1.   Evropsko integrirano upravljanje meja obsega naslednje elemente:

2.   Temeljne pravice, izobraževanje in usposabljanje, kot tudi raziskave in inovacije, so skupni elementi pri izvajanju evropskega integriranega upravljanja meja.

1.   Agencijo ureja ta uredba.

2.   Agencija vključuje stalno enoto evropske mejne in obalne straže (v nadaljnjem besedilu: stalna enota) iz člena 54 z zmogljivostjo do 10 000 operativnih uslužbencev v skladu s Prilogo I.

3.   Da se zagotovi usklajeno evropsko integrirano upravljanje meja, Agencija olajšuje in naredi bolj učinkovito izvajanje ukrepov Unije, povezanih z upravljanjem zunanjih meja, zlasti Uredbe (EU) 2016/399, ter ukrepov Unije povezanih z vračanjem.

4.   Agencija prispeva k zagotavljanju stalne in enotne uporabe prava Unije, vključno s pravnim redom Unije na področju temeljnih pravic, zlasti Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), na zunanjih mejah. Njeno prispevanje vključuje tudi izmenjavo dobrih praks.

1.   Evropska mejna in obalna straža izvaja evropsko integrirano upravljanje meja kot deljeno odgovornost Agencije in nacionalnih organov, pristojnih za upravljanje meja, vključno z obalnimi stražami v obsegu, v katerem izvajajo operacije varovanja morske meje in vse druge naloge nadzora meje. Države članice ohranjajo primarno odgovornost za upravljanje svojih odsekov zunanjih meja.

2.   Agencija na zahtevo zadevne države članice ali na lastno pobudo ter s soglasjem zadevne države članice zagotavlja tehnično in operativno pomoč pri izvajanju ukrepov v zvezi z vračanjem iz člena 48 te uredbe. Države članice ohranijo izključno pristojnost za izdajanje odločb o vrnitvi in za sprejemanje ukrepov v zvezi s pridržanjem oseb v postopku vrnitve v skladu z Direktivo 2008/115/ES.

3.   Države članice v tesnem sodelovanju z Agencijo zagotavljajo upravljanje svojih zunanjih meja in izvrševanje odločb o vrnitvi v lastnem interesu in v skupnem interesu vseh držav članic, ob doslednem spoštovanju prava Unije, vključno s spoštovanjem temeljnih pravic, v skladu s ciklom večletne strateške politike za evropsko integrirano upravljanje meja iz člena 8.

4.   Agencija podpira izvajanje ukrepov Unije, povezanih z upravljanjem zunanjih meja in izvrševanjem odločb o vrnitvi, s krepitvijo, ocenjevanjem in usklajevanjem ukrepanja držav članic ter z zagotavljanjem tehnične in operativne pomoči pri izvajanju navedenih ukrepov in pri zadevah vračanja. Agencija ne podpira nobenih ukrepov ali sodeluje pri kakršnihkoli dejavnostih, povezanih z nadzorom na notranjih mejah. Agencija je v celoti odgovorna za vse odločitve, ki jih sprejme, in za vse dejavnosti, za katere je v skladu s to uredbo izključno pristojna.

5.   Države članice lahko na operativni ravni sodelujejo z drugimi državami članicami ali tretjimi državami, kadar je tako sodelovanje združljivo z nalogami Agencije. Države članice ne izvajajo dejavnosti, ki bi lahko ogrozile delovanje Agencije ali doseganje njenih ciljev. Države članice Agenciji poročajo o tem operativnem sodelovanju z drugimi državami članicami ali tretjimi državami na zunanjih mejah in na področju vračanja. Izvršni direktor o takih zadevah obvešča upravni odbor redno in vsaj enkrat na leto.

1.   Komisija in evropska mejna in obalna straža zagotavljata učinkovitost evropskega integriranega upravljanja meja prek cikla večletne strateške politike, ki se sprejme v skladu s postopkom, določenim v odstavku 4.

2.   Večletna strateška politika za evropsko integrirano upravljanje meja določa, kako skladno, integrirano in sistematično obravnavati izzive na področju upravljanja meja in vračanja. V njem se določijo prednostne naloge politike in strateške smernice za petletno obdobje v zvezi z elementi iz člena 3.

3.   Cikel večletne strateške politike za evropsko integrirano upravljanje meja je sestavljen iz štirih faz, kakor je določeno v odstavkih 4 do 7.

4.   Na podlagi strateške analize tveganja za evropsko integrirano upravljanje meja iz člena 29(2) Komisija pripravi dokument politike v zvezi z razvojem večletne strateške politike za evropsko integrirano upravljanje meja. Komisija dokument politike predloži Evropskemu parlamentu in Svetu v razpravo. Na podlagi te razprave Komisija sprejme sporočilo, s katerim vzpostavi večletno strateško politiko za evropsko integrirano upravljanje meja.

5.   Da bi izvedla večletno strateško politiko za evropsko integrirano upravljanje meja, Agencija s sklepom upravnega odbora na podlagi predloga izvršnega direktorja, pripravljenega v tesnem sodelovanju z državami članicami in Komisijo, oblikuje tehnično in operativno strategijo za evropsko integrirano upravljanje meja. V utemeljenih primerih Agencija upošteva specifične razmere držav članic, zlasti njihovo geografsko lego. Ta tehnična in operativna strategija mora biti v skladu s členom 3 in večletno strateško politiko za evropsko integrirano upravljanje meja. Spodbujati in podpirati mora izvajanje evropskega integriranega upravljanja meja v vseh državah članicah.

6.   Za izvedbo večletne strateške politike za evropsko integrirano upravljanje meja, države članice oblikujejo nacionalne strategije za evropsko integrirano upravljanje meja prek tesnega sodelovanja med vsemi nacionalnimi organi, pristojnimi za upravljanje zunanjih meja in za vračanje. Te nacionalne strategije morajo biti skladne s členom 3, večletno strateško politiko za evropsko integrirano upravljanje meja ter tehnično in operativno strategijo.

7.   Komisija štiri leta po sprejetju večletne strateške politike za evropsko integrirano upravljanje meja opravi temeljito oceno njenega izvajanja. Rezultati te ocene se upoštevajo pri pripravi naslednjega cikla večletne strateške politike. Države članice in Agencija Komisiji pravočasno predložijo vse potrebne podatke za izvedbo te ocene. Komisija rezultate te ocene sporoči Evropskemu parlamentu in Svetu.

8.   Kadar razmere na zunanjih mejah ali na področju vračanja zahtevajo spremembo prednostnih nalog politike, Komisija spremeni večletno strateško politiko za evropsko integrirano upravljanje meja ali ustrezne dele te politike v skladu s postopkom iz odstavka 4.

Kadar Komisija v skladu s prvim pododstavkom spremeni večletno strateško politiko, se tehnične in operativne strategije ter nacionalne strategije prilagodijo.

1.   Evropska mejna in obalna straža na podlagi cikla večletne strateške politike za evropsko integrirano upravljanje meja oblikuje postopek integriranega načrtovanja za upravljanje meja in za vračanje, vključno s postopki operativnega načrtovanja, načrtovanja za ravnanje v izrednih razmerah in načrtovanja razvoja zmogljivosti. Ta postopek integriranega načrtovanja se oblikuje v skladu z odstavki 2, 3 in 4 tega člena.

2.   Države članice in Agencija sprejmejo operativne načrte za upravljanje meja in za vračanje. Operativni načrti držav članic v zvezi z mejnimi odseki z visokimi in kritičnimi stopnjami vpliva se uskladijo s sosednjimi državami članicami in Agencijo, da bi se izvedli potrebni čezmejni ukrepi in določila podpora Agencije. Za dejavnosti Agencije se postopek operativnega načrtovanja za naslednje leto določi v prilogi k enotnemu programskemu dokumentu iz člena 102. Za vsako posamezno operativno dejavnost postopek operativnega načrtovanja vodi do operativnih načrtov iz člena 38 in člena 74(3). Operativni načrti ali njihovi deli se lahko ustrezno razvrstijo, po potrebi v skladu s členom 92.

3.   Vsaka država članica sprejme načrt za ravnanje v izrednih razmerah za upravljanje svojih meja in za vračanje. V skladu z nacionalnimi strategijami za integrirano upravljanje meja so v načrtih za ravnanje v izrednih razmerah opisani vsi potrebni ukrepi in sredstva za morebitno okrepitev zmogljivosti, vključno z logistiko in podporo tako na nacionalni ravni kot s strani Agencije.

Del načrtov za ravnanje v izrednih razmerah, ki zahteva dodatno podporo evropske mejne in obalne straže, skupaj pripravita zadevna država članica in Agencija v tesnem usklajevanju s sosednjimi državami članicami.

4.   Države članice sprejmejo nacionalne načrte za razvoj zmogljivosti za upravljanje meja in vračanje v skladu s svojimi nacionalnimi strategijami za integrirano upravljanje meja. V teh nacionalnih načrtih za razvoj zmogljivosti se opiše srednje- do dolgoročni razvoj nacionalnih zmogljivosti za upravljanje meja in za vračanje.

V nacionalnih načrtih za razvoj zmogljivosti se obravnava razvoj vsake sestavine evropskega integriranega upravljanja meja, zlasti politika zaposlovanja in usposabljanja mejnih policistov in specialistov za vračanje, nakup in vzdrževanje opreme ter potrebne raziskovalne in razvojne dejavnosti ter finančne zahteve in viri v zvezi s tem.

5.   Načrti za ravnanje v izrednih razmerah in nacionalni načrti za razvoj zmogljivosti iz odstavkov 3 in 4 temeljijo na scenarijih, ki izhajajo iz analize tveganja. Ti scenariji odražajo možen razvoj razmer na zunanjih mejah in na področju nezakonitega priseljevanja ter izzive, opredeljene v ciklu večletne strateške politike za evropsko integrirano upravljanje meja. Ti scenariji se določijo v načrtih za ravnanje v izrednih razmerah in nacionalnih načrtih za razvoj zmogljivost, na katere se nanašajo.

6.   Metodologijo in postopek za oblikovanje načrtov iz odstavkov 3 in 4 sprejme upravni odbor na podlagi predloga izvršnega direktorja in po posvetovanju z državami članicami.

7.   Agencija pripravi pregled nacionalnih načrtov za razvoj zmogljivosti in večletno strategijo za nakup opreme Agencije iz člena 63 ter večletno načrtovanje profilov za osebje stalne enote.

Agencija ta pregled deli z državami članicami in s Komisijo z namenom, da se opredelijo morebitne sinergije in priložnosti za sodelovanje na različnih področjih, zajetih v nacionalnih načrtih za razvoj zmogljivosti, vključno s skupnimi javnimi naročili. Agencija lahko na podlagi ugotovljenih sinergij povabi države članice, da se udeležujejo nadaljnjih ukrepov za sodelovanje.

8.   Upravni odbor se sestane vsaj enkrat na leto, da bi razpravljal o časovnem načrtu za zmogljivost evropske mejne in obalne straže ter ga odobril. Časovni načrt predlaga izvršni direktor na podlagi pregleda nacionalnih načrtov za razvoj zmogljivosti, pri čemer med drugim upošteva rezultate ocen tveganja in ocen ranljivosti, izvedenih v skladu s členoma 29 in 32, ter lastne večletne načrte Agencije. Ko upravni odbor odobri časovni načrt za zmogljivost, se ta priloži k tehnični in operativni strategiji iz člena 8(5).

1.   Agencija opravlja naslednje naloge:

2.   Agencija izvaja dejavnosti obveščanja o zadevah, ki spadajo v njeno pristojnost. Javnosti zagotavlja natančne, podrobne, pravočasne in izčrpne informacije o svojih dejavnostih.

Tako obveščanje ne sme imeti škodljivega učinka na naloge iz odstavka 1 tega člena in zlasti ne sme razkriti operativnih informacij, ki bi ogrozile izpolnitev cilja operacij, če bi bile objavljene. Agencija izvaja dejavnosti obveščanja brez poseganja v člen 92 in v skladu z ustreznimi načrti za obveščanje in razširjanje informacij, ki jih sprejme upravni odbor, ter po potrebi v tesnem sodelovanju z drugimi organi, uradi in agencijami.

1.   Da bi opravljali naloge, ki so nanje prenesene s to uredbo, si Agencija, nacionalni organi, pristojni za upravljanje meja, vključno z obalnimi stražami v obsegu, v katerem izvajajo naloge nadzora meje, in nacionalni organi, pristojni za vračanje, v skladu s to uredbo in drugim zadevnim pravom Unije in nacionalnim pravom v zvezi z izmenjavo informacij, pravočasno in na ustrezen način delijo vse potrebne informacije.

2.   Agencija sprejme ustrezne ukrepe za olajšanje izmenjave informacij, pomembnih za njene naloge, s Komisijo in državami članicami.

Kadar so informacije pomembne za izvajanje njenih nalog, si Agencija izmenja te informacije z drugimi ustreznimi organi, uradi in agencijami Unije za namen analize tveganja, zbiranja statističnih podatkov, ocene razmer v tretjih državah, usposabljanja in podpore državam članicam v zvezi s pripravo načrtov za ravnanje v izrednih razmerah. V ta namen se razvijejo potrebna orodja in strukture med organi, uradi in agencijami Unije.

3.   Agencija sprejme vse potrebne ukrepe za olajšanje izmenjave informacij, pomembnih za njene naloge, z Irsko in Združenim kraljestvom, kadar se te informacije nanašajo na dejavnosti, pri katerih sodelujeta v skladu s členom 70 in členom 100(5).

1.   Vsaka država članica imenuje nacionalno kontaktno točko za komunikacijo z Agencijo o vseh zadevah, ki se nanašajo na dejavnosti Agencije, brez poseganja v vlogo nacionalnih koordinacijskih centrov. Nacionalne kontaktne točke so stalno dosegljive in zagotavljajo pravočasno razširjanje vseh informacij z Agencije vsem ustreznim organom v zadevni državi članici, zlasti članom upravnega odbora in nacionalnemu koordinacijskemu centru.

2.   Države članice lahko imenujejo največ dva uslužbenca, ki zastopata nacionalno kontaktno točko in se Agenciji dodelita kot uradnika za zvezo. Uradniki za zvezo olajšajo komunikacijo med nacionalno kontaktno točko in Agencijo in se lahko po potrebi udeležijo ustreznih sestankov.

3.   Agencija uradnikom za zvezo zagotovi potrebne prostore na svojem glavnem sedežu in ustrezno podporo za opravljanje njihovih dolžnosti. Vse druge stroške, ki nastanejo v zvezi z napotitvijo uradnikov za zvezo, krije država članica. Upravni odbor določi pravila in pogoje za napotitev ter pravila za zagotovitev ustrezne podpore.

1.   Agencija vzpostavi in vzdržuje komunikacijsko omrežje, da se zagotovijo komunikacijska in analitična orodja ter omogoči varna izmenjava občutljivih netajnih podatkov in tajnih podatkov z nacionalnimi koordinacijskimi centri in med njimi v skoraj realnem času.

Vsi sistemi ali aplikacije, ki uporabljajo komunikacijsko omrežje, morajo biti ves svoj življenjski cikel skladni s pravom Unije o varstvu podatkov.

Komunikacijsko omrežje deluje štiriindvajset ur na dan in sedem dni v tednu ter omogoča:

2.   Agencija nudi tehnično podporo in zagotovi, da je komunikacijsko omrežje stalno na voljo in je kompatibilno s komunikacijskim in informacijskim sistemom, ki ga Agencija upravlja.

1.   Agencija lahko sprejme vse potrebne ukrepe za olajšanje izmenjave informacij, pomembnih za njene naloge, z Evropskim parlamentom, Svetom, Komisijo, državami članicami in, po potrebi, drugimi institucijami Unije ter organi, uradi in agencijami Unije ter mednarodnimi organizacijami, naštetimi v členu 68(1), ter tretjimi državami iz člena 71.

2.   Agencija razvija, namesti in upravlja informacijski sistem, ki omogoča izmenjavo tajnih in občutljivih netajnih podatkov z akterji iz odstavka 1 tega člena ter izmenjavo osebnih podatkov iz členov 86 do 91 v skladu s členom 92.

3.   Agencija na komunikacijsko omrežje iz člena 14, kakor je ustrezno, namesti informacijske sisteme iz odstavka 2 tega člena.

1.   Sistem EUROSUR se uporablja za mejne kontrole na dovoljenih mejnih prehodih in za varovanje zunanje kopenske, morske in zračne meje, vključno s spremljanjem, odkrivanjem, prepoznavanjem, sledenjem, preprečevanjem in prestrezanjem nedovoljenih prehodov meja za namene odkrivanja in preprečevanja nezakonitega priseljevanja in čezmejnega kriminala ter boja proti njima, pa tudi zaradi prispevanja k zagotavljanju varstva in reševanja življenj migrantov.

2.   Sistem EUROSUR se ne uporablja za noben pravni ali upravni ukrep, sprejet po tem, ko so pristojni organi države članice odkrili čezmejne kriminalne dejavnosti ali prestregli osebe ob nedovoljenem prehodu zunanjih meja.

1.   Države članice in Agencija za izmenjavo informacij in sodelovanje na področju nadzora meje ob upoštevanju obstoječih mehanizmov za izmenjavo informacij in sodelovanje uporabljajo sistem EUROSUR. Sistem EUROSUR je sestavljen iz naslednjih sestavnih delov:

2.   Nacionalni koordinacijski centri prek komunikacijskega omrežja iz člena 14 in ustreznih sistemov Agenciji zagotovijo informacije iz svojih nacionalnih slik razmer in, kakor je ustrezno, iz specifičnih slik razmer, ki so potrebne za oblikovanje in vzdrževanje evropske slike razmer.

3.   Agencija prek komunikacijskega omrežja nacionalnim koordinacijskim centrom zagotovi neomejen dostop štiriindvajset ur na dan, sedem dni v tednu do specifičnih slik razmer in evropske slike razmer.

1.   Vsaka država članica določi, upravlja in vzdržuje nacionalni koordinacijski center, ki usklajuje in izmenjuje informacije med vsemi organi, pristojnimi za nadzor zunanje meje na nacionalni ravni, ter med njimi in drugimi nacionalnimi koordinacijskimi centri in Agencijo. Vsaka država članica o ustanovitvi nacionalnega koordinacijskega centra uradno obvesti Komisijo, ki o tem nemudoma obvesti druge države članice in Agencijo.

2.   Brez poseganja v člen 13 je nacionalni koordinacijski center v okviru sistema EUROSUR enotna kontaktna točka za izmenjavo informacij ter sodelovanje z drugimi nacionalnimi koordinacijskimi centri in Agencijo.

3.   Nacionalni koordinacijski centri:

4.   Države članice lahko regionalnim, lokalnim, funkcionalnim ali drugim organom, ki lahko sprejemajo operativne odločitve, naložijo zagotavljanje spremljanja razmer in zmogljivosti za odzivanje na posameznih področjih pristojnosti, vključno z nalogami in pristojnostmi iz točk (c), (e) in (f) odstavka 3.

5.   Odločitev države članice o dodelitvi nalog v skladu z odstavkom 4 ne vpliva na zmožnost nacionalnega koordinacijskega centra, da sodeluje ter izmenjuje informacije z drugimi nacionalnimi koordinacijskimi centri in Agencijo.

6.   V predhodno opredeljenih primerih, določenih na nacionalni ravni, lahko nacionalni koordinacijski center dovoli organu iz odstavka 4, da komunicira in izmenjuje informacije z regionalnimi organi ali nacionalnim koordinacijskim centrom druge države članice ali pristojnimi organi tretje države, pod pogojem, da takšen pooblaščen organ o takšnem komuniciranju in izmenjavi informacij redno obvešča svoj lasten nacionalni koordinacijski center.

7.   Nacionalni koordinacijski center deluje štiriindvajset ur na dan, sedem dni v tednu.

1.   Komisija v tesnem sodelovanju z Agencijo ter katerim koli drugim ustreznim organom, uradom ali agencijo Unije sprejme in da na voljo praktični priročnik za izvajanje in upravljanje sistema EUROSUR (v nadaljnjem besedilu: priročnik sistema EUROSUR). Priročnik sistema EUROSUR vsebuje tehnične in operativne smernice, priporočila ter najboljše prakse, tudi v zvezi s sodelovanjem s tretjimi državami. Komisija priročnik sistema EUROSUR sprejme v obliki priporočila.

2.   Komisija lahko po posvetovanju z državami članicami in Agencijo sklene, da imajo deli priročnika sistema EUROSUR oznako RESTREINT UE/EU RESTRICTED v skladu s pravili iz Poslovnika Komisije.

1.   Agencija in države članice zagotovijo, da so vzpostavljeni postopki za spremljanje tehničnega in operativnega delovanja sistema EUROSUR glede na cilje v zvezi z ustreznim spremljanjem razmer in zmogljivostjo za odzivanje na zunanjih mejah.

2.   Agencija stalno spremlja kakovost storitev, ki jih ponuja komunikacijsko omrežje iz člena 14, in kakovost podatkov, ki se izmenjujejo v okviru evropske slike razmer.

3.   Agencija informacije, zbrane v okviru spremljanja na podlagi odstavka 2, posreduje nacionalnim koordinacijskim centrom in ustreznim strukturam vodenja in nadzora, ki se uporabljajo za operacije Agencije, uporabnikom v okviru storitev sistema EUROSUR za združevanje podatkov. Take informacije imajo oznako RESTREINT UE/EU RESTRICTED.

1.   Nacionalne slike razmer, evropska slika razmer in specifične slike razmer se oblikujejo z zbiranjem, ocenjevanjem, primerjavo, analizo, razlago, ustvarjanjem, prikazovanjem in razširjanjem informacij.

Slike razmer iz prvega pododstavka so sestavljene iz naslednjih plasti informacij:

2.   Slike razmer iz odstavka 1 omogočajo odkrivanje dogodkov in operacij in njihovo sledenje ter ustrezno analizo v zvezi z razmerami, kadar so ogrožena življenja ljudi.

3.   Komisija sprejme izvedbeni akt, v katerem določi podrobnosti o plasteh informacij slik razmer in pravila za oblikovanje specifičnih slik razmer. V izvedbenem aktu se določijo vrsta informacij, ki jih je treba zagotoviti, subjekti, pristojni za zbiranje, obdelavo, arhiviranje in posredovanje specifičnih informacij, najdaljši roki za poročanje, pravila o varnosti podatkov in varstvu podatkov ter s tem povezani mehanizmi za nadzor kakovosti. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 122(2).

1.   Vsak nacionalni koordinacijski center oblikuje in vzdržuje nacionalno sliko razmer, da bi vsem organom, pristojnim za nadzor zunanje meje na nacionalni ravni, zagotovil koristne, natančne in pravočasne informacije.

2.   Nacionalno sliko razmer sestavljajo informacije, zbrane iz naslednjih virov:

3.   Vsak nacionalni koordinacijski center vsakemu incidentu v dogodkovni plasti nacionalne slike razmer dodeli enotno okvirno stopnjo vpliva, od nizke, srednje do visoke in zelo visoke. O vseh incidentih se obvesti Agencija.

4.   Vsak nacionalni koordinacijski center se lahko na zahtevo pristojnih nacionalnih organov odloči, da omeji dostop do informacij, povezanih z nacionalno varnostjo, vključno z vojaškimi sredstvi, glede na potrebo po seznanitvi z njimi.

5.   Nacionalni koordinacijski centri sosednjih držav članic si lahko med seboj neposredno in v skoraj realnem času delijo sliko razmer na sosednjih odsekih zunanje meje, vključno s položaji, statusom in vrsto lastnih sredstev, ki delujejo na sosednjih odsekih zunanje meje.

1.   Agencija oblikuje in vzdržuje evropsko sliko razmer, da bi nacionalnim koordinacijskim centrom in Komisiji zagotovila koristne, natančne in pravočasne informacije in analizo, ki zajemajo zunanje meje, predmejno območje in nedovoljena sekundarna gibanja.

2.   Evropska slika razmer je sestavljena iz informacij, zbranih iz naslednjih virov:

3.   Dogodkovna plast evropske slike razmer vključuje informacije v zvezi z:

4.   Operativna plast evropske slike razmer vsebuje informacije o skupnih operacijah in hitrih posredovanjih, ki jih usklajuje Agencija, ter o žariščnih točkah, ter vključuje naloge misije, lokacije, status, trajanje, informacije o državah članicah in druge sodelujoče akterje, dnevna in tedenskima poročila o razmerah, statistične podatke ter informacije za medije.

5.   Informacije o lastnih sredstvih v operativni plasti evropske slike razmer imajo lahko, kadar je ustrezno, oznako RESTREINT UE/EU RESTRICTED.

6.   Agencija v okviru evropske slike razmer upošteva stopnje vpliva, ki so jih nacionalni koordinacijski centri dodelili specifičnim incidentom v okviru nacionalnih slik razmer. Agencija za vsak incident v predmejnem območju dodeli enotno okvirno stopnjo vpliva ter o tem obvesti nacionalne koordinacijske centre.

1.   Agencija in države članice lahko oblikujejo in vzdržujejo specifične slike razmer, da se podprejo specifične operativne dejavnosti na zunanjih mejah ali delijo informacije z institucijami, organi, uradi in agencijami Unije ter mednarodnimi organizacijami, navedenimi v členu 68(1) ali tretjimi državami, kot je določeno v členu 75.

2.   Specifične slike razmer sestavlja podsklop informacij iz nacionalnih in evropskih slik razmer.

3.   Podrobna pravila za oblikovanje in deljenje specifičnih slik razmer se opišejo v operativnem načrtu za zadevne operativne dejavnosti in v dvostranskem ali večstranskem sporazumu, kadar se specifična slika razmer oblikuje v okviru dvostranskega ali večstranskega sodelovanja s tretjimi državami. Vsaka izmenjava informacij na podlagi tega odstavka se izvede v skladu z načelom soglasja organa izvora.

1.   Agencija usklajuje storitve sistema EUROSUR za združevanje podatkov, da bi nacionalnim koordinacijskim centrom, Komisiji in sebi zagotovila informacije o zunanjih mejah in predmejnem območju na redni, zanesljivi in stroškovno učinkoviti podlagi.

2.   Agencija nacionalnemu koordinacijskemu centru na njegovo zahtevo zagotovi informacije o zunanjih mejah države članice, kateri pripada, in informacije o predmejnem območju, ki lahko izvirajo iz:

3.   Agencija lahko zavrne zahtevek nacionalnega koordinacijskega centra iz tehničnih, finančnih ali operativnih razlogov. Agencija pravočasno obvesti nacionalni koordinacijski center o razlogih za takšno zavrnitev.

4.   Agencija lahko na lastno pobudo uporablja orodja za varovanje iz odstavka 2 za zbiranje informacij o predmejnem območju, ki so pomembne za evropsko sliko razmer.

