(1)

V členu 8b(1) Direktive 2008/105/ES je navedeno, da se določi nadzorni seznam snovi, za katere se zaradi podpore prihodnjemu izvajanju prednostnega razvrščanja v skladu s členom 16(2) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES (2) zbirajo podatki o spremljanju iz celotne Unije. Prvi takšen seznam je moral za vsako snov vključevati navedbe medijev spremljanja in mogočih analitskih metod, ki niso nesorazmerno drage.

(2)

Snovi, ki se vključijo na nadzorni seznam, se izberejo med snovmi, za katere informacije, ki so na voljo, kažejo, da bi lahko na ravni Unije pomenile znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, vendar za katere ni dovolj podatkov o spremljanju, da bi se ugotovilo dejansko tveganje. Treba bi bilo razmisliti o tem, da se na nadzorni seznam vključijo zelo strupene snovi, ki se uporabljajo v številnih državah članicah in odvajajo v vodno okolje, vendar se spremljajo le redko ali nikoli. Pri navedenem izbirnem postopku bi bilo treba upoštevati informacije, naštete v točkah (a) do (e) člena 8b(1) Direktive 2008/105/ES, predvsem glede novih onesnaževal.

(3)

S spremljanjem snovi z nadzornega seznama bi bilo treba zbirati visokokakovostne podatke o njihovih koncentracijah v vodnem okolju, ki bodo v okviru ločenega pregleda v skladu s členom 16(4) Direktive 2000/60/ES primerni za podporo ocen tveganj, na katerih temelji opredelitev prednostnih snovi. V navedenem pregledu bi bilo treba razmisliti o vključitvi snovi, za katere je ugotovljeno, da pomenijo znatno tveganje, na seznam prednostnih snovi. Nato bi se določil tudi okoljski standard kakovosti, ki bi ga morale izpolnjevati države članice. Za predlagano vključitev snovi na seznam prednostnih snovi bi se izvedla presoja vpliva.

(4)

Prvi nadzorni seznam snovi je bil določen v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2015/495 (3) in je vseboval deset snovi ali skupin snovi z navedbami medija spremljanja, mogočih analitskih metod, ki niso nesorazmerno drage, in najvišjih sprejemljivih meja zaznavnosti metode.

(5)

V skladu s členom 8b(2) Direktive 2008/105/ES mora Komisija nadzorni seznam posodobiti vsaki dve leti. Komisija mora pri posodobitvi nadzornega seznama iz njega črtati vse snovi, za katere je mogoče brez dodatnih podatkov o spremljanju izvesti presojo tveganja iz člena 16(2) Direktive 2000/60/ES.

(6)

Nadzorni seznam snovi je bil posodobljen leta 2018, kot je določeno v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2018/840 (4), in sicer je bilo črtanih pet snovi, dodane pa so bile tri snovi, tako da je seznam zajemal osem snovi ali skupin snovi.

(7)

V skladu s členom 8b(2) Direktive 2008/105/ES obdobje neprekinjenega spremljanja katere koli posamezne snovi, ki se izvaja v okviru njene uvrstitve na nadzorni seznam, ne sme biti daljše od štirih let. Tako je obveznost spremljanja v okviru uvrstitve na nadzorni seznam za pet snovi ali skupin snovi, ki so bile na seznamu od leta 2015, in sicer 17-alfa-etinilestradiol (EE2), 17-beta-estradiol (E2) in estron (E1), skupina makrolidnih antibiotikov, metiokarb in skupina neonikotinoidov, prenehala veljati leta 2019. Podatki o spremljanju bodo upoštevani pri določitvi seznama prednostnih snovi iz člena 16(2) Direktive 2000/60/ES.

(8)

Na podlagi podatkov o spremljanju, pridobljenih od leta 2018 za druge tri snovi, in sicer metaflumizon, amoksicilin in ciprofloksacin, je Komisija ugotovila, da ni bilo pridobljenih dovolj visokokakovostnih podatkov o spremljanju in da bi zato te snovi morale ostati na nadzornem seznamu.

(9)

V letu 2019 je Komisija zbrala podatke o številnih drugih snoveh, ki bi se lahko vključile na nadzorni seznam. Upoštevala je različne vrste zadevnih informacij iz člena 8b(1) Direktive 2008/105/ES ter se posvetovala s strokovnjaki iz držav članic in skupinami deležnikov. Snovi, za katere obstaja dvom o njihovi toksičnosti ali pri katerih razpoložljive metode spremljanja niso dovolj občutljive, zanesljive in primerljive, ne bi smele biti vključene na nadzorni seznam. Sulfonamidni antibiotik sulfametoksazol in diaminopirimidinski antibiotik trimetoprim, antidepresiv venlafaksin in njegov metabolit O-desmetilvenlafaksin, skupina treh azolnih farmacevtskih izdelkov (klotrimazol, flukonazol in mikonazol) in sedmih azolnih pesticidov (imazalil, ipkonazol, metkonazol, penkonazol, prokloraz, tebukonazol, tetrakonazol) ter fungicida famoksadon in dimoksistrobin so bili opredeljeni kot primerni kandidati. Vključitev različnih farmacevtskih izdelkov je v skladu s strateškim pristopom EU k farmacevtskim izdelkom v okolju (5), vključitev dveh antibiotikov pa je prav tako v skladu z evropskim akcijskim načrtom „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom (6), ki podpira uporabo nadzornega seznama za „boljše poznavanje pojava in širjenja antimikrobikov v okolju“.

(10)

V skladu s členom 8b(1) Direktive 2008/105/ES je Komisija opredelila mogoče analitske metode za predlagane snovi. Meja zaznavnosti metode bi morala biti za vsako snov, vključno z vsako posamezno snovjo v skupini, vsaj tako nizka kot specifična predvidena koncentracija brez učinka v ustreznem mediju.

(11)

Sulfametoksazol in trimetoprim se običajno, toda ne vedno, uporabljata skupaj zaradi svojih domnevnih sinergijskih učinkov; možno ju je in treba bi ju bilo analizirati skupaj, čeprav nista navedena skupaj na seznamu. Venlafaksin in njegov metabolit sta navedena skupaj zaradi svojih morebitnih aditivnih učinkov; možno ju je in treba bi ju bilo analizirati skupaj. Azolne snovi so navedene skupaj, ker imajo enak način delovanja in bi prav tako lahko imele aditivne učinke, kljub temu, da njihove emisije izhajajo iz različnih virov in sčasoma nihajo; možno jih je in treba bi jih bilo analizirati skupaj. Fungicida, katerih emisije prav tako lahko nihajo, je možno, vendar ne nujno potrebno analizirati skupaj.

(12)

Za analitske metode, ki so določene v nadzornem seznamu, velja, da niso nesorazmerno drage. Če bi nove informacije v prihodnosti privedle do zmanjšanja predvidene koncentracije brez učinka za posamezne snovi, bi bilo morda treba znižati najvišjo sprejemljivo mejo zaznavnosti metode, dokler bi navedene snovi ostale na seznamu.

(13)

Za primerljivost bi bilo treba vse snovi spremljati v celotnem vzorcu vode.

(14)

Zaradi pravne jasnosti bi bilo treba Prilogo k Izvedbenemu sklepu (EU) 2018/840 v celoti nadomestiti. Izvedbeni sklep (EU) 2018/840 bi bilo zato treba spremeniti.

(15)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 21(1) Direktive 2000/60/ES –