi povezavo med politiko Unije na področju DDV in dejanskimi prejemki iz naslova DDV ter zagotovi enako obravnavo davkoplačevalcev v vseh državah članicah.

(4)

Komisija je junija 2017 sprejela dokument z naslovom Razmislek o prihodnosti financ EU. V njem predlaga vrsto možnosti, kjer bi bila lastna sredstva bolj očitno povezana s politikami Unije, zlasti z enotnim trgom in trajnostno rastjo. V skladu z razmislekom bi bilo treba pri uvajanju novih virov lastnih sredstev pozornost nameniti njihovi preglednosti, enostavnosti in stabilnosti, njihovi skladnosti s cilji politike Unije, njihovem vplivu na konkurenčnost in trajnostno rast ter njihovo pravično porazdelitev po državah članicah.

(5)

Računsko sodišče, Evropski parlament in države članice so že večkrat kritizirali sedanji sistem za določanje lastnih sredstev iz naslova DDV kot prezapleten. Evropski svet je zato na zasedanju od 17. do 21. julija 2020 sklenil, da je primerno, da se izračunavanje tega vira lastnih sredstev poenostavi.

(6)

Da bi bili instrumenti Unije za financiranje bolj usklajeni s prioritetami njenih politik, da bi se vloga splošnega proračun Unije („proračun Unije“) bolje odražala pri delovanju enotnega trga, da bi bolje podpirali cilje politik Unije in zmanjšali prispevke držav članic iz naslova bruto nacionalnega dohodka (BND) v letni proračun Unije, je Evropski svet na zasedanju od 17. do 21. julija 2020 sklenil, da si bo Unija v prihodnjih letih prizadevala reformirati sistem virov lastnih sredstev in da bo uvedla nove vire lastnih sredstev.

(7)

Najprej bi bilo treba uvesti novo kategorijo virov lastnih sredstev, ki bi temeljila na nacionalnem prispevku, izračunanem na podlagi nereciklirane odpadne plastične embalaže. V skladu z evropsko strategijo za plastiko lahko proračun Unije prispeva k zmanjšanju onesnaževanja z odpadno plastično embalažo. Vir lastnih sredstev, ki bo temeljil na nacionalnem prispevku, sorazmernem s količino nereciklirane odpadne plastične embalaže v posamezni državi članici, bo zagotavljal spodbudo za zmanjšanje potrošnje plastike za enkratno uporabo ter spodbujal recikliranje in krožno gospodarstvo. Hkrati bodo lahko države članice po lastni presoji sprejele najprimernejše ukrepe za dosego teh ciljev v skladu z načelom subsidiarnosti. Da bi preprečili pretirano regresiven vpliv na nacionalne prispevke, bi bilo treba pri prispevkih držav članic, katerih BND na prebivalca je bil leta 2017 nižji od povprečja EU, uporabiti mehanizem prilagajanja v obliki letnega pavšalnega znižanja. To znižanje bi moralo ustrezati 3,8 kilogramom, pomnoženim s številom prebivalstva zadevne države članice v letu 2017.

(8)

Evropski svet je bil na zasedanju od 17. do 21. julija 2020 seznanjen, da bo Komisija v prvi polovici leta 2021 kot podlago za dodatna lastna sredstva predložila predlog o mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah in predlog o digitalni dajatvi, da bi bila lahko vpeljana najpozneje do 1. januarja 2023. Evropski svet je pozval Komisijo, naj predloži revidiran predlog o EU sistemu trgovanja z emisijami ter ga po možnosti razširi na letalski in pomorski sektor. Sklenil je, da si bo Unija med večletnim finančnim okvirom (v nadaljnjem besedilu: VFO 2021-2027) za obdobje 2021–2027 prizadevala uvesti še druge vire lastnih sredstev, med katerimi bi lahko bil tudi davek na finančne transakcije.

(9)

Evropski svet je na zasedanju od 17. do 21. julija 2020 sklenil, da bi morali ureditev virov lastnih sredstev usmerjati splošni cilji enostavnosti, preglednosti in pravičnosti, vključno s pravično delitvijo bremena. Sklenil je tudi, da bodo Danska, Nizozemska, Avstrija in Švedska, v okviru podpore okrevanju in odpornosti pa tudi Nemčija, upravičene do pavšalnih popravkov njihovih letnih prispevkov iz naslova DDV za obdobje 2021–2027.

(10)

Države članice bi morale kot stroške pobiranja zadržati 25 % zneskov tradicionalnih lastnih sredstev, ki jih poberejo.

