29.10.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 276/12


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1804

z dne 28. oktobra 2019

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 glede sprememb vlog za pomoč ali zahtevkov za plačilo, pregledov v okviru integriranega administrativnega in kontrolnega sistema ter kontrolnega sistema v zvezi z navzkrižno skladnostjo

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (1) ter zlasti točk (a) do (d) in (h) prvega pododstavka člena 62(2) ter točk (b) in (c) prvega pododstavka člena 78 in člena 96(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 14(4) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 (2) omogoča, da države članice dovolijo upravičencu do plačila za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje na podlagi Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3), da v ustrezno utemeljenih okoliščinah svojo zbirno vlogo glede uporabe prijavljenih kmetijskih parcel spremeni po končnem roku za predložitev zbirne vloge. Upravičenci bodo med rastno dobo morda morali prilagoditi načrt gojenja kmetijskih rastlin ali njihovo lokacijo. Razlog je lahko sprememba vremenskih razmer ali drugih kmetijskih pogojev. Upravičenci do plačila iz člena 30 Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) so lahko v podobnem položaju, zlasti glede naknadnih posevkov. Zato je ustrezno, da se državam članicam omogoči, da tem upravičencem dovolijo spremeniti zbirno vlogo ali zahtevek za plačilo v zvezi z uporabo parcel, prijavljenih za namene plačila iz člena 30 Uredbe (EU) št. 1305/2013. Poleg tega bi bilo treba ta odstavek črtati iz člena 14 Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 in vključiti v člen 15 navedene uredbe, saj se nanaša na spremembe zbirne vloge ali zahtevka za plačilo. Pojasniti bi bilo treba tudi, da je mogoče te spremembe izvesti po preteku splošnih rokov za sporočanje sprememb in da lahko države članice določijo končni rok za pošiljanje uradnega obvestila.

(2)

Člen 15(1b) določa spremembe zbirne vloge ali zahtevka za plačilo, kadar se izvajajo pregledi s spremljanjem. Ustrezno je pojasniti, da se ta določba nanaša na možnost spremembe zbirne vloge ali zahtevka za plačilo po začasnih rezultatih pregledov s spremljanjem. Navesti bi bilo treba tudi, kaj lahko te spremembe vključujejo.

(3)

Člen 15(2) Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 določa rok za spremembo zbirne vloge ali zahtevka za plačilo. Člen 15(3) navedene uredbe določa primere, v katerih sprememba zbirne vloge ali zahtevka za plačilo ni več mogoča. Ta pravila se ne uporabljajo, če se glede upravičencev izvajajo pregledi s spremljanjem, in sicer zaradi posebnosti te vrste pregledov. Zato je ustrezno pojasniti, kdaj lahko ti upravičenci opravijo take spremembe. Poleg tega je ustrezno pristojnim organom omogočiti, da določijo rok za sporočanje takih sprememb na ravni sheme pomoči, podpornega ukrepa ali vrste operacij, ki se preverjajo s spremljanjem.

(4)

Države članice se lahko odločijo izvajati preglede s spremljanjem glede nekaterih shem pomoči, podpornih ukrepov, vrst operacij ali zahtev in standardov, upoštevnih za navzkrižno skladnost, pri tem pa glede drugih shem, ukrepov, vrst operacij ali zahtev in standardov ohranijo preglede na kraju samem, ki temeljijo na vzorcih. To lahko privede do tega, da pregledi s spremljanjem razkrijejo ugotovitve, ki so pomembne za opredelitev skladnosti s pravili shem, ukrepov, vrst operacij ali standardov in zahtev, upoštevnih za navzkrižno skladnost, ki se pregledujejo na podlagi vzorcev. Zato je treba opredeliti pravila o tem, kako upoštevati navedene ugotovitve.