1.   Agencija spremlja migracijske tokove proti Uniji in znotraj nje v smislu trendov, obsega in poti ter druge trende ali morebitne izzive na zunanjih mejah ter v zvezi z vračanjem. V ta namen Agencija s sklepom upravnega odbora na podlagi predloga izvršnega direktorja določi skupni integrirani model analize tveganja, ki ga uporabljajo Agencija in države članice. Skupni integrirani model analize tveganja se vzpostavi in po potrebi posodobi na podlagi rezultata ocene izvajanja cikla večletne strateške politike za evropsko integrirano upravljanje meja iz člena 8(7).

2.   Agencija pripravi splošne letne analize tveganja, ki jih ob uporabi varnostnih pravil, sprejetih v skladu s členom 92, predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji, in ciljne analize tveganja za operativne dejavnosti. Agencija v tesnem posvetovanju z državami članicami vsaki dve leti pripravi in predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji strateško analizo tveganja za evropsko integrirano upravljanje meja. Taka strateška analiza tveganja se upošteva pri pripravi cikla večletne strateške politike za evropsko integrirano upravljanje meja. Agencija take splošne letne analize tveganja in strateške analize tveganja pripravi na podlagi prejetih informacij, vključno s strani držav članic. Osebni podatki v rezultatih takih analiz tveganja se anonimizirajo.

3.   Analize tveganja iz odstavka 2 zajemajo vse vidike, relevantne za evropsko integrirano upravljanje meja, da se razvije vnaprejšnji opozorilni mehanizem.

4.   Agencija objavi izčrpne informacije o skupnem integriranem modelu analize tveganja.

5.   Države članice Agenciji zagotovijo vse potrebne informacije o razmerah, trendih in morebitnih grožnjah na zunanjih mejah in na področju vračanja. Države članice Agenciji redno ali na njeno zahtevo zagotavljajo vse relevantne informacije, kot so statistični in operativni podatki, zbrani v zvezi z evropskim integriranim upravljanjem meja, ki so vključeni v seznam obveznih informacij, ki se morajo izmenjati z Agencijo, kot je navedeno v točki (e) člena 100(2), kot tudi informacije iz analitskih plasti nacionalnih slik razmer, kakor je določeno v členu 25.

6.   Rezultati analize tveganja se predložijo upravnemu odboru in se pravočasno in na ustrezen način delijo s pristojnimi organi držav članic.

7.   Države članice upoštevajo rezultate analize tveganja pri svojem načrtovanju operacij in dejavnosti na zunanjih mejah in svojih dejavnostih v zvezi z vračanjem.

8.   Agencija vključi rezultate skupnega integriranega modela analize tveganja v razvoj skupnih osnovnih učnih načrtov za usposabljanje, kot so navedeni v členu 62.

1.   Agencija prek uradnikov za zvezo Agencije v vseh državah članicah zagotovi redno spremljanje upravljanja zunanjih meja in vračanja.

Agencija lahko odloči, da uradnik za zvezo s svojim delovanjem pokriva do štiri države članice, ki so si geografsko blizu.

2.   Izvršni direktor imenuje strokovnjake izmed statutarnih uslužbencev, ki se napotijo kot uradniki za zvezo. Izvršni direktor na podlagi analize tveganja in posvetovanja z zadevnimi državami članicami predlaga naravo in pogoje napotitve, državo članico ali regijo, v katero se lahko napoti uradnik za zvezo, in morebitne naloge, ki niso vključene v odstavek 3. Predlog izvršnega direktorja mora odobriti upravni odbor. Izvršni direktor zadevno državo članico uradno obvesti o imenovanju in skupaj s to državo članico določi kraj napotitve.

3.   Uradniki za zvezo delujejo v imenu Agencije, njihova naloga pa je spodbujati sodelovanje in dialog med Agencijo in nacionalnimi organi, pristojnimi za upravljanje meja, vključno z obalnimi stražami v obsegu, v katerem izvajajo naloge nadzora meje, kot tudi nacionalnimi organi, pristojnimi za vračanje. Uradniki za zvezo zlasti:

4.   Če je v poročanju uradnika za zvezo iz točke (i) odstavka 3 kateri od teh vidikov, pomembnih za zadevno državo članico, problematičen, izvršni direktor državo članico o tem obvesti brez odlašanja.

5.   Za namene odstavka 3 uradnik za zvezo v skladu z nacionalnimi varnostnimi pravili in pravili o varstvu podatkov ter varnostnimi pravili in pravili o varstvu podatkov Unije:

6.   Poročilo uradnika za zvezo iz točke (c) odstavka 3 tega člena je del ocene ranljivosti iz člena 32. Poročilo se posreduje zadevni državi članici.

7.   Uradniki za zvezo pri opravljanju svojih dolžnosti upoštevajo le navodila Agencije.

1.   Agencija s sklepom upravnega odbora na podlagi predloga izvršnega direktorja, pripravljenega v tesnem sodelovanju z državami članicami in Komisijo, določi skupno metodologijo za oceno ranljivosti. Ta metodologija vključuje objektivna merila, po katerih Agencija izvede oceno ranljivosti, pogostost takih ocen, kako se izvedejo naknadne ocene ranljivosti ter ureditve za učinkovit sistem za spremljanje izvajanja priporočil izvršnega direktorja iz odstavka 7.

2.   Agencija spremlja in oceni razpoložljivost tehnične opreme, sistemov, zmogljivosti, virov, infrastrukture ter ustrezno veščega in usposobljenega osebja držav članic, ki so potrebni za izvajanje nadzora meje, kakor je navedeno v točki (a) člena 3(1). V tem okviru Agencija oceni nacionalne načrte za razvoj zmogljivosti iz člena 9(4) kar zadeva zmožnost opravljanja nadzora meje, ob upoštevanju dejstva, da se nekatere nacionalne zmogljivosti lahko delno uporabljajo za druge namene kot nadzor meje. V zvezi s prihodnjim načrtovanjem Agencija tako spremljanje in oceno izvede kot preventivni ukrep na podlagi analiz tveganja, pripravljenih v skladu s členom 29(2). Agencija takšno spremljanje in oceno izvede vsaj enkrat letno, razen če izvršni direktor na podlagi ocene tveganj ali prejšnje ocene ranljivosti ne odloči drugače. V vsakem primeru se za vsako državo članico vsaj enkrat na tri leta opravita spremljanje in ocena.

3.   Brez poseganja v člen 9 države članice na zahtevo Agencije zagotovijo informacije o tehnični opremi, osebju in, kolikor je mogoče, finančnih virih, ki so na voljo na nacionalni ravni za izvajanje nadzora meje. Na zahtevo Agencije države članice predložijo tudi informacije o svojih načrtih za ravnanje v izrednih razmerah za upravljanje meja.

4.   Cilj ocene ranljivosti je, da Agencija: oceni zmogljivost in pripravljenost držav članic za soočanje s sedanjimi in prihodnjimi izzivi na zunanjih mejah; da se zlasti za države članice, ki se srečujejo s posebnimi in nesorazmernimi izzivi, opredelijo morebitne takojšne posledice na zunanjih mejah in naknadne posledice za delovanje schengenskega območja; da se oceni njihova zmogljivost prispevati k stalni enoti ter naboru tehnične opreme, vključno z naborom opreme za hitri odziv; ter da se oceni zmogljivost držav članic kar se tiče gostitve podpore evropske in obalne straže v skladu s členom 9(3). Ta ocena ne posega v schengenski ocenjevalni mehanizem.

5.   Agencija v oceni ranljivosti kvalitativno in kvantitativno oceni zmogljivost držav članic, da izvedejo vse nalog v zvezi z upravljanjem meja, vključno z njihovo zmogljivostjo za ukrepanje ob morebitnem prihodu velikega števila oseb na njihovo ozemlje.

6.   Predhodni rezultati ocene ranljivosti se predložijo zadevnim državam članicam. Zadevne države članice lahko k tej oceni dajo pripombe.

7.   Po potrebi izvršni direktor v posvetovanju z zadevno državo članico izda priporočilo, v katerem so določeni potrebni ukrepi, ki jih mora sprejeti zadevna država članica, ter rok, v katerem je treba te ukrepe izvesti. Izvršni direktor pozove zadevne države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe na podlagi akcijskega načrta, ki ga pripravi država članica v posvetovanju z izvršnim direktorjem.

8.   Izvršni direktor ukrepe, ki se priporočijo zadevnim državam članicam, pripravi na podlagi rezultatov ocene ranljivosti, ob upoštevanju analize tveganj, ki jo pripravi Agencija, pripomb zadevne države članice in rezultatov schengenskega ocenjevalnega mehanizma.

Cilj priporočenih ukrepov je odpraviti ranljivosti, ugotovljene v oceni, da bi lahko države članice povečale svojo pripravljenost na sedanje in prihajajoče izzive na zunanjih mejah s povečanjem in izboljšanjem svojih zmogljivosti, tehnične opreme, sistemov, virov in načrtov za ravnanje v izrednih razmerah. Izvršni direktor lahko državam članicam ponudi tehnično strokovno znanje in izkušnje Agencije za podporo pri izvajanju priporočenih ukrepov.

9.   Izvršni direktor spremlja izvajanje priporočenih ukrepov na podlagi rednih poročil, ki jih morajo države članice predložiti na podlagi akcijskih načrtov iz odstavka 7.

Kadar obstaja tveganje, da država članica ne bo izvedla priporočenega ukrepa v roku, določenem v skladu z odstavkom 7, izvršni direktor nemudoma obvesti člana upravnega odbora iz zadevne države članice in Komisijo. Ob posvetovanju s članom upravnega odbora iz zadevne države članice izvršni direktor pri ustreznih organih zadevne države članice preveri, kakšni so razlogi za zamudo, in ponudi podporo Agencije, da se olajša izvajanje priporočenega ukrepa.

10.   Kadar država članica potrebnih ukrepov iz priporočila ne izvede v roku, določenem v skladu z odstavkom 7 tega člena, izvršni direktor zadevo preda upravnemu odboru in o tem uradno obvesti Komisijo. Upravni odbor na predlog izvršnega direktorja sprejme sklep, v katerem so določeni ukrepi, ki jih mora sprejeti zadevna država članica, in rok, v katerem je potrebno izvesti te ukrepe. Sklep upravnega odbora je za državo članico zavezujoč. Če država članica ne izvede ukrepov v roku, določenem v navedenem sklepu, upravni odbor o tem uradno obvesti Svet in Komisijo ter se lahko sprejmejo dodatni ukrepi v skladu s členom 42.

11.   Ocena ranljivosti, vključno s podrobnim opisom njenih rezultatov, ukrepov, ki jih sprejmejo države članice v odziv na oceno ranljivosti, in statusa izvajanja morebitnih prej priporočenih ukrepov, se v skladu s členom 92 redno in vsaj enkrat letno posredujejo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

1.   Sinergije med oceno ranljivosti in schengenskim ocenjevalnim mehanizmom morajo biti čim večje z namenom vzpostaviti izboljšano sliko razmer o delovanju schengenskega območja, pri čemer se je treba, kolikor je mogoče, izogniti podvajanju prizadevanj na strani držav članic in zagotoviti bolj usklajeno uporabo ustreznih finančnih instrumentov Unije, ki podpirajo upravljanje zunanjih meja.

2.   Za namen iz odstavka 1 Komisija in Agencija vzpostavita potrebno ureditev za redno, varno in pravočasno izmenjavo vseh informacije v zvezi z rezultati ocen ranljivosti in rezultati ocen, opravljenih v okviru schengenskega ocenjevalnega mehanizma na področju upravljanja meja. Ta ureditev za izmenjavo informacij vključuje poročila o ocenah ranljivosti in poročila o schengenskih ocenjevalnih obiskih, naknadna priporočila, akcijske načrte in vse posodobitve o izvajanju akcijskih načrtov, ki jih zagotovijo države članice.

3.   Komisija za namene schengenskega ocenjevalnega mehanizma kolikor se nanaša na upravljanje zunanjih meja, rezultate ocen ranljivosti podeli z vsemi člani skupin za schengensko ocenjevanje, ki sodelujejo pri oceni zadevne države članice. Take informacije se štejejo za občutljive v smislu Uredbe (EU) št. 1053/2013 in se temu ustrezno obravnavajo.

4.   Ureditev iz odstavka 2 zajema rezultate ocen, opravljenih v okviru schengenskega ocenjevalnega mehanizma na področju vračanja, da se zagotovi popolna seznanjenost Agencije z ugotovljenimi pomanjkljivostmi, z namenom, da ta lahko predlaga ustrezne ukrepe za podporo zadevnim državam članicam v zvezi s tem.

1.   Na podlagi svoje analize tveganja in ocene ranljivosti ter v dogovoru z zadevno državo članico Agencija vsakemu odseku kopenske meje dodeli ali spremeni naslednje stopnje vpliva:

2.   Za hitro odzivanje na krizne razmere na določenem odseku zunanje meje kadar analiza tveganja Agencije pokaže, da imajo incidenti v zvezi z nezakonitim priseljevanjem ali čezmejnim kriminalom na zadevnem odseku zunanje meje tako odločilen vpliv na varnost meje, da ogrožajo delovanje schengenskega območja, Agencija v dogovoru z zadevno državo članico začasno dodeli kritično stopnjo vpliva na tem odseku zunanje meje.

3.   Kadar zadevna država članica in Agencija ne dosežeta sporazuma o dodelitvi stopnje vpliva za odsek zunanje meje, se stopnja vpliva, ki je bila predhodno dodeljena temu mejnemu odseku, ne spremeni.

4.   Nacionalni koordinacijski center v tesnem sodelovanju z drugimi pristojnimi nacionalnimi organi stalno ocenjuje, ali je treba spremeniti stopnjo vpliva katerega koli od odsekov zunanje meje, in sicer ob upoštevanju informacij iz nacionalne slike razmer, ter ustrezno obvešča Agencijo.

5.   Agencija stopnje vpliva, dodeljene odsekom zunanje meje, označi v evropski sliki razmer.

1.   Države članice zagotovijo, da nadzor meje na odsekih zunanje meje ustreza dodeljenim stopnjam vpliva, na naslednji način:

2.   Nacionalni koordinacijski centri redno obveščajo Agencijo o ukrepih, sprejetih na nacionalni ravni na podlagi točk (c) in (d) odstavka 1.

3.   Kadar je odseku zunanje meje, ki meji na mejni odsek druge države članice ali tretje države, s katero so vzpostavljeni sporazumi, dogovori ali regionalne mreže, kot je navedeno v členih 72 in 73, dodeljena srednja, visoka ali kritična stopnja vpliva, nacionalni koordinacijski center obvesti nacionalni koordinacijski center sosednje države članice ali pristojni organ sosednje tretje države ter si skupaj z Agencijo prizadeva uskladiti potrebne čezmejne ukrepe.

4.   Agencija skupaj z zadevno državo članico oceni dodelitev stopenj vpliva in ustrezne ukrepe, sprejete na nacionalni ravni in ravni Unije. Ta ocena prispeva k oceni ranljivosti, ki jo opravi Agencija v skladu s členom 32.

1.   Država članica lahko zaprosi za pomoč Agencije pri izpolnjevanju svojih obveznosti v zvezi z nadzorom zunanjih meja. Agencija izvaja tudi ukrepe v skladu s členoma 41 in 42.

2.   Agencija organizira ustrezno tehnično in operativno pomoč za državo članico gostiteljico ter lahko v skladu z ustreznim pravom Unije in mednarodnim pravom, vključno z načelom nevračanja, sprejme enega ali več od naslednjih ukrepov:

3.   Agencija financira ali sofinancira dejavnosti iz odstavka 2 iz svojega proračuna v skladu s finančnimi pravili, ki se uporabljajo za Agencijo.

4.   Če ima Agencija veliko večje finančne potrebe zaradi razmer na zunanjih mejah, o tem brez odlašanja obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo.

1.   Država članica lahko zaprosi, da Agencija začne izvajati skupne operacije za soočanje s prihodnjimi izzivi, vključno z nezakonitim priseljevanjem, s sedanjimi ali prihodnjimi grožnjami na svojih zunanjih mejah ali čezmejnim kriminalom, ali za zagotavljanje večje tehnične in operativne pomoči pri izpolnjevanju svojih obveznosti v zvezi z nadzorom zunanjih meja. Kot del takšne zahteve lahko država članice tudi nakaže, kateri profili operativnih uslužbencev so potrebni za zadevno skupno operacijo, po potrebi vključno z uslužbenci, ki imajo izvršilna pooblastila.

2.   Na zahtevo države članice, ki se sooča s posebnimi in nesorazmernimi izzivi, zlasti s prihodom velikega števila državljanov tretjih držav na točkah zunanjih meja, ki skušajo brez dovoljenja vstopiti na ozemlje te države članice, lahko Agencija na ozemlju te države članice gostiteljice izvede hitro posredovanje na mejah za omejeno obdobje.

3.   Izvršni direktor oceni, odobri in uskladi predloge, ki jih podajo države članice za skupne operacije ali hitra posredovanja na mejah. Pred skupnimi operacijami in hitrimi posredovanji na mejah se opravi temeljita, zanesljiva in aktualna analiza tveganj, s čimer se Agenciji omogoči, da prednostno razvrsti predlagane skupne operacije in hitra posredovanja na mejah, ob upoštevanju stopenj vplivov na odseke zunanje meje v skladu s členom 34 in razpoložljivosti virov.

4.   Cilji skupne operacije ali hitrega posredovanja na mejah se lahko dosežejo kot del večnamenske operacije. Takšne operacije lahko obsegajo funkcije obalne straže in preprečevanje čezmejnega kriminala, osredotočeno na boj proti tihotapljenju migrantov ali trgovini z ljudmi, in upravljanje migracij, osredotočeno na identifikacijo, registracijo, operativni razgovor in vračanje.

1.   Pri pripravi skupne operacije izvršni direktor v sodelovanju z državo članico gostiteljico pripravi seznam potrebne tehnične opreme, osebja in profilov osebja, po potrebi vključno z osebjem, ki ima izvršilna pooblastila, za katere je potrebno pooblastilo v skladu s členom 82(2). Ta seznam se pripravi ob upoštevanju razpoložljivih virov države članice gostiteljice in zahteve države članice gostiteljice na podlagi člena 37. Na podlagi teh elementov Agencija opredeli sveženj tehničnih in operativnih okrepitev ter dejavnosti krepitve zmogljivosti, ki se vključijo v operativni načrt.

2.   Izvršni direktor pripravi operativni načrt za skupne operacije na zunanjih mejah. Izvršni direktor in država članica gostiteljica se v tesnem in pravočasnem posvetovanju s sodelujočimi državami članicami dogovorita o operativnem načrtu, v katerem so podrobno opisani organizacijski in postopkovni vidiki skupne operacije.

3.   Operativni načrt je zavezujoč za Agencijo, državo članico gostiteljico in sodelujoče države članice. Zajema vse vidike, ki se štejejo za potrebne pri izvajanju skupne operacije, tudi naslednje:

4.   Za vse spremembe ali prilagoditve operativnega načrta je potrebno soglasje izvršnega direktorja in države članice gostiteljice po posvetovanju s sodelujočimi državami članicami. Agencija nemudoma pošlje izvod spremenjenega ali prilagojenega operativnega načrta sodelujočim državam članicam.

5.   Ta člen se smiselno uporablja za vse operacije Agencije.

1.   Zahteva države članice za začetek hitrega posredovanja na mejah mora vključevati opis razmer, možne cilje in predvidene potrebe ter potrebne profile osebja, po potrebi vključno z osebjem, ki ima izvršilna pooblastila. Če je potrebno, lahko izvršni direktor takoj pošlje strokovnjake iz Agencije, da ocenijo razmere na zunanjih mejah zadevne države članice.

2.   Izvršni direktor o zahtevi države članice za začetek hitrega posredovanja na mejah takoj obvesti upravni odbor.

3.   Izvršni direktor pri sprejemanju odločitve o zahtevi države članice upošteva ugotovitve analiz tveganja Agencije in analitsko plast evropske slike razmer ter rezultat ocene ranljivosti iz člena 32 in vse druge ustrezne informacije, ki jih zagotovi zadevna država članica ali druga država članica.

4.   Izvršni direktor nemudoma oceni možnosti prerazporeditve razpoložljivih članov skupin v okviru stalne enote, zlasti statutarnih uslužbencev in uslužbencev, ki jih Agenciji dodelijo države članice, ki so prisotni na drugih operativnih območjih. Izvršni direktor oceni tudi dodatno potrebo po napotitvi operativnih uslužbencev v skladu s členom 57 ter, ko ni več na voljo uslužbencev z zahtevanim profilom, po mobilizaciji rezervnih uslužbencev za hitri odziv v skladu s členom 58.

5.   Izvršni direktor sprejme odločitev o zahtevi za začetek izvajanja hitrega posredovanja na mejah v dveh delovnih dneh od prejema zahteve. Izvršni direktor o odločitvi sočasno uradno pisno obvesti zadevno državo članico in upravni odbor. V odločitvi se navedejo glavni razlogi, na katerih temelji.

6.   Pri sprejemanju odločitve iz odstavka 5 tega člena izvršni direktor obvesti države članice o možnosti, da v skladu s členom 57 in po potrebi členom 58 zaprosi za dodatne operativne uslužbence, pri čemer navede možno število in profile uslužbencev, ki jih mora zagotoviti vsaka država članica.

7.   Če izvršni direktor sprejme odločitev o začetku izvajanja hitrega posredovanja na mejah, napoti razpoložljive skupine za upravljanje meja iz stalne enote ter opremo iz nabora tehnične opreme v skladu s členom 64 ter po potrebi sprejme odločitev o takojšni okrepitvi v obliki ene ali več skupin za upravljanje meja v skladu s členom 57.

8.   Izvršni direktor skupaj z državo članico gostiteljico takoj pripravi operativni načrt iz člena 38(2) in doseže soglasje o njem, v vsakem primeru pa najpozneje v treh delovnih dneh od datuma odločitve.

9.   Čim je operativni načrt dogovorjen in predložen državam članicam, izvršni direktor takoj napoti operativne uslužbence, ki so na voljo, s prerazporeditvami z drugih operativnih območij ali drugih dolžnosti.

10.   Vzporedno z napotitvijo iz odstavka 9, in kadar je to potrebno, da se zagotovi takojšnja okrepitev skupin za upravljanje meja, prerazporejenih z drugih področij ali dolžnosti, izvršni direktor od vsake države članice zahteva število in profile dodatnega osebja, ki se dodatno napoti z njihovih nacionalnih seznamov za kratkoročne napotitve, kot je navedeno v členu 57.

11.   Če zaradi nastalih okoliščin skupine za upravljanje meja iz odstavka 7 in osebje iz odstavka 10 tega člena, niso zadostne, lahko izvršni direktor mobilizira rezervno osebje za hitri odziv tako, da od vsake države članice zahteva število in profile dodatnega osebja, ki se napoti v skladu s členom 58.

12.   Informacije iz odstavkov 10 in 11 se pisno posredujejo nacionalnim kontaktnim točkam in vsebujejo datum, ko naj bi prišlo do napotitve uslužbencev iz vsake kategorije. Nacionalnim kontaktnim točkam se posreduje tudi izvod operativnega načrta.

13.   Države članice zagotovijo, da se dajo število in profili uslužbencev takoj na voljo Agenciji za zagotovitev popolne napotitve v skladu s členom 57 in po potrebi s členom 58.

14.   Napotitev prvih skupin za upravljanje meja, prerazporejenih z drugih območij in dolžnosti, se izvede najpozneje v petih delovnih dneh po datumu, ko sta se izvršni direktor in država članica gostiteljica dogovorila o operativnem načrtu. Po potrebi se najpozneje 12 delovnih dni po datumu, ko je dogovorjen operativni načrt, izvede dodatna napotitev skupin za upravljanje meja.

15.   Kadar naj bi se izvedlo hitro posredovanje na meji, izvršni direktor ob posvetovanju z upravnim odborom takoj preuči prednostne naloge glede na potekajoče in načrtovane skupne operacije Agencije na drugih zunanjih mejah, da se omogoči morebitna prerazporeditev virov na območja na zunanjih mejah, na katerih je okrepljena napotitev najbolj potrebna.

1.   Kadar se država članica sooča z nesorazmernimi migracijskimi izzivi na določenih žariščnih območjih na svojih zunanjih mejah, za katere so značilni veliki mešani migracijski tokovi proti notranjosti, lahko ta država članica zaprosi za tehnično in operativno okrepitev s podpornimi skupinami za upravljanje migracij, ki jih sestavljajo strokovnjaki iz ustreznih organov, uradov in agencij Unije in delujejo v skladu s svojimi pooblastili.

Ta država članica Komisiji predloži zahtevo za okrepitev in oceno svojih potreb. Na podlagi te ocene potreb Komisija zahtevo, kakor je ustrezno, posreduje Agenciji, EASO, Europolu ali drugim ustreznim organom, uradom in agencijam Unije.

2.   Ustrezni organi, uradi in agencije Unije v skladu s svojimi pooblastili pregledajo zahtevo države članice za okrepitev in oceno njenih potreb z namenom, da določijo obsežen sveženj okrepitev, ki ga sestavljajo različne dejavnosti, ki jih usklajujejo ustrezni organi, uradi in agencije Unije in s katerimi zadevna država članica soglaša. Ta proces usklajuje Komisija.

3.   Komisija v sodelovanju z državo članico gostiteljico in ustreznimi organi, uradi in agencijami Unije v skladu s svojimi pooblastili določi pogoje sodelovanja na žariščnem območju in je pristojna za usklajevanje dejavnosti podpornih skupin za upravljanje migracij.

4.   Tehnične in operativne okrepitve, ki jih ob polnem spoštovanju temeljnih pravic zagotavlja stalna enota v okviru podpornih skupin za upravljanje migracij, lahko vključujejo zagotavljanje:

5.   Podporne skupine za upravljanje migracij po potrebi vključujejo uslužbence s strokovnim znanjem in izkušnjami s področij zaščite otrok, preprečevanja trgovine z ljudmi, varstva zoper preganjanje na podlagi spola ali varstva temeljnih pravic.

1.   Na podlagi rezultatov ocene ranljivosti ali ob dodelitvi kritične stopnje vpliva enemu ali več odsekom zunanje meje in ob upoštevanju ustreznih elementov načrtov za ravnanje v izrednih razmerah države članice, analize tveganja Agencije in analitske plasti evropske slike razmer, izvršni direktor priporoči zadevni državi članici, naj zaprosi, da Agencija začne, izvaja ali prilagodi skupne operacije, hitra posredovanja na mejah ali katere koli druge ustrezne ukrepe Agencije iz člena 36.

2.   Zadevna država članica na priporočilo izvršnega direktorja iz odstavka 1 odgovori v šestih delovnih dneh. Država članica v primeru negativnega odgovora na priporočilo ta odgovor utemelji. Izvršni direktor brez odlašanja obvesti upravni odbor in Komisijo o predlaganih ukrepih in utemeljitvi negativnega odgovora, da se oceni, ali je v skladu s členom 42 morda potrebno nujno ukrepanje.

