„57.

(i)

uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim:

„Kot alternativo k postopku iz odstavka 1 homologacijski organ podeli EU-homologacijo za vozilo z odobrenim sistemom motorja glede na emisije, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:“;

(ii)

točka (b) se črta;

(i)

uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim:

„Kot alternativo k postopku iz odstavka 1 homologacijski organ podeli EU-homologacijo za vozilo glede na emisije, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:“;

(ii)

točka (b) se črta;

„A.1.2.1

Za pridobitev razširitve EU-homologacije za vozilo z motorjem, homologiranim v skladu z Uredbo (ES) št. 595/2009 in to uredbo, na vozilo, katerega referenčna masa je nad 2 380 kg, vendar ne presega 2 610 kg, proizvajalec izpolni zahteve v zvezi z merjenjem emisij CO2 in porabe goriva, določene v postopkih preskusa emisij tipa 1, opisanih v Podprilogi 6 k Prilogi XXI k Uredbi Komisije (EU) 2017/1151, samo s popravki sledi hitrosti in RCB. Emisije CO2 se določijo v skladu s preglednico A6/2, brez upoštevanja rezultatov preskusa emisij kot merila, pri čemer vozilo med preskušanjem ne uporablja pomožnih strategij za uravnavanje emisij, zanj pa se upošteva visoka vrednost (VH). Poročila o preskusu, določena v delu I Dodatka 8a do vključno točke 2.1 in Dodatku 8b Priloge I k Uredbi Komisije (EU) 2017/1151, se predložijo homologacijskim organom, vključno z rezultati za emisije onesnaževal.

Proizvajalec homologacijskemu organu predloži podpisano izjavo, da vse variante in različice, za katere se zahteva razširitev, izpolnjujejo zahteve iz Uredbe (ES) št. 595/2009 glede emisij pri podeljevanju homologacije in da je bil izveden preskus tipa 1 v skladu z prejšnjim odstavkom.

Obstoječe EU-homologacije za vozilo, katerega referenčna masa je nad 2 380 kg, vendar ne presega 2 610 kg, z motorjem, homologiranim v skladu z Uredbo (ES) št. 595/2009, se lahko razširijo najpozneje z datumom začetka uporabe te uredbe.

Pri motorjih s kompresijskim vžigom, ki za gorivo uporabljajo etanol (ED95), se za izračun vrednosti porabe goriva uporabi fiksno razmerje med vodikom, ogljikom in kisikom, in sicer C1H2,92O0,46.““;

(a)

popoln opis sistema za prisilo voznika, ki ga zahteva Priloga XIII, vključno s povezanimi strategijami spremljanja;

(b)

opis ukrepov za preprečevanje nedovoljenega poseganja, obravnavanih v točki (b) člena 5(4) in točki (a) člena 7(4).“;

„V zvezi z:

„2.1.1

„2.4.6

Prenosni sistem za merjenje emisij je nameščen in deluje tako, da je neprepusten in da je toplotna izguba čim manjša. Da se prepreči nastajanje delcev, morajo biti priključki toplotno stabilni pri temperaturah izpušnih plinov, ki so pričakovane med preskusom. Kadar se za povezavo izpušne odprtine vozila in povezovalne cevi uporabljajo priključki iz elastomera, ti niso v stiku z izpušnimi plini, da se pri veliki obremenitvi motorja preprečijo izkrivljeni rezultati.

2.4.7

Vzorčenje emisij je reprezentativno in se izvaja na mestih z dobro premešanimi izpušnimi plini, na katerih je vpliv zunanjega zraka za točko vzorčenja minimalen. Po potrebi se emisije vzorčijo za merilnikom masnega pretoka izpušnih plinov, pri čemer se upošteva razdalja vsaj 150 mm do elementa za zaznavanje pretoka. Sonda za vzorčenje se namesti najmanj toliko, kolikor znaša trikratnik notranjega premera izpušne cevi, pred točko, kjer se izpušni plini sprostijo v okolje. Izpušni plini se vzorčijo iz sredine toka izpušnih plinov. Če se za vzorčenje emisij uporablja več sond, je treba sondo za vzorčenje delcev namestiti pred druge sonde za vzorčenje. Sonda za vzorčenje delcev ne sme vplivati na vzorčenje plinastih onesnaževal. Tip in specifikacije sonde in njene namestitve se podrobno zabeležijo v poročilu tehnične službe o preskusu (v primeru preskusa ob homologaciji) ali v dokumentaciji proizvajalca vozila (v primeru preskusa skladnosti v prometu).