(5)

Pojasniti bi bilo treba, da se obveznost navzkrižnega obveščanja iz člena 27 Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 uporablja tudi glede zahtev in standardov, upoštevnih za navzkrižno skladnost. Člen 27 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Člen 38 Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 se nanaša na meritve površine. Vendar se odstavek 1 navedenega člena nanaša na možnost omejitve pregledov v zvezi z upravičenostjo in meritev površine na naključno izbran vzorec vsaj 50 % kmetijskih parcel, za katere je bila vložena vloga za pomoč ali zahtevek za plačilo. Za več jasnosti bi bilo treba pravila glede preverjanja pogojev upravičenosti črtati iz člena 38 in jih vnesti v člen 39.

(7)

Države članice se lahko odločijo izvajati preglede s spremljanjem glede nekaterih shem pomoči, podpornih ukrepov ali vrst operacij v skladu s členom 40a Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014, pri tem pa glede drugih shem, ukrepov ali operacij v skladu s členom 38 ohranijo preglede na kraju samem, ki temeljijo na vzorcih in vključujejo meritve površine. To lahko privede do tega, da se kmetijske parcele, izmerjene v skladu s pregledi na kraju samem, ki temeljijo na vzorcih, razlikujejo od površin, ugotovljenih kot osnova za izračun pomoči ali podpore, kadar se uporabljajo pregledi s spremljanjem. Člen 38 Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 bi moral torej pojasniti, katere površine se uporabljajo v takih primerih.

(8)

Vse kmetijske parcele, ki jih prijavi upravičenec in so izbrane za pregled na kraju samem, je treba izmeriti v skladu s členom 38 Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014, njihovo izpolnjevanje pogojev upravičenosti pa preveriti v skladu s členom 39 navedene uredbe. To vključuje večje kmetijske parcele trajnega travinja ali trajnih pašnikov, ki jih več upravičencev uporablja skupaj, kar lahko pomeni veliko delovno obremenitev za pristojne organe. Da se omeji delovna obremenitev in ohrani primerna raven varstva sredstev Unije, je ustrezno predvideti možnost zamenjave meritev in pregledov meril za upravičenost, zavez in drugih obveznosti s pregledi na podlagi ortofoto posnetkov, ki se uporabljajo za redno posodabljanje identifikacijskega sistema parcel, ter opredeliti pogoje, na podlagi katerih lahko pristojni organi uporabijo to možnost.

(9)

Kadar se preverjanje upravičenosti kmetijskih parcel med pregledi na kraju samem v okviru ukrepov za razvoj podeželja omeji na naključno izbran vzorec, ki vključuje vsaj 50 % kmetijskih parcel, za katere je bil vložen zahtevek za plačilo, se lahko zgodi, da nekatera merila za upravičenost, zaveze in druge obveznosti niso ustrezno pregledane. Zato je ustrezno, da se v členu 39 Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 opredeli izbira dodatnega vzorca na podlagi tveganja, ki omogoča pregled takih meril za upravičenost, zavez ali drugih obveznosti.

(10)

Ključni cilj pregledov s spremljanjem je podpreti upravičence pri izpolnjevanju meril za upravičenost, zavez in drugih obveznosti ter jim omogočiti odpravo ugotovljenih težav. Zato je pomembno, da se pojasni, da morajo pristojni organi pravočasno komunicirati z upravičenci, zlasti glede opozoril in začasnih rezultatov samodejne analize časovne vrste satelitskih podatkov. Zato bi morala točka (d) prvega pododstavka člena 40a(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 določati ključna načela, na podlagi katerih pristojni organi sporočajo začasne rezultate pregledov s spremljanjem.

(11)

Drugi pododstavek člena 40a(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 se nanaša na preglede na terenu. Pomembno je pojasniti, da ti pregledi na terenu ne pomenijo meritev površine, razen če je treba odločiti o upravičenosti do zahtevane pomoči ali podpore.

(12)

Kadar pristojni organi izvajajo preglede na kraju samem, ki temeljijo na vzorcih, v skladu s členoma 38 in 39 Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014, lahko preglede omejijo na naključno izbran vzorec vsaj 50 % kmetijskih parcel, za katere je bila vložena vloga za pomoč ali zahtevek za plačilo. Ustrezno je omogočiti enako raven prilagodljivosti, kadar v skladu s točko (c) prvega pododstavka člena 40a(1) pregledi s spremljanjem zahtevajo preverjanje zadevnih kmetijskih parcel upravičencev na podlagi vzorcev z uporabo meril, ki jih ni mogoče spremljati.