1.   Kadar je nadzor zunanjih meja tako neučinkovit, da obstaja tveganje, da se ogrozi delovanje schengenskega območja, ker:

lahko Svet na podlagi predloga Komisije brez odlašanja sprejme sklep z izvedbenim aktom za opredelitev ukrepov za zmanjšanje navedenih tveganj, ki jih izvede Agencija, in od zadevne države članice zahteva, naj sodeluje z Agencijo pri izvajanju teh ukrepov. Preden Komisija poda svoj predlog, se posvetuje z Agencijo.

2.   Kadar nastopijo razmere, v katerih je potrebno nujno ukrepanje, se o teh razmerah ter o vseh nadaljnjih ukrepih in odločitvah, sprejetih v odziv nanje, brez odlašanja obvesti Evropski parlament.

3.   Za zmanjšanje tveganja, da se ogrozi schengensko območje, se v sklepu Sveta iz odstavka 1 določi, da Agencija sprejme enega ali več od naslednjih ukrepov:

4.   Izvršni direktor v dveh delovnih dneh od datuma sprejetja sklepa Sveta iz odstavka 1:

5.   Izvršni direktor in zadevna država članica se o operativnem načrtu iz točke (b) odstavka 4 dogovorita v treh delovnih dneh od njegove predložitve.

6.   Agencija brez odlašanja in v vsakem primeru v petih delovnih dneh od priprave operativnega načrta napoti potrebne operativne uslužbence iz stalne enote za praktično izvajanje ukrepov, opredeljenih v sklepu Sveta iz odstavka 1. Po potrebi se v drugi fazi napotijo dodatne skupine, v vsakem primeru pa v 12 delovnih dneh od priprave operativnega načrta.

7.   Agencija in države članice brez odlašanja, v vsakem primeru pa v 10 delovnih dneh od priprave operativnega načrta, pošljejo potrebno tehnično opremo in usposobljeno osebje na kraj napotitve za praktično izvajanje ukrepov, opredeljenih v sklepu Sveta iz odstavka 1.

V drugi fazi se po potrebi napoti dodatna tehnična oprema v skladu s členom 64.

8.   Zadevna država članica upošteva sklep Sveta iz odstavka 1. V ta namen takoj začne sodelovati z Agencijo in sprejme potrebne ukrepe za olajševanje izvajanja navedenega sklepa in praktično izvajanje ukrepov iz navedenega sklepa in operativnega načrta, dogovorjenega z izvršnim direktorjem, zlasti z izvajanjem obveznosti, določenih v členih 43, 82 in 83.

9.   Države članice dajo v skladu s členom 57 in, kadar je ustrezno, členom 39 na voljo operativne uslužbence, ki jih določi izvršni direktor v skladu z odstavkom 4 tega člena.

10.   Komisija spremlja izvajanje ukrepov, opredeljenih v sklepu Sveta iz odstavka 1, in ukrepov, ki jih Agencija sprejme v ta namen. Če zadevna članica ne izpolni sklepa Sveta iz odstavka 1 tega člena v 30 dneh in ne sodeluje z Agencijo v skladu z odstavkom 8 tega člena, lahko Komisija sproži postopek iz člena 29 Uredbe (EU) 2016/399.

1.   Država članica gostiteljica ali zadevna tretja država, če gre za sodelovanje s tretjo državo v skladu s sporazumom o statusu, daje skupinam za upravljanje meja, skupinam za vračanje in podpornim skupinam za upravljanje migracij med njihovo napotitvijo navodila v skladu z operativnim načrtom.

2.   Agencija lahko prek uradnika za usklajevanje državi članici gostiteljici sporoči svoja stališča o navodilih, izdanih skupinam. V tem primeru država članica gostiteljica v največji možni meri upošteva ta stališča.

3.   V primerih, ko navodila za skupine niso skladna z operativnim načrtom, uradnik za usklajevanje o tem takoj obvesti izvršnega direktorja, ki lahko sprejme ukrepe v skladu s členom 46(3), če je to primerno.

4.   Člani skupin pri opravljanju svojih nalog in izvajanju svojih pooblastil v celoti spoštujejo temeljne pravice, vključno z dostopom do azilnih postopkov in človeškim dostojanstvom, ter posvečajo posebno pozornost ranljivim osebam. Vsi ukrepi, sprejeti pri opravljanju njihovih nalog ali izvajanju njihovih pooblastil, morajo biti sorazmerni s cilji takšnih ukrepov. Pri opravljanju svojih nalog in izvajanju svojih pooblastil ne smejo diskriminirati oseb na kateri koli podlagi, kot so spol, rasa, barva kože, etnično ali socialno poreklo, genetska značilnost, jezik, vera ali prepričanje, politično ali drugo mnenje, pripadnost narodnostni manjšini, premoženje, rojstvo, invalidnost, starost ali spolna usmerjenost, v skladu s členom 21 Listine.

5.   Za člane skupin, ki niso statutarni uslužbenci, se še naprej uporabljajo disciplinski ukrepi matične države članice. Matična država članica glede kršitev temeljnih pravic ali obveznosti zagotavljanja mednarodne zaščite med vsako operativno dejavnostjo Agencije zagotovi ustrezne disciplinske ali druge ukrepe v skladu s svojim nacionalnim pravom.

6.   Za statutarne uslužbence, napotene kot člani skupin, se uporabljajo disciplinski ukrepi, kakor so določeni v kadrovskih predpisih in pogojih za zaposlitev, ter ukrepi disciplinske narave, določeni v nadzornem mehanizmu iz točke (a) člena 55(5).

1.   Agencija zagotovi operativno izvajanje vseh organizacijskih vidikov skupnih operacij, pilotnih projektov ali hitrih posredovanj na mejah, vključno z navzočnostjo statutarnih uslužbencev.

2.   Brez poseganja v člen 60 izvršni direktor imenuje enega ali več strokovnjakov izmed statutarnih uslužbencev, ki se napotijo kot uradniki za usklajevanje za vsako skupno operacijo ali hitro posredovanje na mejah. Izvršni direktor o imenovanju obvesti državo članico gostiteljico.

3.   Uradnik za usklajevanje deluje v imenu Agencije pri vseh vidikih napotitve skupin. Vloga uradnika za usklajevanje je spodbujanje sodelovanja in usklajevanja med državo članico gostiteljico in sodelujočimi državami članicami. Uradniku za usklajevanje pomaga in svetuje vsaj en opazovalec spoštovanja temeljnih pravic. Uradnik za usklajevanje zlasti:

4.   Izvršni direktor lahko v okviru skupnih operacij ali hitrih posredovanj na mejah pooblasti uradnika za usklajevanje, da pomaga pri reševanju kakršnih koli sporov o izvajanju operativnega načrta in napotitvi skupin.

1.   Agencija v celoti krije naslednje stroške, ki jih imajo države članice z zagotavljanjem svojih uslužbencev za namene njihove napotitve iz stalne enote kot članov skupin v države članice in tretje države za kratko obdobje v skladu s členom 57, ali v države članice prek rezervnih uslužbence za hitri odziv v skladu s členom 58:

2.   Na podlagi predloga izvršnega direktorja, upravni odbor sprejme podrobna pravila v zvezi s povračilom stroškov uslužbencev, ki so bili kratkoročno napoteni v skladu s členoma 57 in 58, in jih po potrebi posodablja. Za zagotovitev skladnosti z veljavnim pravnim okvirom, izvršni direktor takšen predlog poda po prejemu pozitivnega mnenja Komisije. Podrobna pravila morajo, kolikor je mogoče, temeljiti na možnostih poenostavljenega obračunavanja stroškov v skladu s točkami (c), (d) in (e) člena 125(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. Kadar je ustrezno, upravni odbor zagotoviti skladnost s pravili, ki se uporabljajo za stroške službenih potovanj statutarnih uslužbencev.

1.   Če pogoji za izvajanje dejavnosti Agencije niso več izpolnjeni, izvršni direktor prekine vse dejavnosti. Izvršni direktor zadevno državo članico o tem obvesti pred takšno prekinitvijo.

2.   Države članice, ki sodelujejo pri operativni dejavnosti Agencije, lahko zahtevajo, da izvršni direktor to operativno dejavnost prekine. Izvršni direktor o takšni zahtevi obvesti upravni odbor.

3.   Izvršni direktor lahko, potem ko o tem obvesti zadevno državo članico, umakne financiranje dejavnosti oziroma ga odloži ali prekine, če država članica gostiteljica ne upošteva operativnega načrta.

4.   Izvršni direktor po posvetovanju z uradnikom za temeljne pravice in potem, ko o tem obvesti zadevno državo članico, umakne financiranje vseh dejavnosti Agencije ali odloži oziroma prekine vse dejavnosti Agencije v celoti ali delno, če meni, da prihaja do hudih kršitev temeljnih pravic ali obveznosti mednarodne zaščite, povezanih z zadevno dejavnostjo, ali ki se bodo verjetno nadaljevale.

5.   Izvršni direktor se po posvetovanju z uradnikom za temeljne pravice odloči, da ne izvede nobene dejavnosti Agencije, kadar meni, da bi že od začetka obstajali tehtni razlogi za njeno odložitev ali prekinitev, ker bi lahko privedla do hudih kršitev temeljnih pravic ali obveznosti mednarodne zaščite. Izvršni direktor o tej odločitvi obvesti zadevno državo članico.

6.   Odločitve iz odstavkov 4 in 5 se sprejmejo na podlagi ustrezno utemeljenih razlogov. Izvršni direktor pri sprejemanju takih odločitev upošteva ustrezne informacije, kot sta število in vsebina evidentiranih pritožb, če jih niso že rešili ustrezni nacionalni organi, poročila o resnih incidentih, poročila uradnikov za usklajevanje, drugih ustreznih mednarodnih organizacij in institucij, organov, uradov in agencij Unije na področjih, ki jih zajema ta uredba. Izvršni direktor o teh odločitvah obvesti upravni odbor in poda ustrezno utemeljitev.

7.   Če se izvršni direktor odloči, da bo odložil ali prekinil napotitev podporne skupine za upravljanje migracij Agencije, o tej odločitvi obvesti druge ustrezne organe, urade in agencije, ki delujejo na žariščnem območju.

1.   Brez poseganja v utemeljenost odločb o vrnitvi, ki so še vedno v izključni pristojnosti držav članic, in v skladu s spoštovanjem temeljnih pravic, splošnih načel prava Unije in mednarodnega prava, vključno z mednarodno zaščito, spoštovanjem načela nevračanja in varstvom pravic otrok, Agencija glede vračanja:

2.   Tehnična in operativna pomoč iz točke (b) odstavka 1 vključuje dejavnosti za pomoč državam članicam pri postopkih vračanja, ki jih izvajajo pristojni nacionalni organi, z zagotavljanjem zlasti:

3.   Agencija si prizadeva za vzpostavitev sinergij ter povezovanja mrež in programov na področju vračanja, ki jih financira Unija, in sicer v tesnem sodelovanju s Komisijo in ob podpori zadevnih deležnikov, vključno z Evropsko migracijsko mrežo.

1.   Agencija v skladu s točko (d) člena 48(1) upravlja in nadalje razvija platformo za integrirano upravljanje vračanja za obdelavo informacij, vključno z osebnimi podatki, ki jih posredujejo sistemi držav članic za upravljanje vračanja in ki jih Agencija potrebuje za zagotavljanje tehnične in operativne pomoči. Osebni podatki vključujejo le biografske podatke ali sezname potnikov. Osebni podatki se posredujejo le, kadar jih Agencija potrebuje za pomoč pri usklajevanju ali organizaciji operacij vračanja v tretje države, ne glede na prevozna sredstva. Takšni osebni podatki se posredujejo platformi šele, ko je bila sprejeta odločitev o začetku izvajanja operacije vračanja, in se izbrišejo takoj, ko se operacija konča.

Biografski podatki se posredujejo le platformi, kjer do njih ne morejo dostopati člani skupin v skladu s členom 17(3) Uredbe (EU) 2018/1860 Evropskega parlamenta in Sveta (39).

Agencija lahko platformo uporablja tudi za varno posredovanje biografskih ali biometričnih podatkov, vključno z vsemi vrstami dokumentov, ki se lahko štejejo za dokaz ali dokaz prima facie o državljanstvu državljanov tretjih držav, katerim so bile izdane odločbe o vrnitvi, kadar je posredovanje takšnih osebnih podatkov potrebno, da Agencija na zahtevo države članice zagotovi pomoč pri potrjevanju istovetnosti in državljanstva državljanov tretjih držav v posameznih primerih. Takšni podatki se ne hranijo na platformi in se izbrišejo takoj po potrditvi prejema.

2.   Agencija razvija, namesti in upravlja informacijske sisteme in programske aplikacije, ki omogočajo izmenjavo informacij znotraj evropske mejne in obalne straže za namen vračanja ter za namen izmenjave osebnih podatkov.

3.   Osebni podatki se po potrebi obdelujejo v skladu s členi 86, 87, 88 in 91.

1.   Brez poseganja v utemeljenost odločb o vrnitvi, ki ostaja v izključni pristojnosti držav članic, Agencija državam članicam zagotovi potrebno tehnično in operativno pomoč ter zagotovi usklajevanje ali organizacijo operacij vračanja, vključno z zakupom zrakoplova za namen takšnih operacij in organizacijo vračanj z rednimi leti ali drugimi prevoznimi sredstvi. Agencija lahko na lastno pobudo in s soglasjem zadevne države članice usklajuje ali organizira operacije vračanja.

2.   Države članice preko platforme iz člena 49(1) zagotovijo operativne podatke o vrnitvah, ki jih Agencija potrebuje za oceno potreb vračanja, in Agencijo obvestijo glede svojih okvirnih načrtov o številu oseb v postopku vrnitve in o tretjih državah vrnitve, v obeh primerih v zvezi z zadevnimi nacionalnimi operacijami vračanja, in o svojih potrebah po pomoči ali usklajevanju s strani Agencije. Agencija pripravi in vzdržuje tekoči operativni načrt, da državam članicam, ki to zahtevajo, zagotovi potrebno operativno pomoč in okrepitve, vključno s tehnično opremo. Agencija lahko na lastno pobudo in s soglasjem zadevne države članice ali na zahtevo države članice v tekoči operativni načrt vključi datume in namembne kraje operacij vračanja, ki se ji zdijo potrebni, in sicer na podlagi ocene potreb. Upravni odbor o načinu delovanja tekočega operativnega načrta odloči na predlog izvršnega direktorja. Zadevne države članice Agenciji potrdijo, da za vse osebe v postopku vrnitve, zajete v operaciji vračanja, ki jo organizira ali usklajuje Agencija, velja izvršljiva odločba o vrnitvi.

Kadar se napotijo člani skupin, v schengenskem informacijskem sistemu pred vrnitvijo vsake osebe v postopku vrnitve preverijo, ali je bila odločba o vrnitvi, izdana v zvezi s to osebo v postopku vrnitve, začasno preklicana oziroma je bila njena izvršitev odložena.

Tekoči operativni načrt vsebuje elemente, potrebne za izvedbo operacije vračanja, vključno s tistimi, ki se nanašajo na spoštovanje temeljnih pravic, ter navajajo med drugim ustrezne kodekse ravnanja in postopke za spremljanje in poročanje ter pritožbeni mehanizem.

3.   Agencija lahko daje tehnično in operativno pomoč državam članicam in lahko bodisi na lastno pobudo in s soglasjem zadevne države članice bodisi na zahtevo sodelujočih držav članic tudi zagotovi uskladitev ali organizacijo operacij vračanja, pri katerih prevozna sredstva in spremstvo pri vračanju zagotovi tretja država vrnitve (v nadaljnjem besedilu: zbirne operacije vračanja). Sodelujoče države članice in Agencija zagotovijo spoštovanje temeljnih pravic in načela nevračanja, sorazmerno uporabo sredstev omejevanja in dostojanstvo osebe v postopku vrnitve med celotno operacijo vračanja. Med celotno operacijo vračanja do prihoda v tretjo državo vrnitve sta prisotna vsaj en predstavnik države članice in en spremljevalec prisilnega vračanja iz nabora, vzpostavljenega na podlagi člena 51, ali iz sistema spremljanja sodelujoče države članice.

4.   Izvršni direktor brez odlašanja pripravi načrt vračanja za zbirne operacije vračanja. Izvršni direktor in vsaka sodelujoča država članica se dogovorijo o načrtu, v katerem so podrobno opisani organizacijski in postopkovni vidiki zbirne operacije vračanja, ob upoštevanju posledic in tveganj teh operacije za temeljne pravice. Za kakršno koli spremembo ali prilagoditev tega načrta je potrebno soglasje strani iz odstavka 3 in tega odstavka.

Načrt vračanja za zbirne operacije vračanja je zavezujoč za Agencijo in vsako sodelujočo državo članico. Zajema vse ukrepe, ki so potrebni za izvajanje zbirnih operacij vračanja.

5.   Vsaka operacija vračanja, ki jo usklajuje ali organizira Agencija, se spremlja v skladu s členom 8(6) Direktive 2008/115/ES. Spremljanje operacij prisilnega vračanja izvaja spremljevalec prisilnega vračanja na podlagi objektivnih in preglednih meril ter za celotno operacijo vračanja od faze pred odhodom do predaje oseb v postopku vrnitve tretji državi vrnitve. Spremljevalec prisilnega vračanja predloži poročilo o vsaki operaciji prisilnega vračanja izvršnemu direktorju, uradniku za temeljne pravice in pristojnim nacionalnim organom vseh držav članic, ki sodelujejo pri določeni operaciji. Izvršni direktor oziroma pristojni nacionalni organi po potrebi zagotovijo ustrezno nadaljnje spremljanje.

6.   Če ima Agencija pomisleke glede spoštovanja temeljnih pravic v kateri koli fazi operacije vračanja, o teh pomislekih obvesti sodelujoče države članice in Komisijo.

7.   Izvršni direktor oceni rezultate operacij vračanja ter vsakih šest mesecev Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in upravnemu odboru pošlje podrobno poročilo o oceni, ki zajema vse operacije vračanja, izvedene v predhodnem polletju, skupaj z opažanji uradnika za temeljne pravice. Izvršni direktor opravi obsežno primerjalno analizo teh rezultatov za povečanje kakovosti, usklajenosti in učinkovitosti prihodnjih operacij vračanja. Izvršni direktor to analizo vključi v letno poročilo Agencije o dejavnostih.

8.   Agencija financira ali sofinancira operacije vračanja iz svojega proračuna v skladu s finančnimi pravili, ki se uporabljajo za Agencijo, pri čemer imajo prednost tiste operacije, ki jih izvaja več kot ena država članica ali se izvajajo z žariščnih območij.

1.   Agencija ob ustreznem upoštevanju mnenja uradnika za temeljne pravice oblikuje nabor spremljevalcev prisilnega vračanja iz pristojnih organov držav članic, ki opravljajo dejavnosti spremljanja prisilnega vračanja v skladu s členom 8(6) Direktive 2008/115/ES in ki so usposobljeni v skladu s členom 62 te uredbe.

2.   Upravni odbor na podlagi predloga izvršnega direktorja določi profil in število spremljevalcev prisilnega vračanja, ki jih je treba zagotoviti v navedeni nabor. Enak postopek se uporabi za morebitne naknadne spremembe njihovega profila in skupnega števila.

Države članice so odgovorne za prispevanje v nabor, tako da predlagajo spremljevalce prisilnega vračanja, ki ustrezajo opredeljenemu profilu, brez poseganja v neodvisnost teh spremljevalcev na podlagi nacionalnega prava, kadar tako določa nacionalno pravo. Agencija v nabor prispeva tudi svoje opazovalce spoštovanja temeljnih pravic, kot so navedeni v členu 110. V nabor se vključijo spremljevalci prisilnega vračanja s posebnim strokovnim znanjem in izkušnjami na področju zaščite otrok.

3.   Prispevek držav članic k operacijam vračanja in posredovanjem za vračanje v obliki spremljevalcev prisilnega vračanja se za naslednje leto načrtuje na podlagi letnih dvostranskih pogajanj in sporazumov med Agencijo in državami članicami. V skladu s temi sporazumi države članice na zahtevo Agencije dajo na voljo za napotitev spremljevalce prisilnega vračanja, razen če se soočajo z izjemnimi razmerami, ki znatno vplivajo na opravljanje nacionalnih nalog. Takšna zahteva se predloži vsaj 21 delovnih dni pred načrtovano napotitvijo ali pet delovnih dni v primeru hitrega posredovanja za vračanje.

4.   Agencija sodelujočim državam članicam na zahtevo da na voljo spremljevalce prisilnega vračanja, ki v njihovem imenu ves čas njihovega trajanja spremljajo ustrezno izvajanje operacij vračanja in posredovanj za vračanje. Pri vseh operacijah vračanja, ki vključujejo otroke, da na voljo spremljevalce prisilnega vračanja s posebnim strokovnim znanjem in izkušnjami na področju zaščite otrok.

5.   Za spremljevalce prisilnega vračanja se med operacijo vračanja ali posredovanjem za vračanje še naprej uporabljajo disciplinski ukrepi matične države članice. Za statutarne uslužbence, ki so napoteni kot spremljevalci prisilnega vračanja, se uporabljajo disciplinski ukrepi, določeni v kadrovskih predpisih in pogojih za zaposlitev.

1.   Agencija lahko napoti skupine za vračanje bodisi na lastno pobudo s soglasjem zadevne države članice ali na zahtevo te države članice. Agencija lahko napoti take skupine za vračanje med posredovanji za vračanje, v okviru podpornih skupin za upravljanje migracij ali po potrebi za zagotavljanje dodatne tehnične in operativne pomoči na področju vračanja. Kadar je potrebno, skupine za vračanje sestavljajo tudi uradniki s posebnim strokovnim znanjem in izkušnjami s področja zaščite otrok.

2.   Za skupine za vračanje se smiselno uporabljajo člen 40(2) do (5) ter členi 43, 44 in 45.

1.   Kadar se država članica pri izpolnjevanju obveznosti vračanja oseb v postopku vrnitve sooča z obremenitvami, Agencija bodisi na lastno pobudo s soglasjem zadevne države članice bodisi na zahtevo te države članice zagotovi ustrezno tehnično in operativno pomoč v obliki posredovanja za vračanje. Takšno posredovanje lahko vključuje napotitev skupin za vračanje v državo članico gostiteljico za zagotavljanje pomoči pri izvajanju postopkov vračanja in organizacijo operacij vračanja iz države članice gostiteljice.

Člen 50 se uporablja tudi za operacije vračanja, ki jih Agencija organizira ali usklajuje v okviru posredovanj za vračanje.

2.   Kadar se država članica pri izvajanju obveznosti vračanja oseb v postopku vrnitve sooča s posebnimi in nesorazmernimi izzivi, Agencija bodisi na lastno pobudo in s soglasjem zadevne države članice bodisi na zahtevo te države članice zagotovi ustrezno tehnično in operativno pomoč v obliki hitrega posredovanja za vračanje. Hitro posredovanje za vračanje lahko vključuje hitro napotitev skupin za vračanje v državo članico gostiteljico za zagotavljanje pomoči pri izvajanju postopkov vračanja in organizacijo operacij vračanja iz države članice gostiteljice.

3.   Pri posredovanju za vračanje izvršni direktor v dogovoru z državo članico gostiteljico in sodelujočimi državami članicami brez odlašanja pripravi operativni načrt. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe člena 38.

4.   Izvršni direktor o operativnem načrtu odloči čim prej, v primeru iz odstavka 2 pa v petih delovnih dneh. O odločitvi se nemudoma pisno uradno obvestijo zadevne države članice in upravni odbor.

5.   Agencija financira ali sofinancira posredovanja za vračanje iz svojega proračuna v skladu s finančnimi pravili, ki se uporabljajo za Agencijo.

1.   Stalna enota evropske mejne in obalne straže z zmogljivostmi iz Priloge I je del Agencije. Stalno enoto sestavljajo naslednje štiri kategorije operativnih uslužbencev v skladu z letno shemo razpoložljivosti, določeno v Prilogi I:

2.   Agencija napoti člane stalne enote kot člane skupin za upravljanje meja, podpornih skupin za upravljanje migracij in skupin za vračanje pri skupnih operacijah, hitrih posredovanjih na mejah, posredovanjih za vračanje ali katerih koli drugih ustreznih operativnih dejavnostih v državah članicah ali tretjih državah. Takšne dejavnosti se lahko izvajajo le z dovoljenjem zadevne države članice ali tretje države. Dejansko število uslužbencev, napotenih iz stalne enote, je odvisno od operativnih potreb.

Napotitev stalne enote dopolnjuje prizadevanja držav članic.

3.   Pri nudenju podpore državam članicam morajo biti člani stalne enote, ki so napoteni kot člani skupin, sposobni izvajati naloge nadzora meje ali vračanja, vključno z nalogami, ki zahtevajo izvršilna pooblastila, določena v ustreznem nacionalnem pravu, ali, v primeru statutarnih uslužbencev, nalogami, ki zahtevajo izvršilna pooblastila, določena v členu 55(7).

Člani stalne enote morajo izpolnjevati zahteve po specializiranem usposabljanju in ustrezni strokovnosti, kot je določeno v tretjem pododstavku člena 16(1) Uredbe (EU) 2016/399 ali drugih ustreznih instrumentih.

4.   Na podlagi predloga izvršnega direktorja in ob upoštevanju analize tveganja Agencije, rezultatov ocene ranljivosti in cikla večletne strateške politike za evropsko integrirano upravljanje meja ter temelječ na številu in profilih uslužbencev, ki so na voljo Agenciji prek njenih statutarnih uslužbencev in tekočih dodelitev, upravni odbor do 31. marca vsako leto sprejme sklep:

5.   Osebje za tehnično opremo, zagotovljeno v skladu s členom 64, se upošteva kot del prispevkov za kratkoročne napotitve, ki jih države članice zagotovijo na podlagi člena 57 za naslednje leto. Za namen priprave ustreznega sklepa upravnega odbora iz odstavka 4 tega člena zadevna država članica do konca januarja vsako leto obvesti Agencijo o svoji nameri, da napoti tehnično opremo in ustrezno osebje.

6.   Agencija za namen člena 73 razvija in zagotavlja strukture vodenja in nadzora za učinkovito napotitev stalne enote na ozemlje tretjih držav.

7.   Agencija lahko zaposli zadostno število statutarnih uslužbencev, ki lahko znaša do 4 % skupnega števila članov stalne enote, kot je določeno v Prilogi I, za podporne ali nadzorne funkcije za vzpostavitev stalne enote, za načrtovanje in upravljanje njenih operacij ter za nakup lastne opreme Agencije.