Če se vzorčijo delci, ki se pri izpušni cevi ne razredčijo, se linija za vzorčenje od točke vzorčenja nerazredčenih izpušnih plinov do točke redčenja ali detektorja delcev segreje na najmanj 373 K (100 °C).

Vsi deli sistema za vzorčenje, tj. od izpušne cevi do detektorja delcev, ki so v stiku z nerazredčenimi ali razredčenimi izpušnimi plini, so izdelani tako, da je odlaganja delcev čim manj. Vsi deli so izdelani iz antistatičnega materiala, da ne pride do elektrostatičnega učinka.“;

„2.5.5

Prenosni sistem za merjenje emisij deluje brez napak in kritičnih opozoril. Ničelna stopnja analizatorja števila trdnih delcev se zapiše z vzorčenjem zunanjega zraka, filtriranega skozi visokoučinkoviti zračni filter za delce (HEPA), pri vstopu v linijo za vzorčenje v obdobju 12 ur pred začetkom preskusa. Signal se zapisuje pri stalni frekvenci najmanj 1,0 Hz, določeni kot povprečje za obdobje dveh minut. Končna absolutna koncentracija je v okviru specifikacij proizvajalca in ne presega 5 000 delcev na kubični centimeter.“;

„2.6.1

Za namene preskusnega postopka ‚začetek preskusa‘ pomeni prvi vžig motorja z notranjim zgorevanjem.

Vzorčenje emisij, merjenje parametrov izpušnih plinov ter beleženje podatkov o motorju in okolju se začnejo pred začetkom preskusa. Umetno ogrevanje sistemov vozila za uravnavanje emisij pred začetkom preskusa je prepovedano.

Na začetku preskusa temperatura hladilne tekočine ne presega temperature okolja za več kot 5 °C in ni višja od 303 K (30 °C). Ovrednotenje podatkov se mora začeti, ko temperatura hladilne tekočine prvič doseže 303 K (30 °C) ali ko se temperatura hladilne tekočine stabilizira znotraj +/– 2 K v obdobju 5 minut, pri čemer se upošteva pogoj, ki je izpolnjen prvi, v nobenem primeru pa ne pozneje kot 10 minut po začetku preskusa.“;

„2.6.3

Motor z notranjim zgorevanjem se na koncu vožnje izklopi takoj, ko je to možno. Zapisovanje podatkov se nadaljuje, dokler ne poteče odzivni čas sistemov za vzorčenje.“;

Preskus se konča, ko vozilo opravi vožnjo in se motor z notranjim zgorevanjem izklopi.

„(a)

„2.7.6

Ničelna stopnja analizatorja števila trdnih delcev se preveri pred začetkom in po koncu preskusa ter se zapiše v skladu z zahtevami iz točke 2.5.5.“;

„3.1.1

Podatki analizatorjev plina se ustrezno uskladijo z uporabo postopka iz odstavka 9.3.5 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49. Podatki analizatorja števila trdnih delcev se v skladu z navodili proizvajalca instrumenta časovno uskladijo z ustreznim časom pretvorbe.

3.1.2

Podatki analizatorjev plina in analizatorjev števila trdnih delcev se ustrezno uskladijo s podatki merilnikov pretoka izpušnih plinov z uporabo postopka iz točke 3.1.4.

3.1.3

Podatki prenosnih sistemov za merjenje emisij (analizatorji plina, analizator števila trdnih delcev in merilniki pretoka izpušnih plinov) se ustrezno uskladijo s podatki iz ECU motorja z uporabo postopka iz točke 3.1.4.“;

„1:

:

analizatorji plina (koncentracije THC, CO, CO2, NOx) in analizator števila trdnih delcev;“;

„3.6

Izračun trenutnega števila trdnih delcev v emisijah

Trenutno število trdnih delcev (PNi) v emisijah [#/s] je treba določiti tako, da se trenutna koncentracija števila trdnih delcev [#/cm3] pomnoži s trenutnim masnim pretokom izpušnih plinov [kg/s], pri čemer sta obe vrednosti popravljeni in usklajeni za čas pretvorbe v skladu z odstavkom 1.4.3 Dodatka 3. Vse negativne trenutne vrednosti emisij se v vsa naslednja ovrednotenja podatkov vnesejo kot ničla. V izračun trenutnih emisij se vnesejo vse pomembne števke vmesnih rezultatov. Za določitev trenutnega števila trdnih delcev v emisijah se uporabi naslednja formula:

PNi

trenutno število trdnih delcev v emisijah [#/s],

cPNi

izmerjena koncentracija števila trdnih delcev [#/m3], normalizirana na 273 K (0 °C), vključno z notranjim redčenjem in izgubo delcev,

qmewi

izmerjeni masni pretok izpušnih plinov [kg/s],

ρe

gostota izpušnih plinov [kg/m3] pri 273 K (0 °C).“;

„4.2.1

Specifične emisije e ([mg/kWh] ali [#/kWh]) se za vsako okno in vsako onesnaževalo izračunajo na naslednji način:

m

masna emisija onesnaževala [mg/okno] ali število trdnih delcev [#/okno],

W(t2,i) – W(t1,i)

delo motorja med i-tim oknom povprečenja [kWh].

4.2.1.1

Če je bil preskus v skladu s to prilogo izveden s tržnim gorivom, opredeljenim v točki 3.2.2.2.1 dela 1 Dodatka 4 k Prilogi I, se specifične emisije e ([mg/kWh] ali [#/kWh]) za vsako okno in vsako onesnaževalo izračunajo z množenjem specifičnih emisij, določenih v skladu s točko 4.2.1, s korekcijskim faktorjem za moč, določenim v skladu s točko 1.1.2(a1) Priloge I.“;

„4.2.3

Izračun faktorjev skladnosti

Faktorji skladnosti se za vsako veljavno okno in vsako onesnaževalo izračunajo na naslednji način:

e

emisija plinastega onesnaževala, specifična za zavoro ([mg/kWh] ali [#/kWh]);

L

veljavna mejna vrednost [mg/kWh] ali [#/kWh].“;

„4.3.2

Izračun faktorjev skladnosti

Faktorji skladnosti se za vsako veljavno okno in vsako onesnaževalo izračunajo na naslednji način:

m

masna emisija plinastega onesnaževala [mg/okno] ali število trdnih delcev [#/okno],

mCO2(t2,i) – mCO2(t1,i)

masa CO2 med i-tim oknom povprečenja [kg],

mCO2,ref

masa CO2 motorja, opredeljena za WHTC [kg],

mL

masna emisija plinastega onesnaževala ali število trdnih delcev, ki ustreza veljavni mejni vrednosti WHTC ([mg] oziroma [#]).“;

„4.4

4.4.1

CFcold

faktor skladnosti obdobja hladnega delovanja pri preskusu, ki je enak najvišjemu faktorju skladnosti za premična okna povprečenja, ki se začnejo, ko je temperatura hladilne tekočine pod 343 K (70 °C), določenemu za navedeno onesnaževalo v skladu s postopki izračuna iz točk 4.1 in 4.2 ali 4.3, kakor je ustrezno;

CFwarm

faktor skladnosti obdobja ogretega delovanja pri preskusu, ki je enak 90. skupnemu percentilu faktorjev skladnosti, določenih za navedeno onesnaževalo v skladu s postopki izračuna iz točk 4.1 in 4.2 ali 4.3, kakor je ustrezno, če se ovrednotenje podatkov začne, ko temperatura hladilne tekočine prvič doseže 343 K (70 °C).“;

„1.

Plinaste emisije in število trdnih delcev se merijo v skladu s postopkom, opisanim v Dodatku 1. Ta dodatek opisuje lastnosti prenosne opreme za merjenje, ki se uporabi za izvajanje teh meritvenih preskusov.“;

„2.5

2.5.1

2.5.1.1

Slika 1

Primer namestitve analizatorja števila trdnih delcev

(neobvezni deli so obkroženi s črtkanimi črtami)

EFM: merilnik masnega pretoka izpušnih plinov

d: notranji premer

PND: naprava za redčenje števila trdnih delcev

2.5.1.2

2.5.1.3

2.5.1.4

2.5.1.5

2.5.1.6

2.5.1.7

2.5.1.8

2.5.1.9

2.5.2

2.5.2.1

Preglednica 1

Zahteve glede učinkovitosti sistema analizatorja števila trdnih delcev (in linije za vzorčenje)

2.5.2.2

2.5.3

2.5.3.1

2.5.3.2

Preglednica 2

Zahteve za linearnost analizatorja števila trdnih delcev (in linije za vzorčenje)

2.5.3.3

2.5.3.4

Če se analizator števila trdnih delcev umeri po delih, se lahko linearnost preveri samo za detektor, vendar se pri izračunu naklona upoštevajo učinkovitosti ostalih delov in linije za vzorčenje.

2.5.4

2.5.4.1

2.5.4.2

2.5.4.3