(11)

Vključitev Evropskega razvojnega sklada v proračun Unije bi moralo spremljati povečanje zgornjih mej lastnih sredstev, določenih v tem sklepu. Poleg tega je potrebna zadostna razlika med plačili in zgornjo mejo lastnih sredstev, da se zagotovi, da bo lahko Unija v vseh okoliščinah izpolnjevala svoje finančne obveznosti, tudi v obdobjih upada gospodarske rasti.

(12)

V okviru zgornjih mej lastnih sredstev bi bilo treba ohraniti zadostno razliko, ki bi Uniji omogočala, da pokrije vse svoje finančne in pogojne obveznosti, ki zapadejo v danem letu. Skupni znesek lastnih sredstev, dodeljenih Uniji za pokrivanje letnih odobritev plačil, ne bil smel presegati 1,40 % skupne vsote BND vseh držav članic. Skupni letni znesek odobritev za prevzem obveznosti v proračunu Unije ne bi smel presegati 1,46 % skupne vsote BND vseh držav članic.

(13)

Da bi znesek finančnih sredstev, ki je na razpolago Uniji, ostal nespremenjen, je primerno, da se v primeru sprememb Uredbe (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2), ki bi privedle do znatnih sprememb pri stopnji BND, prilagodijo zgornje meje lastnih sredstev za odobritve za plačila in za odobritve za prevzem obveznosti, izražene v odstotku BND.

(14)

Gospodarske posledice krize zaradi COVID-19 kažejo, kako pomembno je zagotoviti, da ima Unija zadostno finančno zmogljivost v primeru gospodarskih pretresov. Unija si mora zagotoviti sredstva za doseganje svojih ciljev. Če želimo odpraviti posledice krize zaradi COVID-19, ne da bi pri tem povečali pritisk na finance držav članic v času, ko so njihovi proračuni že pod izrednim pritiskom zaradi financiranja nacionalnih gospodarskih in socialnih ukrepov, povezanih s krizo, potrebujemo finančna sredstva v izjemnem obsegu. Zato bi bilo treba na ravni Unije zagotoviti izjemen odziv. Iz tega razloga je primerno, da se Komisija izjemoma pooblasti, da si na kapitalskih trgih v imenu Unije začasno izposodi do 750 000 milijonov EUR v cenah iz leta 2018. Do 360 000 milijonov EUR v cenah iz leta 2018 izposojenih sredstev bi se porabilo za zagotovitev posojil in do 390 000 milijonov v cenah iz leta 2018 izposojenih sredstev bi se porabilo za odhodke, in sicer oba zneska izključno za odpravljanje posledic krize zaradi COVID-19.

(15)

Ta izjemen odziv bi moral biti namenjen odpravljanju posledic krize zaradi COVID-19 in preprečevanju njene ponovitve. Podpora bi zato morala biti časovno omejena, večino finančnih sredstev pa bi bilo treba zagotoviti takoj po krizi, kar pomeni, da bi bilo treba pravne obveznosti za program, ki se financira s temi sredstvi iz dodatnega vira, prevzeti do 31. decembra 2023. Odobritev plačil v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost bo odvisna od zadovoljivega izpolnjevanja ustreznih mejnikov in ciljev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost, kar se bo presojalo v skladu z ustreznim postopkom iz uredbe o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost, v kateri so upoštevani sklepi Evropskega sveta z zasedanja od 17. do 21. julija 2020.

(16)

Za izpolnjevanje obveznosti v zvezi s predvideno izposojo sredstev je potrebno izjemno in začasno povečanje zgornjih mej lastnih sredstev. Zato je treba z izključnim namenom kritja vseh obveznosti Unije, ki izhajajo iz njenega najemanja posojil za odpravljanje posledic krize zaradi COVID-19, povečati zgornje meje za odobritve plačil in zgornje meje za odobritve za prevzem obveznosti, vsako za 0,6 odstotne točke. Pooblastilo Komisiji za izposojanje sredstev na kapitalskih trgih v imenu Unije, namenjenih izključno financiranju ukrepov za odpravljanje posledic krize zaradi COVID-19, je tesno povezano s povečanjem zgornje meje lastnih sredstev, predvidenim v okviru tega sklepa, nenazadnje pa tudi z delovanjem sistema virov lastnih sredstev Unije. Zato bi bilo treba to pooblastilo vključiti v ta sklep. Edinstvenost tega ukrepa brez primere in izjemnost zneska izposojenih sredstev terjata gotovost glede skupnega obsega obveznosti Unije in bistvenih elementov odplačevanja, pa tudi diverzificirano strategijo izposojanja.