8.   Uslužbenci iz odstavka 7 in uslužbenci, ki so pristojni za delovanje centralne enote ETIAS, se ne napotijo kot člani skupin, a se vseeno štejejo kot uslužbenci kategorije 1 za namene Priloge I.

1.   Agencija prispeva lastne statutarne uslužbence (kategorija 1) v stalno enoto, ki se napotijo na operativna območja kot člani skupin z nalogami in pooblastili, določenimi v členu 82, vključno z nalogo upravljanja lastne opreme Agencije.

2.   Agencija pri zaposlovanju uslužbencev zagotovi, da so izbrani samo kandidati, ki kažejo visoko stopnjo strokovnosti, se držijo visokih etičnih vrednot in imajo ustrezne jezikovne spretnosti in znanje.

3.   V skladu s členom 62(2) statutarni uslužbenci, ki se napotijo kot člani skupin, opravijo potrebno usposabljanje v zvezi z mejno stražo in vračanjem, vključno o temeljnimi pravicami, kakor je ustrezno za profile uslužbencev, ki jih določi upravni odbor v skladu s členom 54(4), ob upoštevanju predhodno pridobljenih kvalifikacij in delovnih izkušenj na zadevnih področjih.

Usposabljanje iz prvega pododstavka se opravi v okviru posebnih programov usposabljanja, ki jih pripravi Agencija in ki se na podlagi sporazumov z izbranimi državami članicami izvajajo v njihovih specializiranih ustanovah za usposabljanje in izobraževanje, tudi na partnerskih akademijah Agencije v državah članicah. Za vsakega uslužbenca se po zaposlitvi pripravi ustrezen načrt usposabljanja, kar mu zagotavlja stalno strokovno usposobljenost za opravljanje nalog v zvezi z mejno stražo ali vračanjem. Načrti usposabljanja se redno posodabljajo. Stroške usposabljanja v celoti krije Agencija.

Statutarni uslužbenci, ki so člani tehničnega osebja, ki upravlja z lastno opremo Agencije, ne potrebujejo celotnega usposabljanja za opravljanje nalog v zvezi z mejno stražo ali vračanjem.

4.   Agencija zagotavlja, da njeni statutarni uslužbenci v celotnem obdobju zaposlitve svoje dolžnosti kot člani skupin opravljajo v skladu z najvišjimi standardi in ob polnem spoštovanju temeljnih pravic.

5.   Na podlagi predloga izvršnega direktorja upravni odbor:

V zvezi s pravili iz točke (a) prvega pododstavka tega odstavka Komisija v skladu s členom 110(2) kadrovskih predpisov poda mnenje o skladnosti teh pravil s kadrovskimi predpisi in pogoji za zaposlitev. O predlogu izvršnega direktorja glede teh pravil se opravi posvetovanje z uradnikom za temeljne pravice.

6.   Uslužbenci Agencije, ki niso usposobljeni za opravljanje nalog, povezanih z mejno policijo ali vračanjem, se napotijo samo med skupnimi operacijami za usklajevanje, spremljanje spoštovanja temeljnih pravic in druge povezane naloge. Ti uslužbenci niso člani skupin.

7.   Statutarni uslužbenci, ki se napotijo kot člani skupin, lahko v skladu s členom 82 opravljajo naslednje naloge, za katere so potrebna izvršilna pooblastila v skladu s profili uslužbencev in ustrezno usposabljanje:

1.   Države članice v stalno enoto prispevajo operativne uslužbence, ki so Agenciji dodeljeni kot člani skupin (kategorija 2). Trajanje posameznih dodelitev je 24 mesecev. Posamezne dodelitve se lahko s soglasjem matične države članice in Agencije enkrat podaljša za nadaljnjih 12 ali 24 mesecev. Za olajšanje izvajanja sistema finančne podpore iz člena 61 se obdobje dodelitev praviloma začne na začetku koledarskega leta.

2.   Vsaka država članica je odgovorna za zagotavljanje stalnega prispevka operativnih uslužbencev za dodeljene člane skupin v skladu s Prilogo II. Stroški uslužbencev, ki so napoteni v skladu s tem členom, se plačajo v skladu s pravili, sprejetimi na podlagi člena 95(6).

3.   Operativni uslužbenci, ki so dodeljeni Agenciji, imajo naloge in pooblastila kot člani skupin v skladu s členom 82. Za operativne uslužbence je matična država članica tista država članica, ki jih je dodelila. O kraju in trajanju napotitve dodeljenih članov skupin med obdobjem dodelitve odloča izvršni direktor v skladu z operativnimi potrebami. Agencija zagotovi, da se operativni uslužbenci med svojo dodelitvijo stalno usposabljajo.

4.   Vsaka država članica do 30. junija vsako leto med svojimi operativnimi uslužbenci določi kandidate za dodelitev v skladu s specifičnim številom in profili uslužbencev, o katerih odloči upravni odbor za naslednje leto, kot je navedeno v členu 54(4). Agencija preveri, ali operativni uslužbenci, ki so jih predlagale države članice, ustrezajo določenim profilom uslužbencev in imajo potrebne jezikovne spretnosti in znanje. Agencija do 15. septembra vsako leto sprejme predlagane kandidate ali zadevne kandidate v primeru neskladja z zahtevanimi profili, nezadostnih jezikovnih spretnosti in znanja, neprimernega vedenja ali kršitve veljavnih pravil med prejšnjimi napotitvami zavrne in zahteva, da država članica predlaga druge kandidate za dodelitev.

5.   Kadar posamezni operativni uslužbenec zaradi višje sile ne more biti dodeljen ali ne more nadaljevati dodelitve, zadevna država članica zagotovi zamenjavo tega uslužbenca z drugim operativnim uslužbencem, ki ima zahtevani profil.

1.   Poleg dodelitev na podlagi člena 56 države članice do 30. junija vsako leto prispevajo v stalno enoto tako, da imenujejo mejne policiste in druge ustrezne uslužbence na predhodni nacionalni seznam operativnih uslužbencev, ki so na voljo za kratkoročne napotitve (kategorija 3) v skladu s prispevki, določenimi v Prilogi III, in v skladu s specifičnim številom in profili uslužbencev, o katerem odloči upravni odbor za naslednje leto, kot je navedeno v členu 54(4). Predhodni nacionalni seznami imenovanih operativnih uslužbencev se sporočijo Agenciji. Končna sestava letnega seznama se potrdi Agenciji do 1. decembra tega leta po zaključku dvostranskih letnih pogajanj.

2.   Vsaka država članica zagotovi, da so imenovani operativni uslužbenci na voljo na zahtevo Agencije v skladu z ureditvijo, določeno v tem členu. Vsak uslužbenec je na voljo za največ štiri mesece v koledarskem letu. Vendar se lahko države članice odločijo, da napotijo posameznega uslužbenca za več kot štiri mesece. Takšno podaljšanje se šteje kot ločen prispevek te države članice za isti profil ali drug zahtevani profil, če ima uslužbenec potrebne spretnosti in znanja. Stroški uslužbencev, ki so napoteni v skladu s tem členom, se plačajo v skladu s pravili, sprejetimi na podlagi člena 45(2).

3.   Operativni uslužbenci, napoteni na podlagi tega člena, imajo naloge in pooblastila kot člani skupin v skladu s členom 82.

4.   Agencija lahko preveri, ali operativni uslužbenci, ki so jih države članice imenovale za kratkoročne napotitve, ustrezajo opredeljenim profilom uslužbencev in imajo potrebne jezikovne spretnosti in znanje. Agencija zavrne imenovane operativne uslužbence v primeru nezadostnih jezikovnih spretnosti in znanja, neprimernega vedenja ali kršitve veljavnih pravil med prejšnjimi napotitvami. Agencija zavrne imenovane operativne uslužbence tudi v primeru neskladnosti z zahtevanimi profili, razen če zadevni operativni uslužbenec izpolnjuje pogoje za drug profil, dodeljen tej državi članici. V primeru, da Agencija zavrne uslužbenca, zadevna država članica zagotovi zamenjavo tega uslužbenca z drugim operativnim uslužbencem, ki ima zahtevani profil.

5.   Agencija do 31. julija vsako leto zaprosi, da države članice prispevajo posamezne operativne uslužbence za napotitev v okviru skupnih operacij v naslednjem letu v zahtevanem številu in z zahtevanimi profili. O obdobjih posamezne napotitve se odloči v letnih dvostranskih pogajanjih in sporazumih med Agencijo in državami članicami.

6.   Po dvostranskih letnih pogajanjih dajo države članice operativne uslužbence z nacionalnih seznamov iz odstavka 1 na voljo za posebne napotitve v okviru števila in profilov, določenih v zahtevi Agencije.

7.   Kadar posamezni operativni uslužbenec zaradi višje sile ne more biti napoten v skladu s sporazumi, zadevna država članica zagotovi zamenjavo tega uslužbenca z drugim uslužbencem s seznama, ki ima zahtevani profil.

8.   V primeru povečanih potreb po okrepitvi za potekajočo skupno operacijo ali potrebe po začetku hitrega posredovanja na mejah ali nove skupne operacije, ki ni navedena v zadevnem letnem delovnem programu niti v ustreznih izidih letnih dvostranskih pogajanj, se napotitev izvede v okviru omejitev iz Priloge III. Izvršni direktor brez odlašanja obvesti države članice o dodatnih potrebah z navedbo možnega števila in profilov operativnih uslužbencev, ki jih mora zagotoviti vsaka država članica. Ko se izvršni direktor in država članica gostiteljica dogovorita o spremenjenem operativnem načrtu ali, kadar je ustrezno, novem operativnem načrtu, izvršni direktor poda uradni zahtevek za število in profile operativnih uslužbencev. Brez poseganja v člen 39 se člani skupin napotijo iz vsake države članice v 20 delovnih dneh od navedenega uradnega zahtevka.

9.   Kadar je iz analize tveganja in katere koli razpoložljive ocene ranljivosti razvidno, da se država članica sooča z razmerami, ki bi lahko bistveno vplivale na opravljanje njenih nacionalnih nalog, ta država članica prispeva operativne uslužbence v skladu z zahtevami iz odstavkov 5 ali 8 tega člena. Vendar ti prispevki kumulativno ne smejo presegati polovice prispevka te države članice za zadevno leto, kot je določen v Prilogi III. Kadar se država članica sklicuje na take izjemne razmere, Agenciji pisno sporoči natančne razloge in informacije o razmerah, vsebina sporočila pa se vključi v poročilo iz člena 65.

10.   Trajanje napotitve za specifično operacijo določi matična država članica, vendar v vsakem primeru napotitev traja vsaj 30 dni, razen kadar operacija, katere del je napotitev, traja manj kot 30 dni.

11.   Tehnično osebje, ki se upošteva kot prispevek držav članic v skladu s členom 54(5), se napoti le v skladu s sporazumi, ki izhajajo iz dvostranskih letnih pogajanj o ustreznih kosih tehnične opreme iz člena 64(9).

Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena države članice v svoje letne sezname vključijo tehnično osebje iz prvega pododstavka tega odstavka šele po zaključku dvostranskih letnih pogajanj. V primeru, da v zadevnem letu pride do sprememb med tehničnim osebjem, lahko države članice prilagodijo zadevne letne sezname. Države članice o teh spremembah uradno obvestijo Agencijo.

Preverjanje iz odstavka 4 tega člena ne zadeva pooblastila za upravljanje tehnične opreme.

Osebje, ki ima izključno tehnične dolžnosti, se na nacionalnih letnih seznamih označi le s funkcijami.

Trajanje napotitev tehničnega osebja se določi v skladu s členom 64.

1.   Države članice prispevajo operativne uslužbence v stalno enoto prek rezervnih uslužbencev za hitri odziv (kategorija 4), ki se mobilizirajo za hitro posredovanje na mejah v skladu s členom 37(2) in členom 39, pod pogojem, da so bili operativni uslužbenci iz kategorij 1, 2 in 3 že v celoti napoteni za zadevno hitro posredovanje na mejah.

2.   Vsaka država članica je odgovorna za zagotovitev, da so na zahtevo Agencije operativni uslužbenci na voljo v številu in z ustreznimi profili, ki jih določi upravni odbor za naslednje leto, kot je določeno v členu 54(4), v okviru omejitev iz Priloge IV in v skladu z ureditvijo, določeno v tem členu. Vsak operativni uslužbenec je na voljo za največ štiri mesece v koledarskem letu.

3.   Posebne napotitve rezervnih uslužbencev za hitri odziv v okviru hitrih posredovanj na mejah se izvajajo v skladu s členom 39(11) in (13).

1.   Komisija do 31. decembra 2023, zlasti na podlagi poročil iz člena 62(10) in člena 65 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži pregled celotnega števila in sestave stalne enote, vključno z velikostjo prispevka posamezne države članice v stalno enoto, kot tudi strokovnim znanjem in izkušnjami ter strokovnostjo stalne enote ter usposabljanjem, ki ga je deležna. V pregledu se tudi preuči, ali je potrebno, da rezervni uslužbenci za hitri odziv ostanejo del stalne enote.

V pregledu se opišejo in upoštevajo obstoječe in potencialne operativne potrebe stalne enote, ki vključujejo zmogljivosti za hitri odziv, pomembne okoliščine, ki vplivajo na zmogljivost držav članic, da prispevajo v stalno enoto, in oceno statutarnih uslužbencev kar zadeva prispevek Agencije v stalno enoto.

2.   Komisija do 29. februarja 2024 po potrebi predloži ustrezne predloge za spremembo prilog I, II, III in IV. Kadar Komisija predloga ne predloži, pojasni razloge za to.

1.   Če država članica gostiteljica s tem soglaša ali če je ta možnost izrecno vključena v sporazum o statusu, sklenjen s tretjo državo gostiteljico, lahko Agencija na ozemlju te države članice ali tretje države ustanovi lokalne urade, da bi olajšala in izboljšala usklajevanje operativnih dejavnosti, tudi na področju vračanja, ki jih organizira Agencija v tej državi članici, v sosednji regiji ali v tej tretji državi, ter da zagotovi učinkovito upravljanje človeških in tehničnih virov Agencije. Lokalni uradi se vzpostavijo v skladu z operativnimi potrebami za obdobje, ki ga Agencija potrebuje za izvedbo pomembnih operativnih dejavnosti v tej zadevni državi članici, v sosednji regiji ali v tretji državi. To obdobje se po potrebi lahko podaljša.

Pred vzpostavitvijo lokalnega urada se skrbno ocenijo in izračunajo vse proračunske posledice, ustrezni zneski pa se vnaprej vključijo v proračun.

2.   Agencija in država članica gostiteljica ali tretja država gostiteljica, v kateri je vzpostavljen lokalni urad, uredita vse potrebno, da se lokalnemu uradu zagotovijo najboljši možni pogoji za izpolnjevanje nalog, ki so mu dodeljene. Kraj zaposlitve uslužbencev, ki delajo v lokalnih uradih, se določi v skladu s členom 95(2).

3.   Kadar je to primerno, lokalni uradi:

4.   Vsak lokalni urad upravlja predstavnik Agencije, ki ga imenuje izvršni direktor kot vodjo lokalnega urada. Vodja lokalnega urada nadzoruje celotno delo urada in deluje kot enotna kontaktna točka z glavnim sedežem Agencije.

5.   Na podlagi predloga izvršnega direktorja upravni odbor odloči o vzpostavitvi, sestavi, trajanju in po potrebi morebitnem podaljšanju trajanja delovanja lokalnega urada, ob upoštevanju mnenja Komisije in soglasja države članice gostiteljice ali tretje države gostiteljice.

6.   Država članica gostiteljica Agenciji nudi pomoč za zagotavljanje operativne zmogljivosti.

7.   Izvršni direktor vsako četrtletje poroča upravnemu odboru o dejavnostih lokalnih uradov. Dejavnosti lokalnih uradov se opišejo v ločenem delu letnega poročila o dejavnostih.

1.   Države članice so upravičene do prejema sredstev na letni osnovi v obliki financiranja, ki ni povezano s stroški, da se podpre razvoj človeških virov za zagotovitev njihovih prispevkov v stalno enoto, kot je določeno v prilogah II, III in IV, v skladu s točko (a) člena 125(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. To financiranje je izplačljivo po koncu zadevnega leta ter na podlagi izpolnjevanja pogojev, določenih v odstavkih 3 in 4 tega člena. To financiranje temelji na referenčnem znesku, kot je določen v odstavku 2 tega člena in po potrebi znaša:

2.   Referenčni znesek je enak letni osnovni plači za pogodbene uslužbence v funkcionalni skupini III, in sicer za stopnjo 1 v razredu 8, kot je določeno v členu 93 pogojev za zaposlitev, in ob upoštevanju korekcijskega količnika, ki se uporablja v zadevni državi članici.

3.   Letno plačilo zneska iz točke (a) odstavka 1 tega člena se plača samo pod pogojem, da države članice ustrezno povečajo svoje skupno nacionalno število mejnih policistov z zaposlitvijo novih uslužbencev v zadevnem obdobju. Ustrezne informacije za namen poročanja se zagotovijo Agenciji v letnih dvostranskih pogajanjih in preverijo v okviru ocene ranljivosti v naslednjem letu. Letno plačilo zneska iz točke (b) odstavka 1 tega člena se plača v celoti glede na število uslužbencev, ki so dejansko napoteni za neprekinjeno ali prekinjeno obdobje 4 mesecev v skladu s členom 57 v okviru omejitve, določene v Prilogi III, in v skladu s členom 58 v okviru omejitve, določene v Prilogi IV. Za dejanske napotitve iz točke (b) odstavka 1 tega člena se plačila izračunajo sorazmerno na podlagi referenčnega obdobja 4 mesecev.

Agencija dodeli predplačilo, povezano z letnimi plačili zneskov iz točk (a) in (b) odstavka 1 tega člena v skladu z izvedbenim aktom iz odstavka 4 tega člena po predložitvi posebnega in utemeljenega zahtevka prispevajoče države članice.

4.   Komisija sprejme izvedbeni akt, ki določa podrobna pravila za letno plačilo in spremljanje veljavnih pogojev, določenih v odstavku 3 tega člena. Ta pravila vključujejo ureditev za predplačila na podlagi izpolnjevanja pogojev iz odstavka 3 tega člena, kot tudi ureditev za sorazmerne izračune, vključno v zvezi s primeri, ko bi napotitev tehničnega osebja izjemoma presegla najvišje nacionalne prispevke, določene v Prilogi III. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 122(2).

5.   Agencija in države članice pri izvajanju finančne podpore na podlagi tega člena zagotovijo skladnost z načelom sofinanciranja in načelom preprečevanja dvojnega financiranja.

1.   Agencija ob upoštevanju časovnega načrta za zmogljivosti iz člena 9(8), kadar je na razpolago, in v sodelovanju z ustreznimi organizacijami držav članic za usposabljanje ter po potrebi z EASO, FRA, Agencijo Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA) in Agencijo Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL) razvije posebna orodja za usposabljanje, vključno s posebnim usposabljanjem na področju zaščite otrok in drugih oseb v ranljivem položaju. Pri vsebini usposabljanja se upoštevajo ustrezni rezultati raziskav in najboljše prakse. Agencija mejnim policistom, specialistom za vračanje, spremljevalcem pri vračanju, in drugemu ustreznemu osebju, ki so člani stalne enote, ter tudi spremljevalcem prisilnega vračanja in opazovalcem spoštovanja temeljnih pravic, zagotovi posebno usposabljanje, ki ustreza njihovim nalogam in pooblastilom. Agencija s temi mejnimi policisti in drugimi člani skupin izvaja redne vaje v skladu s programom posebnega usposabljanja iz letnega delovnega programa Agencije.

2.   Agencija zagotovi, da so vsi statutarni uslužbenci, ki se napotijo kot člani skupin, poleg usposabljanja iz člena 55(3) deležni ustreznega usposabljanja s področja zadevnega prava Unije in mednarodnega prava, vključno o temeljnih pravicah, dostopu do mednarodne zaščite, smernicah za namen prepoznavanja oseb, ki iščejo zaščito, za njihove usmeritve v ustrezne postopke, smernicah za obravnavo posebnih potreb otrok, vključno mladoletnikov brez spremstva, žrtev trgovine z ljudmi, oseb, ki potrebujejo nujno zdravstveno oskrbo, in drugih posebej ranljivih oseb, ter kadar naj bi sodelovali v pomorskih operacijah, pri iskanju in reševanju, in sicer preden se vključijo v operativne dejavnosti, ki jih organizira Agencija.

Takšno usposabljanje zajema tudi uporabo sile v skladu s Prilogo V.

3.   Za namen odstavka 2 Agencija na podlagi sporazumov z izbranimi državami članicami izvede potrebne programe usposabljanja v institucijah, specializiranih za usposabljanje in izobraževanje, tudi na partnerskih akademijah Agencije v državah članicah. Agencija zagotovi, da se usposabljanje izvaja po skupnih osnovnih učnih načrtih, da je usklajeno in da spodbuja medsebojno razumevanje in skupno kulturo, ki temelji na vrednotah, določenih v Pogodbah. Stroške usposabljanja v celoti krije Agencija.

Agencija lahko na podlagi odobritve upravnega odbora ustanovi center za usposabljanje, da se nadalje olajša vključitev skupne evropske kulture v ponujeno usposabljanje.

4.   Agencija stori vse potrebno, da zagotovi, da so vsi uslužbenci držav članic, ki sodelujejo v skupinah stalne enote, deležni usposabljanja iz prvega pododstavka odstavka 2.

5.   Agencija stori vse potrebno, da zagotovi usposabljanje uslužbencev, ki opravljajo naloge v zvezi z vračanjem in so dodeljeni stalni enoti ali naboru iz člena 51. Agencija zagotovi, da so njeni statutarni uslužbenci in vsi uslužbenci, ki sodelujejo pri operacijah vračanja ali posredovanjih za vračanje, deležni usposabljanja s področja zadevnega prava Unije in mednarodnega prava, vključno o temeljnih pravicah, dostopu do mednarodne zaščite in napotitvi ranljivih oseb, in sicer preden se vključijo v operativne dejavnosti, ki jih organizira Agencija.

6.   Agencija vzpostavi in nadalje razvija skupne osnovne učne načrte za usposabljanje mejnih policistov in inštruktorjem mejnih policistov držav članic zagotovi usposabljanje na evropski ravni, vključno glede temeljnih pravic, dostopa do mednarodne zaščite in ustreznega pomorskega prava, ter vzpostavi in nadalje razvija skupni osnovni učni načrt za usposabljanje uslužbencev, ki opravljajo naloge v zvezi z vračanjem. Skupni osnovni učni načrti so namenjeni spodbujanju najvišjih standardov in najboljših praks pri izvajanju prava Unije na področju upravljanja meja in vračanja. Agencija po posvetovanju s posvetovalnim forumom iz člena 108 (v nadaljnjem besedilu: posvetovalni forum) in uradnikom za temeljne pravice pripravi skupne osnovne učne načrte. Države članice skupne osnovne učne načrte vključijo v usposabljanje, ki ga zagotovijo svojim mejnim policistom in uslužbencem, ki opravljajo naloge v zvezi z vračanjem.

7.   Poleg tega Agencija uradnikom pristojnih služb držav članic in, kadar je to primerno, tretjih držav zagotovi dodatne tečaje usposabljanja in seminarje o vsebinah v zvezi z nadzorom zunanjih meja ter vračanja državljanov tretjih držav.

8.   Agencija lahko v sodelovanju z državami članicami in tretjimi državami organizira usposabljanje na njihovem ozemlju.

9.   Agencija vzpostavi program izmenjave, ki mejnim policistom, ki sodelujejo v njenih skupinah, ter uslužbencem, ki sodelujejo v skupinah za posredovanje za vračanje, omogoči, da prek dela z mejnimi policisti in osebjem, ki opravlja naloge v zvezi z vračanjem v državi članici, ki ni njihova, iz izkušenj in dobrih praks drugih držav pridobijo znanje ali specifične spretnosti in izkušnje.

10.   Agencija določi in nadalje razvija notranji mehanizem za nadzor kakovosti, da zagotovi visoko raven usposabljanja, strokovnega znanja in izkušenj ter strokovnosti svojih statutarnih uslužbencev, zlasti statutarnih uslužbencev, ki sodeluje v operativnih dejavnostih Agencije. Agencija na podlagi izvajanja mehanizma za nadzor kakovosti pripravi letno poročilo o oceni, ki ga priloži letnemu poročilu o dejavnostih.

1.   Agencija lahko tehnično opremo kupi sama ali kot solastnica z državo članico ali jo zakupi za napotitev v skupnih operacijah, pilotnih projektih, hitrih posredovanjih na mejah, dejavnostih na področju vračanja, vključno z operacijami vračanja in posredovanji za vračanje, v okviru napotitev podpornih skupin za upravljanje migracij ali pri projektih tehnične pomoči, in sicer v skladu s finančnimi pravili, ki se uporabljajo za Agencijo.

2.   Na podlagi predloga izvršnega direktorja upravni odbor sprejme celovito večletno strategijo o tem, kako se bodo razvijale lastne tehnične zmogljivosti Agencije, pri čemer upošteva cikel večletne strateške politike za evropsko integrirano upravljanje meja, vključno s časovnim načrtom za zmogljivosti iz člena 9(8), kadar je na voljo, in proračunske vire, ki so v ta namen na voljo v večletnem finančnem okviru. Za zagotovitev skladnosti z veljavnim pravnim in finančnim okvirom ter okvirom politik, izvršni direktor predlog poda šele po prejemu pozitivnega mnenja Komisije.

Večletni strategiji se priloži podroben načrt izvajanja, ki določa časovni razpored za nakup ali zakup, načrtovanje javnih naročil in zmanjševanje tveganja. Če se upravni odbor pri sprejemanju strategije in načrta odloči, da ne bo sledil mnenju Komisije, Komisiji pošlje obrazložitev za to. Po sprejetju večletne strategije načrt izvajanja postane del komponente večletnega programa enotnega programskega dokumenta iz točke (k) člena 100(2).

3.   Agencija lahko kupi tehnično opremo na podlagi odločitve izvršnega direktorja ob posvetovanju z upravnim odborom v skladu z veljavnimi pravili o javnem naročanju. Vsak nakup ali zakup opreme, ki Agenciji povzroči znatne stroške, se izvede na podlagi predhodne temeljite analize potreb ter stroškov in koristi. Vsak odhodek, povezan s takšnim nakupom ali zakupom, se določi v proračunu Agencije, ki ga sprejme upravni odbor.

4.   Kadar Agencija kupi ali zakupi večjo tehnično opremo, na primer zrakoplove, službena vozila ali plovila, veljajo naslednji pogoji:

5.   Na podlagi vzorčnega dogovora, ki ga pripravi Agencija in odobri upravni odbor, se država članica, v kateri se oprema registrira, in Agencija dogovorita o pogojih, ki zagotavljajo delovanje opreme. V primeru solastništva sredstev pogoji zajemajo tudi obdobja, ko so sredstva popolnoma razpoložljiva za Agencijo, določajo uporabo teh sredstev, vključno s posebnimi določbami o hitri napotitvi med hitrimi posredovanji na mejah, in financiranje teh sredstev.