(13)

Samodejni postopek, ki se uporablja v okviru pregledov s spremljanjem, lahko privede do ugotovitev, ki so pomembne za določanje upravičenosti do shem na podlagi površine, meritev na podlagi površine ali zahtev in standardov, upoštevnih za navzkrižno skladnost, ki se ne pregledujejo s spremljanjem. Da se pristojnim organom omogoči nemotena prilagoditev na pogostejšo uporabo pregledov s spremljanjem, je ustrezno, da se navedenim organom omogoči določena prilagodljivost glede zahteve, da morajo pri ugotavljanju izpolnjevanja meril za upravičenost, zavez in drugih obveznosti ter zahtev in standardov, upoštevnih za navzkrižno skladnost, upoštevati vse zadevne informacije, ki so jim na voljo. Taka prilagodljivost bi morala biti časovno omejena, da se zagotovi enaka obravnava kmetov. Člen 40a bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. Kadar se uporabi taka prilagodljivost, bi morali pristojni organi v naslednjem letu zahtevkov upoštevati zadevne ugotovitve za izbiro dela kontrolnega vzorca shem, ukrepov ali vrst operacij, ki temelji na tveganju, ter navzkrižno skladnost. Člen 34(2) in (3) ter člen 69(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(14)

Člen 40b določa, da morajo države članice Komisiji sporočiti svojo odločitev, da začnejo izvajati preglede s spremljanjem, vključno z nekaterimi podatki. Da se zagotovi vključitev ključnih informacij v uradno obvestilo, ki se lahko spremeni, ko pristojni organi v državah članicah razširijo področje uporabe pregledov s spremljanjem, bi morala Komisija državam članicam vsako leto do 1. novembra zagotoviti predlogo uradnega obvestila. Zato je primerno ustrezno spremeniti prvi odstavek člena 40b. Prav tako je ustrezno črtati drugi odstavek člena 40b, saj se nanaša le na leto zahtevkov 2018 in je zato zastarelo.

(15)

Člen 40a Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 določa pravni okvir za nadomestitev pregledov na kraju samem, ki se nanašajo na površino, s pregledi s spremljanjem na podlagi podatkov satelitov Sentinel sistema Copernicus ali drugih vsaj enakovrednih podatkov. Ti podatki so lahko pomembni tudi za ugotavljanje skladnosti z nekaterimi zahtevami in standardi, upoštevnimi za navzkrižno skladnost. Za zmanjšanje bremena kontrol in doseganje čim večjih naložb, ki jih pristojni organi potrebujejo, da se nadomesti trenutna metoda pregledov na kraju samem s pregledi s spremljanjem, bi moral biti zagotovljen pravni okvir, v katerem bi se določili pogoji, na podlagi katerih lahko v zvezi z navzkrižno skladnostjo pregledi s spremljanjem nadomestijo preglede na kraju samem.

(16)

Ustrezno bi bilo določiti najmanjšo stopnjo kontrol, da se zagotovi zadovoljivost pregledov zahtev in standardov, upoštevnih za navzkrižno skladnost, v okoliščinah, ko podatki satelitov Sentinel sistema Copernicus niso upoštevni. Pregledi na terenu bi morali biti nujni le, če dokazi, ki so bili zbrani z uporabo novih tehnologij, kot so geografsko označene (geo-tagged) fotografije in brezpilotni zrakoplovni sistemi, ali ustrezna dokumentarna dokazila ne dajo prepričljivega rezultata ali če pristojni organi predvidevajo, da nobena od teh vrst dokazov ne bo učinkovita pri preverjanju zahtev in standardov, ki jih ni mogoče spremljati.