(17)

Povečanje zgornjih mej lastnih sredstev je potrebno, ker zgornje meje sicer ne bi zadoščale za zagotovitev razpoložljivosti ustreznih sredstev, ki jih Unija potrebuje za izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz izjemnega in začasnega pooblastila za izposojanje sredstev. Potreba po tej dodatni dodelitvi bo prav tako samo začasna, saj se bodo zadevne finančne in pogojne obveznosti sčasoma zmanjšale, ko bodo izposojena sredstva odplačana in posojila zapadla. Zato bi se moralo povečanje izteči, ko bodo vsa izposojena sredstva odplačana in ko bodo prenehale vse pogojne obveznosti, povezane s posojili, ki so zagotovljena na podlagi teh sredstev, in sicer najpozneje 31. decembra 2058.

(18)

Ukrepanje Unije za odpravljanje posledic krize zaradi COVID-19 mora biti obsežno in opravljeno v sorazmerno kratkem času. Izposojanje sredstev mora biti skladno s to časovnico. Novo neto izposojanje bi se zato moralo ustaviti najpozneje konec leta 2026. Po letu 2026 bi bilo treba izposojanje strogo omejiti na operacije refinanciranja in tako zagotoviti učinkovito upravljanje dolga. Komisija bi morala pri izvajanju operacij v okviru diverzificirane strategije financiranja čim bolje izkoristiti zmogljivosti trgov, da absorbirajo izposojanje tako visokih zneskov sredstev z različnimi zapadlostmi, tudi kar zadeva kratkoročno financiranje z namenom upravljanja denarnih sredstev, in zagotoviti kar najbolj ugodne pogoje odplačevanja. Poleg tega bi morala Komisija redno in izčrpno obveščati Evropski parlament in Svet o vseh vidikih svojega upravljanja dolga. Ko bodo znani časovni razporedi plačil za politike, ki se bodo financirale z izposojanjem, bo Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu sporočila časovni razpored izdaj, ki bo vseboval predvidene datume izdaj in njihov predvideni obseg za prihodnje leto, ter načrt, ki bo določal predvidena plačila glavnice in obresti. Komisija bi morala ta časovni razpored redno posodabljati.

(19)

Odplačevanje sredstev, izposojenih za zagotavljanje nepovratne podpore, vračljive podpore prek finančnih instrumentov ali oblikovanja rezervacij za proračunska jamstva, in odplačila pripadajočih obresti bi bilo treba financirati iz proračuna Unije. Izposojena sredstva, ki se uporabijo za zagotovitev posojil državam članicam, bi bilo treba odplačati iz zneskov, ki jih prejmejo upravičene države članice. Uniji je treba dodeliti in dati na razpolago potrebna sredstva, da bo lahko v katerem koli danem letu in v vseh okoliščinah krila vse svoje finančne in pogojne obveznosti, ki izhajajo iz izjemnega in začasnega pooblastila za izposojanje sredstev, v skladu s členom 310(4) in členom 323 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(20)

Zneski, ki niso bili, kot je bilo predvideno, porabljeni za plačila obresti, bodo uporabljeni za predčasna odplačila pred iztekom VFO za obdobje 2021–2027, in sicer z najnižjim zneskom, ter se lahko povišajo nad to raven, če bodo po letu 2021 uvedeni novi viri lastnih sredstev v skladu s postopkom iz tretjega odstavka člena 311 PDEU. Vse obveznosti, ki bodo nastale zaradi izjemnega in začasnega pooblastila za izposojanje sredstev, bi morale biti v celoti odplačane do 31. decembra 2058. Da bi zagotovili učinkovito proračunsko upravljanje odobritev, ki so potrebne za kritje odplačevanja izposojenih sredstev, je primerno omogočiti možnost porazdelitve osnovnih proračunskih obveznosti v letne obroke.

(21)

Pri časovnem razporedu odplačevanja bi bilo treba upoštevati načelo dobrega finančnega poslovodenja in zajeti celoten obseg sredstev, izposojenih v okviru Komisiji danega pooblastila, da se doseže stabilno in predvidljivo zmanjševanje obveznosti v celotnem obdobju. V ta namen zneski, ki jih Unija v danem letu dolguje za odplačilo glavnice, ne bi smeli preseči 7,5 % najvišjega zneska v višini 390 000 milijonov EUR, namenjenega za odhodke.