6.   Kadar Agencija nima potrebnih usposobljenih statutarnih uslužbencev, država članica, v kateri se oprema registrira, ali dobavitelj tehnične opreme zagotovi potrebne strokovnjake in tehnično osebje, ki tehnično opremo upravljajo zakonito in varno v skladu z vzorčnim dogovorom iz odstavka 5 tega člena, ki se načrtuje na podlagi dvostranskih letnih pogajanj in sporazumov iz člena 64(9). V takem primeru mora biti tehnična oprema, ki je izključno v lasti Agencije, slednji na voljo na njeno zahtevo, pri čemer se država članica, v kateri se oprema registrira, ne sme sklicevati na izjemne razmere iz člena 64(9).

Kadar Agencija od države članice zahteva, da zagotovi tehnično opremo in uslužbence, upošteva posebne operativne izzive zadevne države članice v času zahtevka.

1.   Agencija za svoje operativne dejavnosti vzpostavi in vodi osrednjo evidenco opreme v naboru tehnične opreme, ki je sestavljena iz opreme v lasti bodisi držav članic bodisi Agencije in opreme v skupnem lastništvu držav članic in Agencije.

2.   Oprema, ki je izključno v lasti Agencije, mora biti v celoti na voljo za napotitev v vsakem trenutku.

3.   Oprema, ki je v več kot 50-odstotnem solastništvu Agencije, mora prav tako biti na voljo za napotitev v skladu s sporazumom med državo članico in Agencijo, sklenjenim v skladu s členom 63(5).

4.   Agencija zagotovi združljivost in interoperabilnost opreme v naboru tehnične opreme.

5.   Za namene odstavka 4 Agencija v tesnem sodelovanju z državami članicami in Komisijo določi tehnične standarde za napotitev opreme v dejavnosti Agencije, kadar je to potrebno. Te standarde mora izpolnjevati oprema, ki jo Agencija kupi, bodisi sama ali kot solastnik, ter oprema, ki je v lasti držav članic in je vključena v nabor tehnične opreme.

6.   Na podlagi predloga izvršnega direktorja in ob upoštevanju analize tveganja Agencije in rezultatov ocene ranljivosti upravni odbor do 31. marca vsako leto določi minimalno število kosov tehnične opreme, potrebne za izpolnitev potreb Agencije v naslednjem letu, zlasti za izvajanje skupnih operacij, napotitev podpornih skupin za upravljanje migracij, hitrih posredovanj na mejah, dejavnosti na področju vračanja, vključno z operacijami vračanja in posredovanji za vračanje. Lastna oprema Agencije je vključena v najmanjše število kosov tehnične opreme. S tem sklepom se določijo pravila v zvezi z napotitvijo tehnične opreme v operativne dejavnosti.

Če se izkaže, da minimalno število kosov tehnične opreme ne zadostuje za izvedbo operativnega načrta, dogovorjenega za takšne dejavnosti, Agencija to minimalno število pregleda na podlagi upravičenih potreb in dogovora z državami članicami.

7.   Nabor tehnične opreme vsebuje minimalno število kosov opreme, opredeljene glede na vrsto tehnične opreme, ki jo potrebuje Agencija. Oprema iz nabora tehnične opreme se napoti med skupnimi operacijami, pri napotitvi podpornih skupin za upravljanje migracij, pilotnih projektih, hitrih posredovanjih na mejah, operacijah vračanja ali posredovanjih za vračanje.

8.   Nabor tehnične opreme obsega nabor opreme za hitri odziv, ki zajema omejeno število kosov opreme, potrebne za morebitna hitra posredovanja na mejah. Prispevki držav članic v nabor opreme za hitri odziv se načrtujejo v skladu z letnimi dvostranskimi pogajanji in sporazumi iz odstavka 9 tega člena. Pri opremi, ki je na seznamu kosov iz tega nabora, se države članice ne smejo sklicevati na izjemne razmere iz odstavka 9 tega člena.

Zadevna država članica pošlje opremo s tega seznama skupaj s potrebnimi strokovnjaki in tehničnim osebjem v namembni kraj napotitve takoj, ko je to mogoče, in v vsakem primeru najpozneje 10 dni po dogovoru o operativnem načrtu.

Agencija v nabor prispeva opremo, s katero razpolaga v skladu s členom 63(1).

9.   Države članice prispevajo v nabor tehnične opreme. Prispevek držav članic v nabor tehnične opreme in njena napotitev za posebne operacije se načrtujeta na podlagi letnih dvostranskih pogajanj in sporazumov med Agencijo in državami članicami. V skladu s temi sporazumi in če to ne presega minimalnega števila kosov tehnične opreme za zadevno leto, države članice na zahtevo Agencije dajo svojo tehnično opremo na voljo za napotitev, razen če so soočene z izjemnimi razmerami, ki znatno vplivajo na opravljanje nacionalnih nalog. Če se država članica sklicuje na take izjemne razmere, pisno sporoči Agenciji natančne razloge in informacije o razmerah, vsebina sporočila pa se vključi v poročilo iz člena 65(1). Zahtevi Agencije se predloži vsaj 45 dni pred predvideno napotitvijo večje tehnične opreme in 30 dni pred predvideno napotitvijo druge opreme. Prispevki v nabor tehnične opreme se pregledujejo vsako leto.

10.   Upravni odbor na podlagi predloga izvršnega direktorja vsako leto odloči o pravilih v zvezi s tehnično opremo, vključno s potrebnim skupnim minimalnim številom kosov tehnične opreme glede na vrsto in pogoje za napotitev ter povračilom stroškov, kot tudi o omejenem številu kosov tehnične opreme za nabor opreme za hitri odziv. Za namene proračuna upravni odbor to odločitev sprejme do 31. marca vsako leto.

11.   V primeru hitrega posredovanja na mejah se ustrezno uporabi člen 39(15).

12.   Kadar se po tem, ko je bilo določeno minimalno število kosov tehnične opreme, nepričakovano pojavijo potrebe po tehnični opremi za skupno operacijo ali hitro posredovanje na mejah in tem potrebam ni mogoče zadostiti iz nabora tehnične opreme ali nabora opreme za hitri odziv, dajo države članice na ad hoc podlagi, kadar je to mogoče, Agenciji na njeno zahtevo za napotitev na voljo potrebno tehnično opremo.

13.   Izvršni direktor upravnemu odboru redno poroča o sestavi in napotitvi opreme, ki je del nabora tehnične opreme. Kadar minimalno število kosov tehnične opreme, ki se zahteva v naboru, ni doseženo, izvršni direktor brez odlašanja obvesti upravni odbor. Upravni odbor brez odlašanja sprejme odločitev o prednostni napotitvi tehnične opreme in sprejme ustrezne ukrepe za odpravo ugotovljenega primanjkljaja. O ugotovljenem primanjkljaju in sprejetih ukrepih obvesti Komisijo. Komisija nato o tem in o svoji oceni obvesti Evropski parlament in Svet.

14.   Države članice v nabor tehnične opreme registrirajo vsa prevozna sredstva in delovno opremo, kupljeno v skladu s posebnimi ukrepi Sklada za notranjo varnost ter členom 7(1) Uredbe (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (42) ali, kadar je to ustrezno, s katerimi koli drugimi prihodnjimi namenskimi sredstvi Unije, ki so državam članicam na voljo z jasnim ciljem, da se povečajo operativne zmogljivosti Agencije. Navedena tehnična oprema je del minimalnega števila kosov tehnične opreme za zadevno leto.

Na zahtevo, ki jo je Agencija vložila v okviru letnih dvostranskih pogajanj, dajo države članice tehnično opremo, ki se sofinancira v okviru posebnih ukrepov Sklada za notranjo varnost ali katerega koli drugega prihodnjega namenskega financiranja Unije, kot je navedeno v prvem odstavku tega odstavka, na voljo Agenciji za napotitev. Vsak kos opreme je na voljo za obdobje do štirih mesecev, kot je načrtovano v dvostranskih letnih pogajanjih. Države članice se lahko odločijo, da kos opreme napotijo za več kot štiri mesece. V primeru operativne dejavnosti iz člena 39 ali člena 42 te uredbe se države članice ne smejo sklicevati na izjemne razmere iz odstavka 9 tega člena.

15.   Agencija vodi evidenco nabora tehnične opreme, kot je navedeno v nadaljevanju:

16.   Agencija 100-odstotno financira napotitev tehnične opreme, ki je del minimalnega števila kosov tehnične opreme, ki jih zagotovi zadevna država članica v zadevnem letu. Agencija napotitev tehnične opreme, ki ni del minimalnega števila kosov tehnične opreme, sofinancira do največ 100 % upravičenih stroškov, pri čemer upošteva posebne okoliščine držav članic, ki takšno tehnično opremo napotijo.

1.   Na podlagi predloga izvršnega direktorja upravni odbor sprejme letno poročilo o izvajanju členov 51, 55, 56, 57, 58, 63 in 64 (v nadaljnjem besedilu: letno poročilo o izvajanju) ter ga predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

2.   Letno poročilo o izvajanju vključuje zlasti:

3.   Letno poročilo o izvajanju vsebuje seznam držav članic, ki so se v predhodnem letu sklicevale na izjemne razmere iz člena 57(9) in člena 64(9), ter razloge in informacije, ki jih je navedla zadevna država članica.

4.   Za zagotovitev preglednosti izvršni direktor upravni odbor vsako četrtletje obvesti o elementih, navedenih v odstavku 2, glede tekočega leta.

1.   Agencija proaktivno spremlja raziskovalne dejavnosti in dejavnosti v zvezi z inovacijami, ki so pomembne za evropsko integrirano upravljanje meja, vključno z uporabo napredne tehnologije za nadzor meja, ter prispeva k njim, pri tem pa upošteva časovni načrt za zmogljivosti iz člena 9(8). Rezultate teh raziskav posreduje Evropskemu parlamentu, državam članicam in Komisiji v skladu s členom 92. Te rezultate lahko uporablja v skupnih operacijah, hitrih posredovanjih na mejah, operacijah vračanja in posredovanjih za vračanje, kakor je ustrezno.

2.   Agencija ob upoštevanju časovnega načrta za zmogljivosti iz člena 9(8) državam članicam in Komisiji pomaga pri opredelitvi ključnih raziskovalnih tem. Agencija pomaga državam članicam in Komisiji pri pripravi in izvajanju relevantnih okvirnih programov Unije za raziskovalne dejavnosti in dejavnosti v zvezi z inovacijami.

3.   Agencija izvaja dele okvirnega programa za raziskave in inovacije, ki se nanašajo na varnost meja. V ta namen in na podlagi ustreznih pooblastil, ki jih je nanjo prenesla Komisija, so naloge Agencije:

4.   Agencija lahko načrtuje in izvaja pilotne projekte, ki se nanašajo na zadeve, ki jih zajema ta uredba.

5.   Agencija objavi informacije o svojih raziskovalnih projektih, vključno s predstavitvenimi projekti, partnerji, ki sodelujejo pri projektih, in proračunu za projekt.

1.   Agencija sodeluje z institucijami, organi, uradi in agencijami Unije ter lahko sodeluje z mednarodnimi organizacijami v okviru njihovih pravnih okvirov ter pri tem uporablja obstoječe informacije, vire in sisteme, ki so na voljo v okviru sistema EUROSUR.

Agencija v skladu s prvim pododstavkom sodeluje zlasti:

Agencija lahko sodeluje tudi z naslednjimi mednarodnimi organizacijami, kot je ustrezno v zvezi z njenimi nalogami, znotraj njihovih pravnih okvirov:

2.   Sodelovanje iz odstavka 1 poteka v okviru delovnih dogovorov, sklenjenih s subjekti iz odstavka 1. Komisija mora take dogovore predhodno odobriti. Agencija o vseh takšnih dogovorih obvesti Evropski parlament in Svet.

3.   V zvezi z ravnanjem s tajnimi podatki se v delovnih dogovorih iz odstavka 2 določi, da mora zadevni organ, urad ali agencija Unije ali mednarodna organizacija izpolnjevati varnostna pravila in standarde, enakovredne tistim, ki jih uporablja Agencija. Pred sklenitvijo dogovora se opravi ocenjevalni obisk, Komisija pa se obvesti o izidu ocenjevalnega obiska.

4.   Čeprav izven področja uporabe te uredbe, Agencija sodeluje tudi s Komisijo in po potrebi z državami članicami ter EEAS pri dejavnostih v zvezi s carinskim območjem, vključno z obvladovanjem tveganja, kadar se te dejavnosti medsebojno dopolnjujejo, čeprav ne sodijo na področje uporabe te uredbe. To sodelovanje ne posega v obstoječe pristojnosti Komisije, visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter držav članic.

5.   Institucije, organi, uradi in agencije Unije ter mednarodne organizacije iz odstavka 1 lahko informacije, ki jih prejmejo od Agencije, uporabljajo samo v okviru svoje pristojnosti in če spoštujejo temeljne pravice, vključno z zahtevami o varstvu podatkov.

Vsako posredovanje osebnih podatkov, ki jih obdela Agencija, drugim institucijam, organom, uradom in agencijam Unije iz točk (c) in (d) člena 87(1), mora biti urejeno v posebnih delovnih dogovorih o izmenjavi osebnih podatkov.

Delovni dogovori iz drugega pododstavka morajo vključevati določbo, ki zagotavlja, da se lahko osebni podatki, ki jih Agencija posreduje institucijam, organom, uradom in agencijam Unije, obdelajo za drug namen le, če to dovoli Agencija in če je to skladno s prvotnim namenom, za katerega so bili podatki zbrani in posredovani Agenciji. Te institucije, organi, uradi in agencije Unije vodijo pisno evidenco ocene skladnosti za vsak primer posebej.

Vsako posredovanje osebnih podatkov s strani Agencije mednarodnim organizacijam iz točke (c) člena 87(1) mora biti v skladu z določbami o varstvu podatkov, določenimi v oddelku 2 poglavja IV.

Agencija zlasti zagotovi, da so vsi delovni dogovori, sklenjeni z mednarodnimi organizacijami za izmenjavo osebnih podatkov na podlagi točke (c) člena 87(1), skladni s poglavjem V Uredbe (EU) 2018/1725 in da se zanje pridobi potrebno dovoljenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, kadar tako določa navedena uredba.

Agencija zagotovi, da se osebni podatki, ki se posredujejo mednarodnim organizacijam, obdelujejo samo za namene, za katere so bili posredovani.

6.   Izmenjava informacij med Agencijo ter institucijami, organi, uradi in agencijami Unije oziroma mednarodnimi organizacijami iz odstavka 1 poteka prek komunikacijskega omrežja iz člena 14 ali drugih akreditiranih sistemov za izmenjavo informacij, ki izpolnjujejo merila glede razpoložljivosti, zaupnosti in celovitosti.

1.   Agencija v sodelovanju z EFCA in EMSA ter brez poseganja v sistem EUROSUR podpira nacionalne organe, ki opravljajo funkcije obalne straže na nacionalni ravni in na ravni Unije ter po potrebi na mednarodni ravni, in sicer:

2.   Podrobne oblike sodelovanja med Agencijo, EFCA in EMSA na področju funkcij obalne straže se določijo v delovnem dogovoru v skladu z njihovimi pooblastili in s finančnimi pravili, ki se uporabljajo za te agencije. Tak dogovor odobrijo upravni odbor Agencije ter upravna odbora EFCA in EMSA. Agencija, EFCA in EMSA informacije, ki jih prejmejo v okviru sodelovanja, uporabljajo le v mejah svojih pravnih okvirov in v skladu s temeljnimi pravicami, vključno z zahtevami glede varstva podatkov.

3.   Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami, Agencijo, EFCA in EMSA pripravi praktični priročnik o evropskem sodelovanju na področju funkcij obalne straže. Ta priročnik vsebuje smernice, priporočila in najboljše prakse za izmenjavo informacij. Komisija priročnik sprejme v obliki priporočila.

1.   Agencija olajša operativno sodelovanje držav članic z Irsko in Združenim kraljestvom pri posebnih dejavnostih.

2.   Za namene sistema EUROSUR lahko izmenjava informacij in sodelovanje z Irsko in Združenim kraljestvom potekata bodisi na podlagi dvostranskih ali večstranskih sporazumov med Irsko ali Združenim kraljestvom ter eno ali več sosednjimi državami članicami bodisi prek regionalnih mrež, ki temeljijo na teh sporazumih. Nacionalni koordinacijski centri so kontaktne točke za izmenjavo informacij z ustreznimi organi Irske in Združenega kraljestva v sistemu EUROSUR.

3.   Sporazumi iz odstavka 2 se omejijo na izmenjavo naslednjih informacij med nacionalnim koordinacijskim centrom ter ustreznim organom Irske ali Združenega kraljestva:

4.   Informacije, ki jih v okviru sistema EUROSUR zagotovi Agencija ali država članica, ki ni pogodbenica sporazuma iz odstavka 2, se ne delijo z Irsko ali Združenim kraljestvom brez predhodne odobritve Agencije ali te države članice. Zavrnitev delitve informacij z Irsko ali Združenim kraljestvom je za države članice in Agencijo zavezujoča.

5.   Nadaljnje posredovanje in drugo sporočanje informacij, izmenjanih na podlagi tega člena, tretjim državam ali tretjim osebam sta prepovedana.

6.   Sporazumi iz odstavka 2 vsebujejo določbe o finančnih stroških, ki nastanejo zaradi sodelovanja Irske ali Združenega kraljestva pri izvajanju teh sporazumov.

7.   Podpora, ki jo zagotavlja Agencija na podlagi točk (n), (o) in (p) člena 10(1), vključuje organizacijo operacij vračanja držav članic, v katerih sodeluje tudi Irska ali Združeno kraljestvo.

8.   Uporaba te uredbe za meje Gibraltarja se začasno odloži do datuma, ko bo dosežen sporazum o področju uporabe ukrepov, ki zadevajo prehod oseb prek zunanjih meja.

1.   Države članice in Agencija sodelujejo s tretjimi državami za namen politike za evropsko integrirano upravljanje meja in politike migracij v skladu s točko (g) člena 3(1).

2.   Na podlagi prednostnih nalog politike, določenih v skladu s členom 8(4), Agencija tretjim državam zagotovi tehnično in operativno pomoč v okviru politike zunanjega delovanja Unije, tudi glede varstva temeljnih pravic in osebnih podatkov ter glede načela nevračanja.

3.   Agencija in države članice spoštujejo pravo Unije, vključno z normativi in standardi, ki so del pravnega reda Unije, tudi kadar sodelovanje s tretjimi državami poteka na ozemlju teh tretjih držav.

4.   Z vzpostavitvijo sodelovanja s tretjimi državami se prispeva k spodbujanju standardov evropskega integriranega upravljanja meja.

1.   Države članice lahko na operativni ravni sodelujejo z eno ali več tretjimi državami v zvezi s področji, zajetimi v tej uredbi. Tovrstno sodelovanje lahko vključuje izmenjavo informacij in lahko poteka na podlagi dvostranskih ali večstranskih sporazumov, drugih oblik dogovorov ali prek regionalnih mrež, vzpostavljenih na podlagi teh sporazumov.

2.   Države članice pri sklepanju dvostranskih in večstranskih sporazumov iz odstavka 1 tega člena lahko vključijo določbe o izmenjavi informacij in sodelovanju za namene sistema EUROSUR v skladu s členoma 75 in 89.

3.   Dvostranski ali večstranski sporazumi ter druge oblike dogovorov iz odstavka 1 morajo biti skladni s pravom Unije in mednarodnim pravom o temeljnih pravicah in mednarodni zaščiti, vključno z Listino, Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter Konvencijo o statusu beguncev iz leta 1951 in njenim Protokolom iz leta 1976, in zlasti z načelom nevračanja. Države članice pri izvajanju takih sporazumov in dogovorov redno ocenjujejo in upoštevajo splošno stanje v tretji državi ter ob tem upoštevajo člen 8.

1.   Agencija lahko sodeluje, v obsegu, potrebnem za izvajanje njenih nalog, z organi tretjih držav, ki so pristojni za zadeve, ki jih zajema ta uredba. Agencija spoštuje pravo Unije, vključno z normativi in standardi, ki so del pravnega reda Unije, tudi kadar sodelovanje s tretjimi državami poteka na ozemlju teh tretjih držav.

2.   Pri sodelovanju z organi tretjih držav, kot je navedeno v odstavku 1 tega člena, Agencija deluje v okviru politike zunanjega delovanja Unije, tudi glede varstva temeljnih pravic in osebnih podatkov, načela nevračanja, prepovedi samovoljnega pridržanja in prepovedi mučenja ter nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, s podporo in usklajeno z delegacijami Unije in, kadar je ustrezno, misijami in operacijami SVOP v skladu s točko (j) drugega pododstavka člena 68(1).

3.   V okoliščinah, ki zahtevajo napotitev skupin za upravljanje meja iz stalne enote v tretjo državo, v kateri bodo člani skupin izvajali izvršilna pooblastila, Unija z zadevno tretjo državo na podlagi člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sklene sporazum o statusu, pripravljen na podlagi vzorca sporazuma o statusu iz člena 76(1). Sporazum o statusu zajema vse vidike, potrebne za izvajanje teh ukrepov. Zlasti določa obseg operacije, določbe o civilni in kazenski odgovornosti, naloge in pooblastila članov skupin, ukrepe za ustanovitev lokalnega urada in praktične ukrepe v zvezi s spoštovanjem temeljnih pravic. Sporazum o statusu zagotavlja, da se temeljne pravice v celoti spoštujejo med temi operacijami, in določa pritožbeni mehanizem. O določbah sporazuma o statusu, ki se nanašajo na posredovanje podatkov, se je treba posvetovati z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, če te določbe občutno odstopajo od vzorčnega sporazuma o statusu.

4.   Agencija v skladu s členom 76(4) deluje tudi v okviru delovnih dogovorov, sklenjenih z organi tretjih držav iz odstavka 1 tega člena v skladu s pravom in politiko Unije, če ti dogovori obstajajo.

Delovni dogovori iz prvega pododstavka tega odstavka določajo obseg, naravo in namen sodelovanja ter so povezani z upravljanjem operativnega sodelovanja. Takšni delovni dogovori lahko vključujejo določbe o izmenjavi občutljivih netajnih podatkov in o sodelovanju v sistemu EUROSUR v skladu s členom 74(3).

Agencija zagotovi, da tretje države, katerim so bile posredovane informacije, te informacije obdelujejo samo za namene, za katere so bile posredovane. Vsi delovni dogovori o izmenjavi tajnih podatkov se sklenejo v skladu s členom 76(4) te uredbe. Kadar ti delovni dogovori omogočajo posredovanje osebnih podatkov in kadar to določa Uredba (EU) 2018/1725, Agencija pri Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov zaprosi za predhodno odobritev.

5.   Agencija prispeva k izvajanju zunanje politike Unije glede vračanja in ponovnega sprejema v okviru politike zunanjega delovanja Unije in v zvezi z zadevami, zajetimi v tej uredbi.

6.   Agencija lahko prejme sredstva Unije v skladu z določbami ustreznih instrumentov za podpiranje tretjih držav in dejavnosti v zvezi z njimi. V tretjih državah lahko začne in financira projekte tehnične pomoči v zvezi z zadevami, ki jih zajema ta uredba, in v skladu s finančnimi pravili, ki se uporabljajo za Agencijo. Takšni projekti se vključijo v enotni programski dokument iz člena 102.

7.   Agencija Evropski parlament, Svet in Komisijo obvešča o dejavnostih, ki se izvajajo na podlagi tega člena, in zlasti o dejavnostih, ki so povezane s tehnično in operativno pomočjo na področju upravljanja meja in vračanja v tretje države, ter o napotitvi uradnikov za zvezo in jim zagotavlja podrobne informacije o spoštovanju temeljnih pravic. Agencija v skladu s členom 114(2) objavi vse sporazume, delovne dogovore, pilotne projekte in projekte tehnične pomoči s tretjimi državami.

8.   Agencija v svoja letna poročila vključi oceno sodelovanja s tretjimi državami.

1.   Agencija lahko usklajuje operativno sodelovanje med državami članicami in tretjimi državami ter tretjim državam zagotovi tehnično in operativno pomoč v okviru evropskega integriranega upravljanja meja.

2.   Agencija lahko izvaja ukrepe v zvezi z evropskim integriranim upravljanjem meja na ozemlju tretje države ob soglasju te tretje države.

3.   Operacije na ozemlju tretje države se vključijo v letni delovni program, ki ga sprejme upravni odbor v skladu s členom 102, in se izvajajo na podlagi operativnega načrta, o katerem se dogovorita Agencija in zadevna tretja država, ter ob posvetovanju s sodelujočimi državami članicami. Kadar ena ali več držav članic meji na tretjo državo ali operativno območje tretje države, je za operativni načrt in vse morebitne spremembe tega načrta potrebno soglasje te oziroma teh držav članic. Za napotitve v tretje države se smiselno uporabljajo členi 38, 43, 46, 47 in 54 do 57.

4.   Varnost uslužbencev, napotenih v tretje države, zagotavlja izvršni direktor.

Za namen prvega pododstavka države članice izvršnega direktorja obvestijo o vseh pomislekih glede varnosti svojih državljanov, če bi bili napoteni na ozemlje nekaterih tretjih držav.

Kadar varnosti katerega koli uslužbenca, napotenega v tretje države, ni mogoče zagotoviti, izvršni direktor sprejme ustrezne ukrepe tako, da začasno ustavi ali konča ustrezne vidike tehnične in operativne pomoči, ki jo Agencija zagotavlja tej tretji državi.

5.   Brez poseganja v napotitev članov stalne enote v skladu s členi 54 do 58 je sodelovanje držav članic pri skupnih operacijah na ozemlju tretjih držav prostovoljno.

Poleg ustreznega mehanizma iz člena 57(9) in odstavka 4 tega člena, kadar varnosti sodelujočih uslužbencev ni mogoče zagotoviti tako, kot to želi država članica, lahko ta država članica zavrne svoj prispevek k operaciji v tretji državi. Kadar se država članica sklicuje na take izjemne razmere, Agenciji pisno sporoči natančne razloge in informacije o razmerah, vsebina sporočila pa se vključi v poročilo iz člena 65. Takšni razlogi in informaciji se zagotovijo med letnimi dvostranskimi pogajanji ali najpozneje 21 dni pred napotitvijo. Za napotitev uslužbencev, dodeljenih v skladu s členom 56 je potrebno soglasje matične države članice, ki se sporoči po uradnem obvestilu Agencije in najpozneje 21 dni pred napotitvijo.

6.   Operativni načrti, kot so navedeni v odstavku 3, lahko vključujejo določbe o izmenjavi informacij in sodelovanju za namene sistema EUROSUR v skladu s členom 75 in členom 89.

1.   Nacionalni koordinacijski centri in, kadar je ustrezno, Agencija so kontaktne točke za izmenjavo informacij in sodelovanje s tretjimi državami za namene sistema EUROSUR.

2.   Določbe o izmenjavi informacij in sodelovanju za namene sistema EUROSUR iz dvostranskih ali večstranskih sporazumov iz člena 72(2) obravnavajo:

3.   Informacije, ki jih v okviru sistema EUROSUR zagotovi Agencija ali država članica, ki ni pogodbenica sporazuma, kot je navedeno v členu 72(1), se ne delijo s tretjo državo na podlagi navedenega sporazuma brez predhodne odobritve Agencije ali zadevne države članice. Zavrnitev delitve informacij z zadevno tretjo državo je za države članice in Agencijo zavezujoča.

1.   Komisija po posvetovanju z državami članicami, Agencijo, FRA in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov pripravi vzorčni sporazum o statusu za ukrepe, ki se bodo izvajali na ozemlju tretjih držav.

2.   Komisija v sodelovanju z državami članicami in Agencijo pripravi vzorčne določbe za izmenjavo informacij v okviru sistema EUROSUR v skladu s členoma 70(2) in 72(2).

Komisija po posvetovanju z Agencijo in drugimi ustreznimi organi, uradi ali agencijami Unije, vključno s FRA in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, pripravi vzorec za delovne dogovore iz člena 73(4). Ta vzorec vsebuje določbe o varovalih glede temeljnih pravic in varstva podatkov, ki se nanašajo na praktične ukrepe.

3.   Pred sklenitvijo novega dvostranskega ali večstranskega sporazuma, kot je naveden v členu 72(1), zadevne države članice Komisijo uradno obvestijo o osnutku določb v zvezi z upravljanjem meja in vračanjem.

Zadevne države članice Komisijo uradno obvestijo o določbah takšnih veljavnih in novih dvostranskih in večstranskih sporazumov v zvezi z upravljanjem meja in vračanjem, Komisija pa nato o njih obvesti Svet in Agencijo.

4.   Preden upravni odbor odobri kakršne koli delovne dogovore med Agencijo in pristojnimi organi tretjih držav, Agencija o tem uradno obvesti Komisijo, ki poda predhodno soglasje. Pred sklenitvijo vsakega takega delovnega dogovora Agencija Evropskemu parlamentu zagotovi podrobne informacije o strankah delovnega dogovora in njegovi predvideni vsebini.

5.   Agencija Komisijo uradno obvesti o operativnih načrtih iz člena 74(3). Za vsako odločitev o napotitvi uradnikov za zvezo v tretje države v skladu s členom 77 je potrebno pridobiti predhodno mnenje Komisije. O teh dejavnostih se brez odlašanja in v celoti obvesti Evropski parlament.

1.   Agencija lahko v tretje države napoti strokovnjake izmed svojih statutarnih uslužbencev in druge strokovnjake, kot uradnike za zvezo, katerim bi morala biti pri opravljanju njihovih dolžnosti v tretjih državah zagotovljena najboljša možna zaščita. Uradniki za zvezi so del krajevnih ali regionalnih mrež za sodelovanje uradnikov za zvezo za priseljevanje in strokovnjakov za varnost, ki jih zagotovijo Unija in države članice, vključno z mrežo, vzpostavljeno na podlagi Uredbe (EU) 2019/1240. Agencija lahko s sklepom upravnega odbora določi posebne profile uradnikov za zvezo, odvisno od operativnih potreb v zvezi z zadevno tretjo državo.

2.   V okviru politike zunanjega delovanja Unije imajo pri napotitvi uradnikov za zvezo prednost tretje države, ki v skladu z analizo tveganja predstavljajo državo izvora ali tranzita glede nezakonitega priseljevanja. Agencija lahko po načelu vzajemnosti sprejme uradnike za zvezo, ki jih napotijo te tretje države. Upravni odbor na podlagi predloga izvršnega direktorja vsako leto sprejme seznam prednostnih nalog. Napotitev uradnikov za zvezo potrdi upravni odbor na podlagi mnenja Komisije.

3.   Naloge uradnikov za zvezo Agencije so vzpostavitev in vzdrževanje stikov s pristojnimi organi tretje države, v katero so napoteni, da bi prispevali k preprečevanju in boju zoper nezakonito priseljevanje ter k vrnitvi oseb v postopku vrnitve, vključno z zagotavljanjem tehnične pomoči pri identifikaciji državljanov tretjih držav in pridobitvi potnih listin. Takšne naloge se opravljajo skladno s pravom Unije in spoštujejo temeljne pravice. Uradniki za zvezo Agencije se podrobno usklajujejo z delegacijami Unije, z državami članicami v skladu z Uredbo (EU) 2019/1240 ter, kadar je ustrezno, z misijami in operacijami SVOP, kot je določeno v točki (j) drugega pododstavka člena 68(1). Kadar je mogoče, imajo pisarne v isti stavbi kot delegacije Unije.

4.   Za tretje države, kamor Agencija ni napotila uradnikov za zvezo za vračanje, lahko Agencija državo članico podpre pri napotitvi uradnika za zvezo za vračanje, da nudi podporo državam članicam, pa tudi podporo pri dejavnostih Agencije, v skladu s členom 48.

1.   Agencija lahko s soglasjem zadevnih držav članic povabi opazovalce iz institucij, organov, uradov ali agencij Unije ali mednarodnih organizacij ter misij in operacij SVOP iz točke (j) drugega pododstavka člena 68(1), da sodelujejo pri njenih dejavnostih, zlasti pri skupnih operacijah, pilotnih projektih, analizi tveganja in usposabljanju, kolikor je njihova prisotnost v skladu s cilji teh dejavnosti ter lahko prispeva k izboljšanju sodelovanja in izmenjavi najboljših praks, ne da bi vplivala na splošno varnost teh dejavnosti. Opazovalci lahko sodelujejo pri analizi tveganja in usposabljanju samo s soglasjem zadevnih držav članic. Kar zadeva skupne operacije in pilotne projekte, je sodelovanje opazovalcev mogoče samo s soglasjem države članice gostiteljice. Podrobna pravila o sodelovanju opazovalcev se vključijo v operativni načrt. Ti opazovalci so pred sodelovanjem deležni ustreznega usposabljanja pri Agenciji.

2.   Agencija lahko s soglasjem zadevnih držav članic povabi opazovalce iz tretjih držav, da sodelujejo v njenih dejavnostih na zunanjih mejah, operacijah vračanja, posredovanjih za vračanje in usposabljanju, kot je navedeno v členu 62, kolikor je njihova prisotnost v skladu s cilji teh dejavnosti ter lahko prispeva k izboljšanju sodelovanja in izmenjavi najboljših praks, ne da bi vplivala na splošno varnost teh dejavnosti ali varnost državljanov tretjih držav. Podrobna pravila o sodelovanju opazovalcev se vključijo v operativni načrt. Ti opazovalci so pred sodelovanjem deležni ustreznega usposabljanja pri Agenciji. Med sodelovanjem v teh dejavnostih morajo spoštovati kodekse ravnanja Agencije.

3.   Agencija zagotovi, da navzočnost opazovalcev ne pomeni tveganja v zvezi s spoštovanjem temeljnih pravic.

1.   Evropska mejna in obalna straža pri opravljanju svojih nalog iz te uredbe zagotavlja varstvo temeljnih pravic v skladu z ustreznim pravom Unije, zlasti z Listino, in ustreznim mednarodnim pravom, vključno z Ženevsko konvencijo o statusu beguncev iz leta 1951, njenim protokolom iz leta 1967, Konvencijo o otrokovih pravicah in obveznostmi v zvezi z dostopom do mednarodne zaščite, zlasti z načelom nevračanja.

V ta namen Agencija, s prispevanjem uradnika za temeljne pravice in z njegovo potrditvijo, pripravi, izvaja in nadalje razvija strategijo in akcijski načrt za temeljne pravice, vključno z učinkovitim mehanizmom za spremljanje spoštovanja temeljnih pravic v vseh dejavnostih Agencije.

2.   Evropska mejna in obalna straža pri opravljanju svojih nalog zagotovi, da se nobena oseba v nasprotju z načelom nevračanja ne izkrca, prisili k vstopu ali privede v državo ali kako drugače izroči oziroma vrne organom države, v kateri med drugim obstaja zanjo resna nevarnost, da bo podvržena smrtni kazni, mučenju, preganjanju ali drugemu nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, ali v kateri bi bilo njeno življenje ali svoboda ogrožena zaradi njene rase, vere, narodnosti, spolne usmerjenosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali zaradi političnega prepričanja, ali v kateri obstaja tveganje izgona, odstranitve, izročitve ali vrnitve v drugo državo v nasprotju z načelom nevračanja.

3.   Evropska mejna in obalna straža pri opravljanju svojih nalog upošteva pravice ter posebne potrebe otrok, mladoletnikov brez spremstva, invalidov, žrtev trgovine z ljudmi, oseb, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo, oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, oseb v nevarnosti na morju in drugih oseb v posebej ranljivem položaju ter te potrebe obravnava v okviru svojih pooblastil. Pri vseh svojih dejavnostih posebno pozornost namenja pravicam otrok, da zagotovi spoštovanje največjih koristi otroka.

4.   Agencija pri opravljanju svojih nalog v odnosih z državami članicami in pri sodelovanju s tretjimi državami upošteva poročila posvetovalnega foruma iz člena 108 in poročila uradnika za temeljne pravice.

1.   Agencija v sodelovanju s posvetovalnim forumom pripravi in nadalje razvija kodeks ravnanja, ki se uporablja za vse operacije v zvezi z nadzorom meje, ki jih usklajuje Agencija, in za vse osebe, ki sodelujejo v dejavnostih Agencije. Kodeks ravnanja določa postopke, ki so namenjeni zagotavljanju načel vladavine prava in spoštovanju temeljnih pravic, pri čemer se posebna pozornost nameni ranljivim osebam, tudi otrokom, mladoletnikom brez spremstva in drugim osebam v ranljivem položaju ter osebam, ki zaprosijo za mednarodno zaščito.

2.   Agencija v sodelovanju s posvetovalnim forumom vzpostavi in nadalje razvija kodeks ravnanja za operacije vračanja in posredovanja za vračanje, ki se uporablja med vsemi operacijami vračanja in posredovanji za vračanje, ki jih usklajuje ali organizira Agencija. Kodeks ravnanja vsebuje opis skupnih standardiziranih postopkov, da se poenostavi organizacija operacij vračanja in posredovanj za vračanje ter zagotovi vrnitev na human način in ob popolnem spoštovanju temeljnih pravic, zlasti načel človekovega dostojanstva, prepovedi mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja oziroma kaznovanja, pravice do svobode in varnosti ter pravice do varstva osebnih podatkov in do nediskriminacije.

3.   V kodeksu ravnanja za vračanje se poseben poudarek nameni obveznosti držav članic, da zagotovijo učinkovit sistem spremljanja prisilnega vračanja, kot je določeno v členu 8(6) Direktive 2008/115/ES, in strategiji za temeljne pravice.

1.   Članom skupin se omogoči opravljanje nalog in izvajanje pooblastil v zvezi z nadzorom meje in vračanjem ter vseh nalog in pooblastil, potrebnih za uresničevanje ciljev uredb (EU) št. 656/2014 in (EU) 2016/399 ter Direktive 2008/115/ES.

2.   Opravljanje nalog in izvajanje pooblastil članov skupin, zlasti tistih, ki zahtevajo izvršilna pooblastila, mora odobriti država članica gostiteljica na svojem ozemlju, zanje pa se uporablja tudi veljavno pravo Unije ter nacionalno in mednarodno pravo, zlasti Uredba (EU) št. 656/2014, kot je opisano v operativnih načrtih iz člena 38.

3.   Člani skupin pri opravljanju svojih nalog in izvajanju svojih pooblastil v celoti zagotovijo spoštovanje temeljnih pravic in delujejo v skladu s pravom Unije in mednarodnim pravom ter nacionalnim pravom države članice gostiteljice.

4.   Brez poseganja v člen 95(1) kar zadeva statutarne uslužbence, člani skupin opravljajo naloge in izvajajo pooblastila samo v skladu z navodili mejnih policistov ali uslužbencev, ki opravljajo naloge v zvezi z vračanjem v državi članici gostiteljici, in praviloma samo v njihovi navzočnosti. Država članica gostiteljica lahko člane skupin pooblasti, da delujejo v njenem imenu.

5.   Država članica gostiteljica lahko Agenciji prek uradnika za usklajevanje poroča o incidentih v zvezi z nespoštovanjem operativnega načrta s strani članov skupin, vključno v povezavi s temeljnimi pravicami, za morebitne nadaljnje ukrepe, ki lahko vključujejo disciplinske ukrepe.

6.   Statutarni uslužbenci, ki so člani skupin, pri opravljanju svojih nalog in izvrševanju svojih pooblastil nosijo uniformo stalne enote. Člani skupin, ki jih dodelijo države članice dolgoročno ali ki so napoteni kratkoročno, med opravljanjem nalog in izvajanjem pooblastil nosijo lastne uniforme.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka se v sklepu upravnega odbora iz točke (a) člena 54(4) določijo profili, za katere zaradi posebne narave operativnih dejavnosti obveznost nošenja uniforme ne velja.

Vsi člani skupin na rokavu uniforme nosijo vidno osebno identifikacijo in moder trak z oznakama Unije in Agencije, ki označujeta njihovo sodelovanje pri skupni operaciji, napotitvi podpornih skupin za upravljanje migracij, pilotnem projektu, hitrem posredovanju na mejah, operaciji vračanja ali posredovanju za vračanje. Za namene identifikacije s strani nacionalnih organov države članice gostiteljice, imajo člani skupin vedno pri sebi akreditacijsko listino, ki jo predložijo na zahtevo.

Načrt in specifikacije za uniforme statutarnih uslužbencev se določijo s sklepom upravnega odbora na podlagi predloga, ki ga izvršni direktor poda po prejemu mnenja Komisije.

7.   Za uslužbence, ki so dodeljeni Agenciji ali napoteni kratkoročno iz države članice, možnost nošnje in uporabe službenega orožja, streliva in opreme ureja nacionalno pravo matične države članice.

Možnost nošnje in uporabe službenega orožja, streliva in opreme statutarnih uslužbencev, ki so napoteni kot člani skupin, urejajo okvirna in podrobna pravila, določena v tem členu in v Prilogi V.

Za namene izvajanja tega odstavka lahko izvršni direktor statutarne uslužbence pooblasti za nošnjo in uporabo orožja v skladu s pravili, ki jih sprejme upravni odbor v okviru točke (b) člena 55(5).

8.   Država članica gostiteljica člane skupin, vključno statutarne uslužbence, pooblasti za ustrezne profile za opravljanje nalog med napotitvijo, ki zahteva uporabo sile, vključno z nošnjo in uporabo službenega orožja, streliva in opreme, matična država članica oziroma za statutarne uslužbence Agencija pa mora dati soglasje. Uporaba sile, vključno z nošnjo in uporabo službenega orožja, streliva in opreme, se izvaja v skladu z nacionalnim pravom države članice gostiteljice in v navzočnosti mejnih policistov države članice gostiteljice. Država članica gostiteljica lahko na podlagi soglasja matične države članice ali Agencije, kadar je primerno, člane skupin pooblasti, da na njenem ozemlju uporabijo silo, kadar mejni policisti države članice gostiteljice niso prisotni.

Država članica gostiteljica lahko prepove nošnjo določenega službenega orožja, streliva in opreme, če njeno pravo to prepoveduje njenim lastnim mejnim policistom ali osebju pri opravljanju nalog v zvezi z vračanjem. Država članica gostiteljica pred napotitvijo članov skupin Agencijo obvesti o dovoljenem službenem orožju, strelivu in opremi ter o pogojih za njihovo uporabo. Agencija da te informacije na voljo državam članicam.

9.   Službeno orožje, strelivo in oprema se lahko uporabijo za zakonito samoobrambo in zakonito obrambo članov skupin ali drugih oseb v skladu z nacionalnim pravom države članice gostiteljice ter ustreznimi načeli mednarodnega prava o človekovih pravicah in Listino.

10.   Za namen te uredbe država članica gostiteljica članom skupin dovoli vpogled v zbirke podatkov Unije, če je to potrebno za izpolnjevanje operativnih ciljev, določenih v operativnem načrtu o mejni kontroli, varovanju meje in vračanju, in sicer prek nacionalnih vmesnikov ali drugih oblik dostopa v skladu s pravnimi akti Unije za vzpostavitev takih zbirk podatkov, kot je ustrezno. Države članice gostiteljice lahko članom skupin tudi dovolijo vpogled v njene nacionalne zbirke podatkov, kadar je to potrebno za isti namen. Države članice poskrbijo za to, da dejansko in učinkovito omogočijo dostop do takih zbirk podatkov. Člani skupin vpogledajo samo v tiste podatke, ki jih nujno potrebujejo za opravljanje svojih nalog in izvajanje svojih pooblastil. Država članica gostiteljica pred napotitvijo članov skupin Agencijo obvesti o nacionalnih zbirkah podatkov in zbirkah podatkov Unije, v katere se lahko vpogleda. Agencija da te informacije na voljo vsem državam članicam, ki sodelujejo pri napotitvi.

Ta vpogled se izvede v skladu s pravom Unije o varstvu podatkov in nacionalnim pravom o varstvu podatkov države članice gostiteljice.

11.   Odločitve o zavrnitvi vstopa v skladu s členom 14 Uredbe (EU) 2016/399 in odločitve o zavrnitvi vizuma na meji v skladu s členom 35 Uredbe (ES) št. 810/2009 sprejmejo samo mejni policisti države članice gostiteljice ali člani skupin, če jih je država članica gostiteljica pooblastila, da delujejo v njenem imenu.

1.   Agencija v sodelovanju z državo članico gostiteljico članom skupin izda listino v uradnem jeziku države članice gostiteljice in še enem uradnem jeziku institucij Unije zaradi njihove identifikacije in kot dokaz pravic imetnika, da opravlja naloge in izvaja pooblastila iz člena 82. Ta listina vključuje naslednje podatke posameznega člana skupin:

2.   Listina se po koncu vsake skupne operacije, napotitve podpornih skupin za upravljanje migracij, pilotnega projekta, hitrega posredovanja na mejah, operacije vračanja ali posredovanja za vračanje vrne Agenciji.

1.   Kadar člani skupin delujejo v državi članici gostiteljici, je ta država članica brez poseganja v člen 95 v skladu s svojim nacionalnim pravom odgovorna za vso škodo, ki jo ti povzročijo pri izvajanju svojih operacij.

2.   Kadar takšno škodo zaradi hude malomarnosti ali namerne kršitve povzročijo člani skupin, ki so jih dodelile ali napotile države članice, lahko država članica gostiteljica od matične države članice zahteva, da ji povrne vsakršen znesek, ki ga država članica gostiteljica plačala oškodovancem ali osebam, ki so v imenu oškodovancev upravičene do prejema teh zneskov.

Kadar takšno škodo zaradi hude malomarnosti ali namerne kršitve povzročijo statutarni uslužbenci, lahko država članica gostiteljica od Agencije zahteva, da ji povrne vsakršen znesek, ki ga je država članica gostiteljica plačala oškodovancem ali osebam, ki so v imenu oškodovancev upravičene do prejema teh zneskov. To ne posega v možnost vložitve tožbe zoper Agencijo pred Sodiščem Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) v skladu s členom 98.

3.   Brez poseganja v uveljavljanje svojih pravic do tretjih oseb se vsaka država članica zaveže, da od države članice gostiteljice ali druge države članice ne bo terjala povračila za škodo, ki jo je utrpela, razen v primerih hude malomarnosti ali namerne kršitve.

4.   Države članice vse medsebojne spore ali spore med državo članico in Agencijo v zvezi z izvajanjem odstavkov 2 in 3 tega člena, ki jih ne morejo rešiti s pogajanji, predložijo Sodišču.

5.   Brez poseganja v uveljavljanje svojih pravic do tretjih oseb Agencija krije stroške za škodo na njeni opremi med napotitvijo, razen v primerih hude malomarnosti ali namerne kršitve.

1.   Agencija pri obdelavi osebnih podatkov uporablja Uredbo (EU) 2018/1725.

2.   Upravni odbor sprejme interna pravila, na podlagi katerih Agencija uporablja Uredbo (EU) 2018/1725, vključno s pravili v zvezi z uradno osebo za varstvo podatkov v Agenciji.

Agencija lahko v skladu s členom 25 Uredbe (EU) 2018/1725 sprejme interna pravila za omejitev uporabe členov 14 do 22, 35 in 36 navedene uredbe. Zlasti za opravljanje svojih nalog na področju vračanja lahko Agencija sprejme interna pravila za omejitev uporabe navedenih določb za posamezne primere, kolikor bi izvajanje navedenih določb ogrozilo postopke vračanja. Pri teh omejitvah je treba spoštovati bistvo temeljnih pravic in svoboščin, prav tako pa morajo biti potrebne in sorazmerne zastavljenemu cilju ter po potrebi vsebovati posebne določbe, kot je navedeno v členu 25(2) Uredbe (EU) 2018/1725.

3.   Agencija lahko osebne podatke iz členov 49, 88 in 89 posreduje tretji državi ali mednarodni organizaciji v skladu s Poglavjem V Uredbe (EU) 2018/1725, kolikor je takšno posredovanje potrebno za izvajanje nalog Agencije. Agencija zagotovi, da se osebni podatki, ki se posredujejo tretji državi ali mednarodni organizaciji, obdelujejo samo za namene, za katere so bili zagotovljeni. Agencija ob posredovanju osebnih podatkov tretji državi ali mednarodni organizaciji navede morebitne splošne ali posebne omejitve dostopa do teh podatkov ali njihove uporabe, med drugim v zvezi z njihovim posredovanjem, izbrisom in uničenjem. Kadar se potreba po takih omejitvah pojavi po posredovanju osebnih podatkov, Agencija o tem obvesti tretjo državo ali mednarodno organizacijo. Agencija zagotovi, da zadevna tretja država ali mednarodna organizacija te omejitve upošteva.

4.   Posredovanja osebnih podatkov tretjim državam ne posegajo v pravice prosilcev za mednarodno zaščito in upravičencev do mednarodne zaščite, zlasti kar zadeva njihovo nevračanje, in prepoved razkrivanja ali pridobivanja informacij iz člena 30 Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta (43).

5.   Države članice in Agencija, kakor je ustrezno, zagotovijo, da se informacije, ki se posredujejo ali razkrijejo tretjim državam na podlagi te uredbe, ne posredujejo naprej drugim tretjim državam ali tretjim osebam. Določbe v zvezi s tem se vključijo v vse sporazume ali dogovore, sklenjene s tretjimi državami in ki omogočajo izmenjavo informacij.

1.   Agencija lahko osebne podatke obdela samo za naslednje namene:

2.   Države članice, in njihovi organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, Komisija, EEAS ter organi, uradi in agencije Unije in mednarodne organizacije iz točk (c) in (d) odstavka 1, ki Agenciji zagotavljajo osebne podatke, določijo namen ali namene, za katere se ti podatki obdelajo, kot je navedeno v odstavku 1. Agencija se lahko odloči, da te osebne podatke obdela za drug namen, ki tudi sodi v odstavek 1, vendar samo za vsak primer posebej, in če je pred tem ugotovila, da je takšna obdelava združljiva s prvotnim namenom, za katerega so bili podatki zbirani, ter če jo za to pooblasti subjekt, ki je osebne podatke zagotovil. Agencija vodi pisno evidenco ocene skladnosti za vsak primer posebej.

3.   Agencija, države članice in njihovi organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, Komisija, EEAS ter organi, uradi in agencije Unije in mednarodne organizacije iz točk (c) in (d) odstavka 1 lahko ob posredovanju osebnih podatkov navedejo splošne ali posebne omejitve dostopa do takšnih podatkov ali njihove uporabe, vključno v zvezi s posredovanjem, izbrisom ali uničenjem takšnih podatkov. Kadar se potreba po takšnih omejitvah pojavi po posredovanju osebnih podatkov, o tem obvestijo prejemnike. Prejemniki morajo te omejitve upoštevati.

1.   Pred vsako skupno operacijo, operacijo vračanja, posredovanjem za vračanje, pilotnim projektom in hitrim posredovanjem na mejah ali napotitvijo podporne skupine za upravljanje migracij Agencija in država članica gostiteljica na pregleden način opredelita odgovornost za izpolnjevanje obveznosti v zvezi z varstvom podatkov. Po tem, ko Agencija in država članica gostiteljica skupaj opredelita namen in način obdelave, s sklenitvijo dogovora med njima postaneta skupni upravljavki.

Za namene iz točk (a), (b), (c), (e) in (f) člena 87(1) Agencija obdela zgolj naslednje kategorije osebnih podatkov, ki jih zberejo države članice, člani skupin, njeni uslužbenci ali EASO, ki so ji bili posredovani v okviru skupnih operacij, operacij vračanja, posredovanj za vračanje, pilotnih projektov, hitrega posredovanja na mejah in napotitev podpornih skupin za upravljanje migracij:

2.   Agencija lahko osebne podatke iz odstavka 1 obdela v naslednjih primerih:

1.   Kadar nacionalna slika razmer zahteva obdelavo osebnih podatkov, se ti podatki obdelajo v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 in po potrebi Direktivo (EU) 2016/680. Vsaka država članica imenuje organ, ki se šteje za upravljavca v smislu točke 7 člena 4 Uredbe (EU) 2016/679 ali točke 8 člena 3 Direktive 2016/680, kot je ustrezno, in ki ima osrednjo pristojnost za obdelavo osebnih podatkov v tej državi članici. Vsaka država članica kontaktne podatke tega organa posreduje Komisiji.

2.   Identifikacijske številke ladij in zrakoplovov so edini osebni podatki, do katerih je dovoljeno dostopati v okviru evropske in specifičnih slik razmer ter storitev Fusion sistema EUROSUR.

3.   Kadar obdelava informacij v sistemu EUROSUR izjemoma zahteva obdelavo osebnih podatkov, ki niso identifikacijske številke ladij in zrakoplovov, je vsaka takšna obdelava strogo omejena na tisto, kar je potrebno za namene sistema EUROSUR v skladu s členom 18.

4.   Vsakršna izmenjava osebnih podatkov s tretjimi državami v okviru sistema EUROSUR je strogo omejena na tisto, kar je nujno potrebno za namene te uredbe. Izvajajo jo Agencija v skladu s poglavjem V Uredbe (EU) 2018/1725 ter države članice v skladu s poglavjem V Uredbe (EU) 2016/679, poglavjem V Direktive (EU) 2016/680, kot je ustrezno, in z ustreznimi nacionalnimi predpisi o varstvu podatkov, ki prenašajo navedeno direktivo.