(22)

Glede na značilnosti izjemnega, začasnega in omejenega pooblastila Komisiji za izposojanje sredstev, namenjenih odpravljanju posledic krize zaradi COVID-19, bi bilo treba pojasniti, da Unija praviloma ne bi smela uporabljati sredstev, izposojenih na kapitalskih trgih, za financiranje upravnih odhodkov.

(23)

Da se zagotovi, da lahko Unija v vsakem trenutku pravočasno izpolni svoje pravne obveznosti do tretjih oseb, bi bilo treba s tem sklepom določiti posebna pravila, v skladu s katerimi bi bila Komisija v tem obdobju začasnega povečanja zgornje meje lastnih sredstev pooblaščena, da države članice pozove, naj dajo začasno na razpolago ustrezna denarna sredstva, kadar odobrene proračunske odobritve ne zadoščajo za kritje obveznosti, ki izhajajo iz izposojanja v povezavi z začasnim povečanjem. Komisija bi lahko poziv za denarna sredstva uporabila samo kot skrajno sredstvo, kadar ne bi mogla ustvariti potrebne likvidnosti z aktivacijo drugih ukrepov dejavnega upravljanja denarnih sredstev, po potrebi tudi s kratkoročnim financiranjem na kapitalskih trgih, da se zagotovi pravočasno izpolnjevanje obveznosti Unije do posojilodajalcev. Primerno je določiti, da bi morala Komisija take pozive državam članicam napovedati pravočasno vnaprej in da bi morali biti strogo sorazmerni z ocenjenimi proračunskimi prihodki posameznih držav članic in v vsakem primeru omejeni na njihov delež začasno povečanih zgornjih mej lastnih sredstev, tj. na 0,6 % BND držav članic. Če pa se država članica ne bi pravočasno odzvala na poziv – v celoti ali delno – ali če bi Komisijo obvestila, da se na poziv ne bo mogla odzvati, bi morala biti Komisija kljub temu začasno pooblaščena, da naslovi dodatne in sorazmerne pozive na druge države članice. Primerno je določiti najvišji znesek, ki ga lahko Komisija vsako leto zahteva od določene države članice. Komisija naj bi predložila potrebne predloge za vključitev odhodkov, kritih z zneski denarnih sredstev, ki so jih začasno zagotovile države članice, v proračun Unije, da se zagotovi, da se ta sredstva čim prej upoštevajo za knjiženje lastnih sredstev v dobro na ustreznem računu s strani držav članic, tj. v skladu z veljavnim pravnim okvirom in torej na podlagi ustreznih ključev za BND ter brez poseganja v druge vire lastnih sredstev in druge prihodke.

(24)

Na podlagi četrtega odstavka člena 311 PDEU bodo z uredbo Sveta sprejeti izvedbeni ukrepi v zvezi s sistemom virov lastnih sredstev Unije. Ti ukrepi bi morali vključevati splošne in tehnične določbe, ki se uporabljajo za vse kategorije virov lastnih sredstev. Vključevati bi morali tudi podrobna pravila za izračun in vnos razlike v proračun ter določbe in ureditve, potrebne za kontroliranje in nadziranje pobiranja lastnih sredstev.

(25)

Ta sklep bi moral začeti veljati šele, ko ga bodo vse države članice odobrile v skladu s svojimi ustavnimi pravili, s čimer bo v celoti spoštovana suverenost držav. Evropski svet se je na zasedanju od 17. do 21. julija 2020 seznanil, da ga nameravajo države članice čim prej odobriti.

(26)

Zaradi doslednosti, kontinuitete in pravne varnosti je treba določiti določbe za zagotovitev nemotenega prehoda s sistema, uvedenega s Sklepom Sveta 2014/335/EU, Euratom (3), na sistem iz tega sklepa.

(27)

Sklep 2014/335/EU, Euratom bi bilo treba razveljaviti.

(28)

Za namene tega sklepa bi morali biti vsi denarni zneski izraženi v eurih.

(29)

Ker je treba nujno omogočiti izposojanje, namenjeno financiranju ukrepov za odpravljanje posledic krize zaradi COVID-19, bi moral ta sklep začeti veljati prvi dan prvega meseca po prejemu zadnjega od uradnih obvestil o zaključku postopkov za sprejetje tega sklepa.

(30)

Da se zagotovi prehod na prenovljen sistem virov lastnih sredstev in da se zagotovi, da ta sklep sovpada s proračunskim letom, bi se moral ta sklep začeti uporabljati 1. januarja 2021 –