5.   Prepovedana je vsakršna izmenjava informacij na podlagi členov 72(2), 73(3) in 74(3), pri kateri se tretji državi zagotovijo podatki, ki bi jih lahko uporabila za prepoznavanje oseb ali skupin oseb, katerih prošnje za dostop do mednarodne zaščite so v postopku obravnave ali za katere obstaja resno tveganje, da bodo žrtve mučenja, nečloveškega in ponižujočega ravnanja ali kaznovanja ali katere koli druge kršitve temeljnih pravic.

6.   Države članice in Agencija vodijo evidenco dejavnosti obdelave v skladu s členom 30 Uredbe (EU) 2016/679, členom 24 Direktive (EU) 2016/680 in členom 31 Uredbe (EU) 2018/1725, kot je ustrezno.

1.   Kadar Agencija pri opravljanju svojih nalog na podlagi točke (q) člena 10(1) te uredbe obdeluje osebne podatke, ki jih je zbrala med spremljanjem migracijskih tokov, izvedbo analiz tveganja in operacijami za identifikacijo osumljencev čezmejnega kriminala, te podatke obdela v skladu s poglavjem IX Uredbe (EU) 2018/1725. Osebni podatki, obdelani v ta namen, vključno z registrskimi tablicami, identifikacijskimi številkami vozil, telefonskimi številkami ter identifikacijskimi številkami ladij in zrakoplovov, povezanimi s temi osebami, se nanašajo na fizične osebe, ki jih pristojni organi držav članic, Europol, Eurojust ali Agencija utemeljeno sumijo udeležbe v čezmejnem kriminalu. Takšni osebni podatki lahko vključujejo osebne podatke o žrtvah ali pričah, kadar ti osebni podatki dopolnjujejo osebne podatke osumljencev, ki jih Agencija obdeluje v skladu s tem členom.

2.   Agencija osebne podatke iz odstavka 1 tega člena izmenjuje le:

1.   Agencija osebne podatke izbriše takoj, ko so bili posredovani pristojnim organom držav članic, drugim organom, uradom in agencijam Unije, zlasti EASO, tretjim državam ali mednarodnim organizacijam oziroma uporabljeni za analizo tveganja. Obdobje hrambe v nobenem primeru ne presega 90 dni od datuma, ko so bili ti podatki zbrani. Podatki v rezultatih analiz tveganja morajo biti anonimizirani.

2.   Osebni podatki, obdelani za namen opravljanja nalog, povezanih z vračanjem, se izbrišejo takoj, ko je dosežen namen, za katerega so bili zbrani, in se izbrišejo najpozneje 30 dni po zaključku teh nalog.

3.   Operativni osebni podatki, obdelani za namene člena 90, se izbrišejo takoj, ko Agencija doseže namen, za katerega so bili zbrani. Agencija stalno preverja, ali je hramba teh podatkov, zlasti osebnih podatkov žrtev in prič, še vedno potrebna. V vsakem primeru Agencija pregleda potrebo po hrambi podatkov najpozneje tri mesece po začetku obdelave teh podatkov, nato pa vsakih šest mesecev. Agencija se za nadaljnjo hrambo osebnih podatkov, zlasti osebnih podatkov žrtev in prič, do naslednjega pregleda odloči samo, če je to še vedno potrebno za opravljanje nalog Agencije na podlagi člena 90.

4.   Ta člen se ne uporablja za osebne podatke, zbrane v okviru sistema FADO.

1.   Agencija sprejme lastna varnostna pravila na podlagi načel in pravil iz varnostnih predpisov Komisije za varovanje tajnih podatkov Evropske unije (EUCI) in občutljivih netajnih podatkov, med drugim določbe o izmenjavi takih podatkov s tretjimi državami ter o njihovi obdelavi in hrambi, kakor so določena v sklepih Komisije (EU, Euratom) 2015/443 (44) in (EU, Euratom) 2015/444 (45). Vsak upravni dogovor o izmenjavi tajnih podatkov z zadevnimi organi tretje države ali, če takega dogovora ni, izredno ad hoc dajanje tajnih podatkov EU tem organom mora predhodno odobriti Komisija.

2.   Upravni odbor sprejme varnostna pravila Agencije po odobritvi Komisije. Pri ocenjevanju predlaganih varnostnih pravil Komisija zagotovi, da so skladna s sklepoma (EU, Euratom) 2015/443 in (EU, Euratom) 2015/444.

3.   Oznaka tajno ne pomeni, da podatkov ni mogoče dati na voljo Evropskemu parlamentu. Prenos in ravnanje s podatki in dokumenti, ki se posredujejo Evropskemu parlamentu v skladu s to uredbo, morata biti skladna s pravili o posredovanju tajnih podatkov in ravnanju z njimi, ki se uporabljajo med Evropskim parlamentom in Komisijo.

1.   Agencija je organ Unije. Je pravna oseba.

2.   Agencija ima v vseh državah članicah kar najširšo pravno in poslovno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava njihovo pravo. Zlasti lahko pridobiva premičnine in nepremičnine ali z njimi razpolaga ter je lahko stranka v sodnem postopku.

3.   Agencija je pri izvajanju svojih tehničnih in operativnih pooblastil neodvisna.

4.   Agencijo zastopa njen izvršni direktor.

5.   Sedež Agencije je v Varšavi na Poljskem.

1.   Potrebne določbe glede nastanitve Agencije v državi članici, kjer ima Agencija sedež, in opreme, ki jo da na voljo ta država članica, ter posebna pravila, ki se v tej državi članici uporabljajo za izvršnega direktorja, namestnike izvršnega direktorja, člane upravnega odbora, uslužbence Agencije in njihove družine, se določijo v sporazumu o glavnem sedežu med Agencijo in državo članico, v kateri ima Agencija sedež.

2.   Sporazum o glavnem sedežu se sklene, potem ko ga odobri upravni odbor.

3.   Država članica, v kateri ima Agencija sedež, zagotovi najboljše možne pogoje za ustrezno delovanje Agencije, vključno z večjezičnim in evropsko usmerjenim izobraževanjem ter ustreznimi prometnimi povezavami.

1.   Za uslužbence Agencije se uporabljajo kadrovski predpisi, pogoji za zaposlitev ter pravila, sprejeta v dogovoru med institucijami Unije, zato da se ti kadrovski predpisi in ti pogoji za zaposlitev Unije uporabijo za statutarne uslužbence.

2.   Kraj zaposlitve je načeloma v državi članici, v kateri ima Agencija sedež.

3.   Statutarni uslužbenci, za katere se uporabljajo pogoji za zaposlitev, se načeloma na začetku zaposlijo za določen čas petih let. Njihove pogodbe se načeloma lahko podaljšajo samo enkrat, in sicer za največ pet let. Vsako naslednje podaljšanje je za nedoločen čas.

4.   Za namene izvajanja členov 31 in 44 so lahko kot uradniki za usklajevanje imenovani samo statutarni uslužbenci, za katere veljajo kadrovski predpisi ali naslov II pogojev za zaposlitev. Za namene izvajanja člena 55 so lahko kot člani skupin napoteni samo statutarni uslužbenci, za katere veljajo kadrovski predpisi ali pogoji za zaposlitev.

5.   Upravni odbor na podlagi člena 110(2) kadrovskih predpisov sprejme ustrezna izvedbena pravila za izvajanje kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev v dogovoru s Komisijo.

6.   Po predhodni odobritvi Komisije upravni odbor sprejme pravila v zvezi z uslužbenci iz držav članic, ki bodo dodeljeni Agenciji v skladu s členom 56, in jih po potrebi posodablja. Ta pravila se nanašajo zlasti na finančno ureditev za te dodelitve, vključno z zavarovanjem, in usposabljanje. V teh pravilih se upošteva dejstvo, da so uslužbenci dodeljeni za napotitev kot člani skupin ter da morajo imeti naloge in pooblastila iz člena 82. Takšna pravila vključijo določbe o pogojih za dodelitev. Kadar je to ustrezno, si upravni odbor prizadeva zagotoviti skladnost s pravili, ki se uporabljajo za povračilo stroškov službenih potovanj statutarnih uslužbencev.

1.   Brez poseganja v člena 84 in 85 je Agencija odgovorna za vse dejavnosti, ki jih izvaja v skladu s to uredbo.

2.   Pogodbeno odgovornost Agencije ureja pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo.

3.   Za odločitve na podlagi arbitražnih klavzul iz pogodb, ki jih sklene Agencija, je pristojno Sodišče.

4.   Agencija v primeru nepogodbene odgovornosti nadomesti kakršno koli škodo, ki so jo povzročile njene službe ali njeni uslužbenci pri opravljanju svojih dolžnosti, vključno z dolžnostmi, povezanimi z uporabo izvršilnih pooblastil, in sicer v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim redom držav članic.

5.   Za reševanje sporov v zvezi z nadomestilom škode iz odstavka 4 je pristojno Sodišče.

6.   Osebno odgovornost statutarnih uslužbencev do Agencije urejajo določbe iz kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev, ki se zanje uporabljajo.

1.   Pri Sodišču Evropske unije je mogoče vložiti tožbo v skladu s členom 263 PDEU za razveljavitev aktov Agencije s pravnim učinkom za tretje osebe, v skladu s členom 265 PDEU zaradi opustitve ukrepanja, v skladu s členom 340 PDEU pa zaradi nepogodbene odgovornosti za škodo, ki jo je povzročila Agencija, oziroma na podlagi arbitražne klavzule zaradi pogodbene odgovornosti za škodo, ki jo je Agencija povzročila s svojimi dejanji.

2.   Agencija sprejme potrebne ukrepe za izvršitev sodb Sodišča.

1.   Upravni odbor je pristojen za sprejemanje strateških odločitev Agencije v skladu s to uredbo.

2.   Upravni odbor:

Letno poročilo o dejavnostih iz točke (j) se objavi.

3.   Za predloge za sklepe upravnega odbora, kot so navedeni v odstavku 2, o izvajanju nekaterih dejavnosti Agencije na zunanjih mejah katere koli države članice ali v njihovi neposredni bližini ali o delovnih dogovorih s tretjimi državami, kot je navedeno v členu 73(4), je potrebno, da član upravnega odbora, ki zastopa navedeno državo članico ali državo članico, ki meji na zadevno tretjo državo, glasuje v prid njihovega sprejetja.

4.   Upravni odbor lahko svetuje izvršnemu direktorju o kateri koli zadevi, ki je povezana z razvojem operativnega upravljanja zunanjih meja in usposabljanjem, vključno z dejavnostmi na področju raziskav.

5.   Upravni odbor odloča o zahtevi Irske ali Združenega kraljestva za sodelovanje pri posebnih dejavnostih.

Upravni odbor sprejme sklepe za vsak primer posebej. Upravni odbor v svojih sklepih oceni, ali sodelovanje Irske ali Združenega kraljestva prispeva k izpolnitvi zadevne dejavnosti. V sklepih se določi finančni prispevek Irske ali Združenega kraljestva za dejavnost, za katero je bila vložena zahteva za sodelovanje.

6.   Upravni odbor Evropskemu parlamentu in Svetu (v nadaljnjem besedilu: proračunski organ) letno posreduje vse informacije, povezane z rezultatom postopkov ocenjevanja, ki jih izvede Agencija.

7.   Upravni odbor lahko ustanovi izvršni odbor, sestavljen iz največ štirih predstavnikov upravnega odbora, vključno s predsednikom, in predstavnika Komisije, ki upravnemu odboru in izvršnemu direktorju pomaga pri pripravi odločitev, programov in dejavnosti, ki jih sprejme upravni odbor, in ki po potrebi sprejme nekatere začasne nujne odločitve v imenu upravnega odbora. Izvršni odbor ne sprejema odločitev, za katere je v upravnem odboru potrebna dvotretjinska večina. Upravni odbor lahko na izvršni odbor prenese nekatere jasno opredeljene naloge, zlasti kadar to izboljša učinkovitost Agencije. Na izvršni odbor pa ne more prenesti nalog, povezanih z odločitvami, za katere je v upravnem odboru potrebna dvotretjinska večina.

8.   Upravni odbor v skladu s členom 110 kadrovskih predpisov ter na podlagi člena 2(1) kadrovskih predpisov in člena 6 pogojev za zaposlitev sprejme odločitev o prenosu ustreznih pooblastil pristojnega organa za imenovanje na izvršnega direktorja in opredelitvi pogojev, v skladu s katerimi se lahko ta prenos pooblastil začasno prekliče. Izvršni direktor je pooblaščen za nadaljnji prenos teh pooblastil.

Upravni odbor lahko zaradi izjemnih okoliščin s sprejetjem sklepa začasno prekine prenos pooblastil organa za imenovanje na izvršnega direktorja in njegov nadaljnji prenos pooblastil. Ta pooblastila lahko nato izvaja sam ali pa jih prenese na enega od svojih članov ali na statutarnega uslužbenca, ki ni izvršni direktor.

1.   Brez poseganja v odstavek 3 upravni odbor sestavljajo po en predstavnik vsake države članice in dva predstavnika Komisije, vsak z glasovalno pravico. V ta namen vsaka država članica imenuje člana upravnega odbora in namestnika, ki bo člana zastopal v njegovi odsotnosti. Komisija imenuje dva člana in dva namestnika. Mandat traja štiri leta. Mandat se lahko podaljša.

2.   Člani upravnega odbora so imenovani na podlagi stopnje njihovih ustreznih izkušenj na visoki ravni ter njihovega strokovnega znanja in izkušenj na področju operativnega sodelovanja pri upravljanju meja in vračanju ter na podlagi ustreznih poslovodnih, upravnih in proračunskih spretnosti in znanj. Države članice in Komisija si prizadevajo za uravnoteženo zastopanost spolov v upravnem odboru.

3.   Pri dejavnostih Agencije sodelujejo države, pridružene izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda. Vsaka ima v upravnem odboru enega predstavnika in enega namestnika. Uporabijo se ureditve, pripravljene v skladu z ustreznimi določbami njihovih pridružitvenih sporazumov, ki določajo vrsto in obseg sodelovanja teh držav pri delu Agencije ter podrobna pravila za njihovo sodelovanje, vključno z določbami o finančnih prispevkih in uslužbencih.

1.   Upravni odbor do 30. novembra vsako leto sprejme enotni programski dokument, ki med drugim vsebuje večletno načrtovanje Agencije in njeno letno načrtovanje za naslednje leto, na podlagi osnutka, ki ga predloži izvršni direktor in potrdi upravni odbor. Enotni programski dokument se sprejme ob upoštevanju pozitivnega mnenja Komisije, kar se tiče večletnega načrtovanja pa po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Svetom. Če se upravni odbor odloči, da ne bo upoštevala elementov mnenja Komisije, to izčrpno utemelji. Obveznost predložitve izčrpne utemeljitve se uporablja tudi za elemente, na katere sta Evropski parlament in Svet opozorila med posvetovanjem. Upravni odbor dokument brez odlašanja posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

2.   Dokument iz odstavka 1 postane dokončen po dokončnem sprejetju splošnega proračuna. Po potrebi se ustrezno prilagodi.

3.   V skladu s ciklom večletne strateške politike za evropsko integrirano upravljanje meja se v večletnem načrtovanju določi srednje- in dolgoročno splošno strateško načrtovanje, ki vključuje cilje, pričakovane rezultate, kazalnike uspešnosti in načrtovanje virov, vključno z večletnim proračunom, uslužbenci in razvojem lastnih zmogljivosti Agencije, tudi okvirnim večletnim načrtovanjem profilov uslužbencev za stalno enoto. V večletnem načrtovanju se opredelijo strateška področja posredovanj in kaj je treba storiti za dosego ciljev. Vanj se vključijo strateški ukrepi za izvedbo strategije za temeljne pravice iz člena 80(1) in strategija za odnose s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ter z njo povezani ukrepi.

4.   Večletni program se izvede prek letnih delovnih programov in se, kadar je primerno, posodobi ob upoštevanju rezultatov ocenjevanja, izvedenega v skladu s členom 121. Ugotovitve teh ocenjevanj se po potrebi upoštevajo tudi v letnem delovnem programu za naslednje leto.

5.   Letni delovni program vsebuje opis dejavnosti, ki se financirajo, vključno s podrobnimi cilji in pričakovanimi rezultati, vključno s kazalniki uspešnosti. Vsebuje tudi navedbo finančnih in človeških virov, dodeljenih za posamezno dejavnost, v skladu z načeli oblikovanja proračuna po dejavnostih in upravljanja po dejavnostih. Letni delovni program mora biti skladen z večletnim načrtovanjem. V njem se jasno navedejo naloge, ki so bile v primerjavi s predhodnim proračunskim letom dodane, spremenjene ali črtane.

6.   Letni delovni program se sprejme v skladu z zakonodajnim programom Unije za ustrezna področja upravljanja zunanjih meja in za vračanje.

7.   Kadar se Agenciji po sprejetju letnega delovnega programa dodeli nova naloga, upravni odbor spremeni letni delovni program.

8.   Vsaka bistvena sprememba letnega delovnega programa, zlasti sprememba, ki je posledica prerazporeditve proračunskih virov v višini nad 2 % letnega proračuna, se sprejme po enakem postopku, kot velja za sprejetje prvotnega letnega delovnega programa. Upravni odbor lahko na izvršnega direktorja prenese pooblastilo, da v letni delovni program vnese nebistvene spremembe.

1.   Upravni odbor med svojimi člani z glasovalno pravico izvoli predsednika in njegovega namestnika. Predsednik in njegov namestnik se izvolita z dvotretjinsko večino članov upravnega odbora z glasovalno pravico. Namestnik predsednika po uradni dolžnosti nadomešča predsednika, kadar ta ne more opravljati svojih dolžnosti.

2.   Mandat predsednika in namestnika predsednika se izteče s prenehanjem njunega članstva v upravnem odboru. V skladu s to določbo mandat predsednika ali namestnika predsednika traja štiri leta. Ta mandat se lahko podaljša enkrat.

1.   Seje upravnega odbora skliče predsednik.

2.   Izvršni direktor se udeleži razprav, vendar nima glasovalne pravice.

3.   Upravni odbor ima vsaj dve redni seji na leto. Poleg tega se sestane na pobudo predsednika, na zahtevo Komisije ali na zahtevo vsaj tretjine članov upravnega odbora. Upravni odbor lahko po potrebi organizira skupne seje z upravnima odboroma EASO in Europola.

4.   Irska je vabljena, da se udeleži sej upravnega odbora.

5.   Združeno kraljestvo je vabljeno, da se udeleži sej upravnega odbora, ki potekajo pred dnem, na katerega se Pogodbi prenehata uporabljati za Združeno kraljestvo na podlagi člena 50(3) PEU.

6.   Predstavniki EASO in Europola so vabljeni, da se udeležijo sej upravnega odbora. Predstavnik FRA je vabljen, da se udeleži tistih točk na dnevnem redu sej upravnega odbora, ki zadevajo varstvo temeljnih pravic.

7.   Predsednik upravnega odbora lahko na seje upravnega odbora povabi tudi strokovnjaka Evropskega parlamenta. Upravni odbor lahko povabi tudi predstavnike drugih ustreznih institucij, organov, uradov in agencij Unije. Upravni odbor lahko v skladu s svojim poslovnikom na seje kot opazovalca povabi kogar koli, čigar mnenje bi lahko bilo koristno.

8.   Članom upravnega odbora lahko ob upoštevanju določb poslovnika pomagajo svetovalci ali strokovnjaki.

9.   Sekretariat za upravni odbor zagotovi Agencija.

1.   Brez poseganja v točke (c), (d), (k) in (m) člena 100(2), člen 103(1) ter člen 107(2) in (4) upravni odbor odloča z absolutno večino članov, ki imajo glasovalno pravico.

2.   Vsak član ima en glas. V odsotnosti člana je do glasovanja upravičen njegov namestnik. Izvršni direktor ne glasuje.

3.   Poslovnik podrobneje določa način glasovanja. Vsebuje pogoje, po katerih en član lahko deluje v imenu drugega člana, in zahteve glede sklepčnosti.

4.   Predstavniki držav, ki so pridružene izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, imajo omejene glasovalne pravice, odvisno od dogovora, ki ga ima pridružena država. Da se pridruženim državam omogoči uveljavljanje glasovalnih pravic, Agencija natančno opredeli dnevni red in določi točke, za katere je bila odobrena omejena glasovalna pravica.

1.   Agencijo vodi njen izvršni direktor, ki je pri opravljanju svojih dolžnosti popolnoma neodvisen. Brez poseganja v ločene pristojnosti institucij Unije in upravnega odbora izvršni direktor ne sme zahtevati ali sprejemati nobenih navodil vlade ali drugega organa.

2.   Evropski parlament ali Svet lahko izvršnega direktorja pozove, da poroča o opravljanju svojih nalog. To vključuje poročanje o dejavnostih Agencije, o izvajanju in spremljanju strategije za temeljne pravice, letno poročilo o dejavnostih Agencije za preteklo leto, delovni program za naslednje leto in večletno načrtovanje Agencije in katero koli drugo vprašanje, povezano z dejavnostmi Agencije. Izvršni direktor poleg tega na zahtevo poda izjavo pred Evropskim parlamentom in pisno odgovori na vsa vprašanja poslancev Evropskega parlamenta v 15 koledarskih dneh od prejema teh vprašanj. Izvršni direktor redno poroča ustreznim organom in odborom Evropskega parlamenta.

3.   Razen v primerih, ko so v tej uredbi določeni posebni roki, izvršni direktor zagotovi, da se poročila čim prej, v vsakem primeru pa šest mesecev po koncu obdobja poročanja, posredujejo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji, razen če izvršni direktor zamudo ustrezno pisno utemelji.

4.   Izvršni direktor je pristojen za pripravo in izvedbo strateških odločitev, ki jih sprejme upravni odbor, ter za sprejemanje odločitev, povezanih z operativnimi dejavnostmi Agencije v skladu s to uredbo. Izvršni direktor ima naslednje naloge in pooblastila:

5.   Izvršni direktor je za svoje delo odgovoren upravnemu odboru.

6.   Izvršni direktor je zakoniti zastopnik Agencije.

1.   Komisija predlaga najmanj tri kandidate za mesto izvršnega direktorja in za vsako mesto namestnika izvršnega direktorja na podlagi seznama, pripravljenega po objavi mesta v Uradnem listu Evropske unije in, kakor je ustrezno, v drugih tiskanih medijih ali na spletnih mestih.

2.   Na podlagi predloga Komisije, kot je določeno v odstavku 1, upravni odbor imenuje izvršnega direktorja na podlagi zaslug ter dokazanih visokih upravnih in vodstvenih sposobnosti, tudi na podlagi ustreznih poklicnih izkušenj, pridobljenih na visokem vodstvenem položaju na področju upravljanja zunanjih meja in vračanja. Pred imenovanjem se kandidati, ki jih predlaga Komisija, povabijo v pristojni odbor ali odbore Evropskega parlamenta, da tam podajo izjavo in odgovarjajo na vprašanja njegovega ali njihovih članov.

Po takšnih izjavah Evropski parlament sprejme mnenje, v katerem izrazi svoje stališče in lahko navede prednostnega kandidata.

Upravni odbor imenuje izvršnega direktorja ob upoštevanju tega stališča. Upravni odbor odloča z dvotretjinsko večino članov z glasovalno pravico.

Če se upravni odbor odloči za imenovanje drugega kandidata kot tistega, ki ga je kot prednostnega navedel Evropski parlament, Evropski parlament in Svet v pisni obliki obvesti, kako je upošteval mnenje Evropskega parlamenta.

Izvršnega direktorja lahko na predlog Komisije razreši upravni odbor.

3.   Izvršnemu direktorju pomagajo trije namestniki izvršnega direktorja. Vsakemu namestniku izvršnega direktorja se dodeli posebno področje odgovornosti. Če je izvršni direktor odsoten ali zadržan, ga nadomesti eden od njegovih namestnikov.

4.   Na podlagi predloga Komisije, kot je določeno v odstavku 1, upravni odbor imenuje namestnike izvršnega direktorja na podlagi zaslug ter ustreznih upravnih in vodstvenih sposobnosti, vključno z ustreznimi poklicnimi izkušnjami na področju upravljanja zunanjih meja in vračanja. Izvršni direktor je vključen v izbirni postopek. Upravni odbor odloča z dvotretjinsko večino članov z glasovalno pravico.

Upravni odbor ima pooblastilo, da razreši namestnike izvršnega direktorja v skladu s postopkom iz prvega pododstavka.

5.   Mandat izvršnega direktorja traja pet let. Do konca tega obdobja Komisija izvede oceno, v kateri upošteva ocenjevanje delovne uspešnosti izvršnega direktorja ter prihodnje naloge in izzive Agencije.

6.   Upravni odbor lahko na predlog Komisije, ki upošteva oceno iz odstavka 5, izvršnemu direktorju enkrat podaljša mandat, in sicer za obdobje do pet let.

7.   Mandat namestnika izvršnega direktorja traja pet let. Upravni odbor lahko na predlog Komisije ta mandat enkrat podaljša za obdobje do pet let.

8.   Izvršni direktor in njegovi namestniki so zaposleni kot začasni uslužbenci Agencije v skladu s točko (a) člena 2 pogojev za zaposlitev.

1.   Agencija ustanovi posvetovalni forum, ki ji pomaga z neodvisnim svetovanjem v zadevah v zvezi s temeljnimi pravicami. Izvršni direktor in upravni odbor se lahko v sodelovanju z uradnikom za temeljne pravice posvetujeta s posvetovalnim forumom o vseh zadevah, povezanih s temeljnimi pravicami.

2.   Agencija k sodelovanju v posvetovalnem forumu povabi EASO, FRA, Visokega komisarja Združenih narodov za begunce in druge ustrezne organizacije. Upravni odbor na podlagi predloga uradnika za temeljne pravice, ki ga je pripravil po posvetovanju z izvršnim direktorjem, odloči o sestavi posvetovalnega foruma in o pogojih posredovanja podatkov posvetovalnemu forumu. Posvetovalni forum po posvetovanju z upravnim odborom in izvršnim direktorjem opredeli način svojega dela in oblikuje svoj program dela.

3.   S posvetovalnim forumom se je treba posvetovati o nadaljnjem razvoju in izvajanju strategije za temeljne pravice, o delovanju pritožbenega mehanizma, o kodeksih ravnanja in skupnih osnovnih učnih načrtih. Agencija obvesti posvetovalni forum o nadaljnjih ukrepih v zvezi z njegovimi priporočili.

4.   Posvetovalni forum pripravi letno poročilo o svojih dejavnostih. To poročilo se da na voljo javnosti.

5.   Brez poseganja v naloge uradnika za temeljne pravice se posvetovalnemu forumu omogoči dejanski pravočasen in učinkovit dostop do vseh informacij v zvezi s spoštovanjem temeljnih pravic, vključno s tistimi, ki jih pridobi med obiski skupnih operacij ali hitrih posredovanj na mejah, ki jih opravi na kraju samem na podlagi soglasja države članice gostiteljice ali tretje države, kot je primerno, na žariščnih območjih ter med operacijami vračanja in posredovanji za vračanje, tudi v tretjih državah. Kadar država članica gostiteljica ne soglaša s tem, da bi posvetovalni forum opravil obisk skupne operacije ali hitrega posredovanja na mejah, ki se izvaja na njenem ozemlju, na kraju samem, Agenciji pisno sporoči ustrezno utemeljene razloge.

1.   Upravni odbor imenuje uradnika za temeljne pravice na podlagi seznama treh kandidatov po posvetovanju s posvetovalnim forumom. Uradnik za temeljne pravice mora imeti potrebne kvalifikacije, strokovno znanje in poklicne izkušnje na področju temeljnih pravic.

2.   Uradnik za temeljne pravice opravlja naslednje naloge:

Sekretariat iz točke (h) prvega pododstavka dobiva navodila neposredno od posvetovalnega foruma.

3.   Za namene točke (j) drugega pododstavka odstavka 2 uradnik za temeljne pravice zlasti:

Izvršni direktor uradnika za temeljne pravice obvesti o tem, kako so bili njegovi pomisleki o morebitnih kršitvah temeljnih pravic iz točke (e) prvega pododstavka obravnavani.

Uradnik za temeljne pravice lahko katero koli od nalog, določenih v točkah (a) do (i) in (k) prvega pododstavka odstavka 2 prenese na enega od opazovalcev spoštovanja temeljnih pravic.

4.   Upravni odbor določi posebna pravila, ki se uporabljajo za uradnika za temeljne pravice, da bi zagotovili, da so uradnik za temeljne pravice in njegovi uslužbenci pri opravljanju svojih dolžnosti neodvisni. Uradnik za temeljne pravice odgovarja neposredno upravnemu odboru in sodeluje s posvetovalnim forumom. Upravni odbor zagotovi, da se sprejmejo ukrepi na podlagi priporočil uradnika za temeljne pravice. Uradnik za temeljne pravice poleg tega objavi letna poročila o svojih dejavnostih in o obsegu, v katerem se pri dejavnostih Agencije spoštujejo temeljne pravice. Ta poročila vključujejo informacije o pritožbenem mehanizmu in izvajanju strategije za temeljne pravice.

5.   Agencija zagotovi, da lahko uradnik za temeljne pravice deluje samostojno in je lahko pri opravljanju svojih dolžnosti neodvisen. Uradnik za temeljne pravice ima na voljo zadostne in ustrezne človeške in finančne vire, ki jih potrebuje za izpolnjevanje svojih nalog.

Uradnik za temeljne pravice izbere svoje uslužbence in ti uslužbenci odgovarjajo le njemu.

6.   Uradniku za temeljne pravice pomaga namestnik uradnika za temeljne pravice. Upravni odbor imenuje namestnika uradnika za temeljne pravice s seznama vsaj treh kandidatov, ki ga predloži uradnik za temeljne pravice. Namestnik uradnika za temeljne pravice ima potrebne kvalifikacije in izkušnje na področju temeljnih pravic in je pri opravljanju svojih dolžnosti neodvisen. Če je uradnik za temeljne pravice odsoten ali zadržan, ga pri opravljanju dolžnosti in nalog nadomešča namestnik uradnika za temeljne pravice.

7.   Uradnik za temeljne pravice ima dostop do vseh informacij o spoštovanju temeljnih pravic v zvezi z vsemi dejavnostmi Agencije.

1.   Opazovalci spoštovanja temeljnih pravic, zaposleni kot statutarni uslužbenci, stalno ocenjujejo skladnosti operativnih dejavnosti s temeljnimi pravicami, svetujejo in zagotavljajo pomoč na tem področju ter prispevajo k spodbujanju spoštovanja temeljnih pravic kot sestavnega dela evropskega integriranega upravljanja meja.

2.   Opazovalci spoštovanja temeljnih pravic opravljajo naslednje naloge:

Za namene točke (a) prvega pododstavka opazovalci spoštovanja temeljnih pravic zlasti:

3.   Brez poseganja v odstavek 4 uradnik za temeljne pravice imenuje vsaj enega opazovalca spoštovanja temeljnih pravic na operacijo. Uradnik za temeljne pravice se lahko tudi odloči, da bo opazovalcem spoštovanja temeljnih pravic dodelil spremljanje katerih koli drugih operativnih dejavnosti, za katere meni, da je to potrebno.

Opazovalci spoštovanja temeljnih pravic imajo dostop do vseh območij, na katerih poteka operativna dejavnost Agencije, in do vseh njenih dokumentov, pomembnih za izvajanje te dejavnosti.

4.   Uradnik za temeljne pravice lahko predlaga opazovalce spoštovanja temeljnih pravic za spremljevalce prisilnega vračanja za nabor iz člena 51. Kadar opazovalci spoštovanja temeljnih pravic delujejo kot spremljevalci prisilnega vračanja, se smiselno uporabljata člen 50(5) in člen 51.

5.   Uradnik za temeljne pravice imenuje opazovalce spoštovanja temeljnih pravic, ki so pod njegovim nadzorom. Pri opravljanju svojih dolžnosti so opazovalci spoštovanja temeljnih pravic neodvisni. Ko so navzoči na operativnem območju, opazovalci spoštovanja temeljnih pravic nosijo oznake, s katerimi jih je mogoče jasno identificirati kot opazovalce spoštovanja temeljnih pravic.

6.   Agencija zagotovi, da do 5. decembra 2020 zaposli vsaj 40 opazovalcev spoštovanja temeljnih pravic. Izvršni direktor vsako leto po posvetovanju z uradnikom za temeljne pravice oceni, ali je treba povečati število opazovalcev. Po tej oceni izvršni direktor po potrebi upravnemu odboru na podlagi operativnih potreb predlaga povečanje števila opazovalcev spoštovanja temeljnih pravic za naslednje leto.

7.   Opazovalci spoštovanja temeljnih pravic po nastopu dela opravijo napredno usposabljanje na področju temeljnih pravic, ob upoštevanju predhodno pridobljenih kvalifikacij in poklicnih izkušenj na ustreznih področjih. Agencija zagotavlja, da opazovalci spoštovanja temeljnih pravic v celotnem obdobju zaposlitve svoje dolžnosti opravljajo v skladu z najvišjimi standardi. Za vsakega opazovalca spoštovanja temeljnih pravic se pripravi ustrezen načrt usposabljanja, da se zagotovi njihov stalni strokovni razvoj za opravljanje njihove vloge opazovalcev spoštovanja temeljnih pravic.

1.   Agencija v sodelovanju z uradnikom za temeljne pravice sprejme potrebne ukrepe za vzpostavitev in nadaljnji razvoj neodvisnega in učinkovitega pritožbenega mehanizma v skladu s tem členom, da se spremlja in zagotovi spoštovanje temeljnih pravic pri vseh dejavnostih Agencije.

2.   Vsak, ki ga neposredno prizadenejo ukrepi ali neukrepanje uslužbencev, ki sodelujejo v skupni operaciji, pilotnem projektu, pri hitrem posredovanju na mejah, pri napotitvi podporne skupine za upravljanje migracij, skupni operaciji vračanja, posredovanju za vračanje ali pri operativnem ukrepu Agencije v tretji državi, in ki meni, da so mu bile zaradi teh ukrepov ali neukrepanja kršene temeljne pravice, ali katera koli stran, ki zastopa tako osebo, lahko pri Agenciji vloži pisno pritožbo.

3.   Dopustne so samo pritožbe, ki so utemeljene in se nanašajo na konkretne kršitve temeljnih pravic.

4.   Uradnik za temeljne pravice je pristojen za obravnavo pritožb, ki jih prejme Agencija, v skladu s pravico do dobrega upravljanja. V ta namen uradnik za temeljne pravice preuči dopustnost pritožbe, evidentira dopustne pritožbe, pošlje vse evidentirane pritožbe izvršnemu direktorju, pritožbe o članih skupin pa matični državi članici, vključno z ustreznim organom ali telesom, pristojnim za temeljne pravice v državi članici, za nadaljnje ukrepanje v skladu z njihovimi pooblastili. Uradnik za temeljne pravice tudi evidentira in zagotavlja nadaljnje spremljanje, ki ga izvede Agencija ali ta država članica.

5.   Če je pritožba sprejemljiva, so pritožniki v skladu s pravico do dobrega upravljanja obveščeni, da je bila pritožba evidentirana, da se je začel postopek ocenjevanja in da lahko odgovor pričakujejo takoj, ko bo na voljo. Če se pritožba posreduje nacionalnim organom ali telesom, prejme pritožnik njihove kontaktne podatke. Če se ugotovi, da je pritožba nedopustna, se pritožnik obvesti o razlogih za to ter po možnosti o dodatnih možnostih obravnave njegovih težav.

Agencija zagotovi primeren postopek za primere, ko se ugotovi, da je pritožba nedopustna ali neutemeljena.

Odločitev mora biti v pisni obliki in obrazložena. Uradnik za temeljne pravice znova oceni zadevo, če pritožnik predloži nove dokaze, kadar je bilo ugotovljeno, da je njihova zadeva nedopustna ali neutemeljena.

6.   Uradnik za temeljne pravice v primeru evidentirane pritožbe o uslužbencu izvršnemu direktorju priporoči ustrezno nadaljnje spremljanje, med drugim disciplinske ukrepe, in po potrebi napotitev na civilni ali kazenski postopek v skladu s to uredbo in nacionalnim pravom. Izvršni direktor zagotovi ustrezno nadaljnje spremljanje ter v določenem roku in, če je potrebno, v rednih časovnih presledkih poroča uradniku za temeljne pravice o izvajanju disciplinskih ukrepov v zvezi z ugotovitvami, izvedbo disciplinskih ukrepov in nadaljnjem ukrepanju Agencije v odziv na pritožbo.

Če se pritožba nanaša na vprašanja v zvezi z varstvom podatkov, se izvršni direktor pred sprejetjem odločitve v zvezi s pritožbo posvetuje z uradno osebo Agencije za varstvo podatkov. Uradnik za temeljne pravice in uradna oseba za varstvo podatkov pisno skleneta memorandum o soglasju, v katerem opredelita porazdelitev nalog in sodelovanje pri obravnavanju prejetih pritožb.

7.   Matična država članica v primeru evidentirane pritožbe o članu skupin iz države članice gostiteljice ali iz druge sodelujoče države članice, vključno z dodeljenim članom skupine ali dodeljenim nacionalnim strokovnjakom, zagotovi ustrezno nadaljnje spremljanje, tudi disciplinske ukrepe, napotitev za začetek civilnega ali kazenskega postopka, kot je potrebno, in druge ukrepe v skladu z nacionalnim pravom. Zadevna država članica v določenem roku po prejemu pritožbe in nato po potrebi v rednih intervalih poroča uradniku za temeljne pravice o ugotovitvah v zvezi s pritožbo in nadaljnjem ukrepanju po pritožbi. Agencija nadalje ukrepa v zvezi z zadevo, če ne prejme poročila zadevne države članice.

Kadar zadevna država članica v določenem roku ne poroča oziroma če pošlje zgolj nepopoln odgovor, uradnik za temeljne pravice obvesti izvršnega direktorja in upravni odbor.

8.   Kadar se ugotovi, da je član skupin kršil temeljne pravice ali obveznosti mednarodne zaščite, Agencija zahteva, da država članica tega člana nemudoma odstrani iz dejavnosti Agencije ali stalne enote.

9.   Uradnik za temeljne pravice informacije o pritožbenem mehanizmu vključi v svoje letno poročilo, kakor je navedeno v členu 109(4), vključno s posebnim sklicevanjem na ugotovitve Agencije in držav članic in nadaljnje ukrepanje v zvezi s pritožbami.

10.   Uradnik za temeljne pravice v skladu z odstavki 1 do 9 in po posvetovanju s posvetovalnim forumom pripravi standardni pritožbeni obrazec, v katerega se vnesejo podrobne in posebne informacije o domnevni kršitvi temeljnih pravic. Uradnik za temeljne pravice poleg tega pripravi vsa potrebna nadaljnja podrobna pravila. Uradnik za temeljne pravice navedeni obrazec in takšna nadaljnja podrobna pravila predloži izvršnemu direktorju in upravnemu odboru.

Agencija zagotovi, da so informacije o možnosti in postopku za pritožbe zlahka dostopne tudi za ranljive osebe. Standardni pritožbeni obrazec je tekom vseh dejavnosti Agencije na voljo na spletnem mestu Agencije in v tiskani obliki, v jezikih, ki jih državljani tretjih držav razumejo ali za katere se upravičeno domneva, da jih razumejo. Standardni pritožbeni obrazec je enostavno dostopen, vključno prek mobilnih naprav. Agencija zagotovi, da se pritožnikom zagotovijo nadaljnje smernice in pomoč v zvezi s pritožbenim postopkom. Uradnik za temeljne pravice obravnava tudi pritožbe, ki niso vložene na standardnem pritožbenem obrazcu.

11.   Agencija, vključno z uradnikom za temeljne pravice, vse osebne podatke v pritožbi obravnava in obdela v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725, države članice pa v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 in Direktivo (EU) 2016/680.

Kadar pritožnik vloži pritožbo, se zanj šteje, da se strinja s tem, da Agencija in uradnik za temeljne pravice obdelata njegove osebne podatke v smislu točke (d) člena 5(1) Uredbe (EU) 2018/1725.

Da se zaščitijo interesi pritožnikov, jih uradnik za temeljne pravice obravnava zaupno v skladu z nacionalnim pravom in pravom Unije, razen če se pritožnik izrecno odpove svoji pravici do zaupnosti. Kadar se pritožniki odpovejo pravici do zaupnosti, se zanje šteje, da se strinjajo, da uradnik za temeljne pravice ali Agencija po potrebi razkrije njihovo identiteto pristojnim organom ali telesom v zvezi z zadevo iz pritožbe.

1.   Zavoljo posebnega značaja evropske mejne in obalne straže, saj jo sestavljajo nacionalni organi in Agencija, ter zavoljo zagotavljanja učinkovitega izvajanja nadzornih funkcij Evropskega parlamenta nad Agencijo in nacionalnih parlamentov nad zadevnimi nacionalnimi organi, kot je določeno v Pogodbah oziroma v nacionalnem pravu, lahko Evropski parlament in nacionalni parlamenti sodelujejo v okviru člena 9 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, priloženega PEU in PDEU.

2.   Na povabilo Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov, ki se sestanejo v okviru odstavka 1, se izvršni direktor in predsednik upravnega odbora udeležita takšnih sej.

3.   Agencija svoje letno poročilo o dejavnostih posreduje nacionalnim parlamentom.

1.   Za Agencijo se uporablja Uredba Sveta št. 1 (46).

2.   Brez poseganja v odločitve, sprejete na podlagi člena 342 PDEU, se letno poročilo o dejavnostih in delovni program pripravita v vseh uradnih jezikih Unije.

3.   Prevajalske storitve, potrebne za delovanje Agencije, zagotavlja Prevajalski center za organe Evropske unije.

1.   Agencija pri obravnavi vlog za dostop do dokumentov, ki jih ima, upošteva Uredbo (ES) št. 1049/2001.

2.   Agencija o zadevah s področja svojih nalog obvešča na lastno pobudo. Objavi ustrezne informacije, vključno z letnim poročilom o dejavnostih, letnim programom dela, kodeksom ravnanja, strateško analizo tveganja ter izčrpnimi informacijami o preteklih in tekočih skupnih operacij, hitrih posredovanjih na mejah, pilotnih projektih, projektih tehnične pomoči s tretjimi državami, napotitvah podpornih skupin za upravljanje migracij, operacijah vračanja ali posredovanjih za vračanje, tudi v tretjih državah, in delovnih dogovorih, in zlasti javnosti in vsem zainteresiranim stranem brez poseganja v člen 92 zagotovi hiter dostop do objektivnih, podrobnih, izčrpnih, zanesljivih in razumljivih informacij o svojem delu. To stori brez da pri tem razkrije operativne informacije, ki bi ogrozile doseganje cilja operacij, če bi bile objavljene.

3.   Upravni odbor določi praktično ureditev za uporabo odstavkov 1 in 2.

4.   Vse pravne ali fizične osebe se lahko s pisno korespondenco obrnejo na Agencijo v katerem koli uradnem jeziku Unije. Te osebe imajo pravico do odgovora v istem jeziku.

5.   Na odločitve, ki jih Agencija sprejme na podlagi člena 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, je možna pritožba pri Evropskem varuhu človekovih pravic, ali tožba pred Sodiščem pod pogoji, določenimi v členih 228 in 263 PDEU.

1.   Brez poseganja v druge vrste prihodkov so prihodki Agencije:

2.   Odhodki Agencije obsegajo upravne stroške, stroške za infrastrukturo in poslovanje ter stroške, povezane z uslužbenci.

3.   Izvršni direktor vsako leto pripravi osnutek poročila o načrtu prihodkov in odhodkov Agencije za naslednje poslovno leto, ki vsebuje kadrovski načrt, ter ga pošlje upravnemu odboru.

4.   Prihodki in odhodki morajo biti uravnoteženi.

5.   Upravni odbor na podlagi osnutka poročila o načrtu, ki ga pripravi izvršni direktor, sprejme začasni osnutek načrta prihodkov in odhodkov Agencije, vključno z začasnim kadrovskim načrtom. Upravni odbor ju kot del osnutka enotnega programskega dokumenta do 31. januarja vsako leto pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

6.   Upravni odbor pošlje Komisiji končni osnutek načrta prihodkov in odhodkov Agencije, vključno z osnutkom kadrovskega načrta, kateremu je priložen osnutek delovnega programa, do 31. marca vsako leto.

7.   Komisija pošlje proračunskemu organu načrt skupaj s predlogom splošnega proračuna Evropske unije.

8.   Na podlagi načrta Komisija v predlog splošnega proračuna Evropske unije vključi načrte, ki se ji zdijo potrebni za kadrovski načrt, in znesek prispevka, ki bremeni splošni proračun, ter ga predloži proračunskemu organu v skladu s členoma 313 in 314 PDEU.

9.   Proračunski organ odobri sredstva za prispevek Agenciji.

10.   Proračunski organ sprejme kadrovski načrt za Agencijo.

11.   Upravni odbor sprejme proračun Agencije. Ta je dokončen, ko je dokončno sprejet splošni proračun Evropske unije. Po potrebi se proračun Agencije ustrezno prilagodi.

12.   Za vse spremembe proračuna, vključno s kadrovskim načrtom, se uporabi isti postopek.

13.   Za vsak gradbeni projekt, ki bi lahko imel znatne posledice za proračun Agencije, se uporabljajo določbe Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/715 (47).

14.   Proračun Agencije, ki ga sprejme upravni odbor, zaradi financiranja napotitve hitrih posredovanj na mejah in posredovanj za vračanje vključuje finančno operativno rezervo, ki znaša najmanj 2 % dodelitve, določenih skupno za operativne dejavnosti na zunanjih mejah in operativne dejavnosti na področju vračanja. Po koncu vsakega meseca se lahko izvršni direktor odloči, da bo prerazporedil znesek, ki ustreza eni dvanajstini odobrenih proračunskih sredstev rezerve, drugim operativnim dejavnostim Agencije. V takem primeru izvršni direktor obvesti upravni odbor.

15.   Proračunske obveznosti za dejavnosti, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, se lahko razčlenijo v letne obroke preko več let.

1.   Proračun Agencije izvršuje izvršni direktor.

2.   Računovodja Agencije pošlje začasne računovodske izkaze za proračunsko leto N do 1. marca proračunskega leta N + 1 računovodji Komisije in Računskemu sodišču. Računovodja Komisije konsolidira začasne računovodske izkaze institucij in decentraliziranih organov v skladu s členom 245 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

3.   Agencija pošlje poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za leto N do 31. marca leta N + 1 Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču.

4.   Računovodja Komisije pošlje začasne računovodske izkaze Agencije za leto N, konsolidirane z računovodskimi izkazi Komisije, do 31. marca leta N + 1 Računskemu sodišču.

5.   Izvršni direktor po prejemu ugotovitev Računskega sodišča glede začasnih računovodskih izkazov Agencije za leto N v skladu s členom 246 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 na lastno odgovornost sestavi končne računovodske izkaze Agencije in jih pošlje v mnenje upravnemu odboru.

6.   Upravni odbor predloži mnenje o končnih računovodskih izkazih Agencije za leto N.

7.   Izvršni direktor do 1. julija leta N + 1 pošlje končne računovodske izkaze skupaj z mnenjem upravnega odbora Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču.

8.   Končni računovodski izkazi za leto N se objavijo v Uradnem listu Evropske unije do 15. novembra leta N + 1.

9.   Izvršni direktor do 30. septembra leta N + 1 pošlje Računskemu sodišču odgovor na njegove ugotovitve. Ta odgovor pošlje tudi upravnemu odboru.

10.   Izvršni direktor predloži Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo vse informacije, potrebne za nemoteno izvajanje postopka razrešnice za leto N v skladu s členom 261(3) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

11.   Na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, da Evropski parlament do 15. maja leta N + 2 izvršnemu direktorju razrešnico v zvezi z izvrševanjem proračuna za leto N.

1.   Za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem se brez omejitev uporabljajo določbe Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013. Agencija pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) in brez odlašanja sprejme ustrezne določbe, ki se uporabljajo za vse uslužbence Agencije, pri čemer uporabi predlogo, določeno v Prilogi k navedenemu sporazumu.

2.   Računsko sodišče lahko pri vseh upravičencih do nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so od Agencije prejeli sredstva Unije, izvaja revizije na podlagi dokumentacije in inšpekcije na kraju samem.

3.   OLAF lahko v skladu z določbami in postopki, določenimi v Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbi Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (48), izvaja preiskave ter preglede in inšpekcije na kraju samem, da ugotovi, ali je v povezavi s sporazumom ali sklepom o dodelitvi nepovratnih sredstev ali pogodbo, ki jih financira Agencija, prišlo do goljufije, korupcije ali drugega nezakonitega dejanja, ki škodi finančnim interesom Unije.

4.   V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga nezakonita ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371.

5.   Brez poseganja v odstavke 1 do 4 morajo delovni dogovori s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, sporazumi in skepi o dodelitvi nepovratnih sredstev in pogodbe Agencije vsebovati določbe, ki Računsko sodišče, OLAF in EJT izrecno pooblaščajo za izvajanje takšnih revizij in preiskav v skladu z njihovimi pristojnostmi.

1.   Brez poseganja v člen 59 Komisija do 5. decembra 2023 in nato vsaka štiri leta oceni to uredbo. Pri tem se zlasti ocenijo:

V ocenjevanju je zajeta tudi posebna analiza o tem, kako je bila pri uporabi te uredbe upoštevana Listina in drugo ustrezno pravo Unije.

2.   Za zagotovitev kakovosti kandidatov in geografske uravnoteženosti, se oceni tudi privlačnost Agencije kot delodajalca za zaposlovanje statutarnih uslužbencev.

3.   Komisija pri ocenjevanju pridobi informacije od ustreznih deležnikov, tudi od posvetovalnega foruma in FRA.

4.   Komisija poročila o ocenjevanju skupaj s svojimi sklepi o poročilih pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in upravnemu odboru. Upravni odbor lahko Komisiji predloži priporočila za spremembe te uredbe. Poročila o ocenjevanju in sklepi o poročilih se objavijo. Države članice in Agencija Komisiji zagotovijo informacije, potrebne za pripravo osnutka teh poročil o ocenjevanju. Poročilom o ocenjevanju se po potrebi priložijo zakonodajni predlogi.

5.   Agencija do 1. decembra 2021 in nato vsaki dve leti Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o delovanju sistema EUROSUR.

Države članice Agenciji zagotovijo informacije, potrebne za pripravo teh poročil.

6.   Komisija v okviru ocenjevanja iz odstavka 1 zagotovi celovito oceno sistema EUROSUR, po potrebi skupaj z ustreznimi predlogi za izboljšanje njegovega delovanja.

Države članice in Agencija Komisiji zagotovijo informacije, potrebne za pripravo celovite ocene iz prvega pododstavka.

Komisija pri celovitem ocenjevanju iz prvega pododstavka pridobi informacije od ustreznih deležnikov, tudi od posvetovalnega foruma in FRA.

1.   Komisiji pomaga odbor (v nadaljnjem besedilu: odbor za evropsko mejno in obalno stražo). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

1.   Uredba (EU) št. 1052/2013 se razveljavi z izjemo člena 9(3), (5), (7) do (10) in člena 10(5) in (7) navedene uredbe, ki se razveljavijo z učinkom od dneva začetka veljavnosti izvedbenega akta iz člena 24(3) te uredbe.

2.   Uredba (EU) 2016/1624 se razveljavi z izjemo členov 20, 30 in 31 navedene uredbe, ki se razveljavijo z učinkom od 1. januarja 2021.

3.   Napotitve v skladu s členi 54 do 58 se izvajajo od 1. januarja 2021.

4.   Za napotitve v letu 2021 upravni odbor do 31. marca 2020 sprejme sklepe iz člena 54(4) in člena 64(6).

5.   Za namene podpiranja razvoja človeških virov za zagotovitev prispevkov držav članic v stalno enoto, so države članice v letu 2020 upravičene do sredstev v skladu s točko (a) člena 61(1). Številke v Prilogi II za leto 2022 se uporabijo kot referenca za ustrezna sredstva v letu 2020.

6.   Za učinkovito prispevanje k zahtevanemu številu statutarnih uslužbencev za prve napotitve stalne enote ter vzpostavitvi centralne enote ETIAS, Agencija s 4. decembrom 2019 in v skladu s proračunskimi pravili začne potrebne priprave, vključno z zaposlovanjem in usposabljanjem.

7.   Do 5. decembra 2021 lahko države članice sistemu EUROSUR prostovoljno posredujejo informacije v zvezi z mejnimi kontrolami in varovanjem zračne meje.

8.   Sklicevanje na razveljavljene akte se šteje za sklicevanja na to uredbo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VI k tej uredbi.

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Člen 79 se začne uporabljati z datumom dejanskega prenosa sistema iz navedenega člena.

3.   Člen 12(3), člen 70 in člen 100(5), kolikor se nanašajo na sodelovanje z Združenim kraljestvom, se uporabljajo do dne, ko se Pogodbe prenehajo uporabljati za Združeno kraljestvo na podlagi člena 50(3) PEU, ali, v primeru začetka veljavnosti sporazuma o izstopu, sklenjenega z Združenim kraljestvom v skladu s členom 50(2) PEU, do konca prehodnega obdobja, določenega v navedenem sporazumu.