(17)

Pregledi s spremljanjem bi lahko upravičence podpirali tudi pri spoštovanju zahtev in standardov, upoštevnih za navzkrižno skladnost. To se lahko doseže tako, da se od nacionalnih organov zahteva vzpostavitev ustreznih orodij za pravočasno sporočanje začasnih rezultatov pregledov s spremljanjem glede zahtev in standardov navzkrižne skladnosti upravičencem ter da se upravičencem omogoči obravnava ali odprava težav, še preden se sklepi vnesejo v poročilo o kontroli. Ta možnost ne bi smela posegati v sistem zgodnjega opozarjanja iz člena 99(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

(18)

Državam članicam bi bilo treba določiti obveznost sporočanja, da se spremlja izvajanje pregledov s spremljanjem glede navzkrižne skladnosti.

(19)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 809/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(20)

Prilagodljivost, ki se uvaja z novim odstavkom 4 člena 40a in s členom 70a(3) Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014, bi se morala začeti uporabljati 1. januarja 2019, da se izpolni njen namen, saj takrat države članice začnejo izvajati preglede s spremljanjem in uporabljati novo tehnologijo, povezano s temi pregledni, in se lahko srečajo s težavami pri izpolnjevanju zahteve po upoštevanju vseh zadevnih informacij pri ugotavljanju izpolnjevanja meril za upravičenost, zavez in drugih obveznosti ter zahtev in standardov, upoštevnih za navzkrižno skladnost.

(21)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za neposredna plačila in Odbora za razvoj podeželja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izvedbena uredba (EU) št. 809/2014 se spremeni:

(1)

v členu 14 se črta odstavek 4;

(2)

člen 15 se nadomesti z naslednjim:

Člen 15

Spremembe zbirne vloge ali zahtevka za plačilo

1.   Po končnem roku za predložitev zbirne vloge ali zahtevka za plačilo se lahko v zbirno vlogo ali zahtevek za plačilo dodajo posamezne kmetijske parcele ali posamezne plačilne pravice ali se te parcele ali pravice v vlogi ali zahtevku prilagodijo, če se upoštevajo zahteve v okviru zadevnih shem neposrednih plačil ali ukrepov za razvoj podeželja.

Spremembe glede uporabe sheme neposrednih plačil ali ukrepa za razvoj podeželja v zvezi s posameznimi kmetijskimi parcelami ali v zvezi s plačilnimi pravicami, ki so že prijavljene v zbirni vlogi, se lahko izvedejo pod enakimi pogoji.

Kadar spremembe iz prvega in drugega pododstavka vplivajo na katere koli spremne dokumente ali pogodbe, ki jih je treba predložiti, se lahko taki dokumenti ali pogodbe ustrezno spremenijo.

1a.   Kadar je bil upravičenec obveščen o rezultatih predhodnih preverjanj, kot so navedena v členu 11(4), lahko navedeni upravičenec spremeni zbirno vlogo ali zahtevek za plačilo, da bi se vključili vsi potrebni popravki v zvezi s posameznimi parcelami glede na rezultate navedenih navzkrižnih preverjanj, kadar ti kažejo na morebitne neskladnosti.

1b.   Kadar se v skladu s členom 40a opravijo pregledi s spremljanjem in pristojni organi sporočijo začasne rezultate na ravni parcel, kot je navedeno v točki (d) člena 40a(1), lahko upravičenci spremenijo zbirno vlogo ali zahtevek za plačilo glede prilagoditve ali uporabe posameznih kmetijskih parcel, ki se pregledujejo s spremljanjem, če se upoštevajo zahteve iz zadevnih shem neposrednih plačil ali ukrepov za razvoj podeželja. V primerih, ko sprememba zbirne vloge ali zahtevka za plačilo povzroči povečanje prijavljene površine, se lahko dodajo posamezne plačilne pravice.

2.   Spremembe, narejene v skladu s prvim in drugim pododstavkom odstavka 1, se pristojnemu organu sporočijo do 31. maja zadevnega leta, razen v primeru Estonije, Latvije, Litve, Finske in Švedske, v katerih se sporočijo do 15. junija zadevnega leta.

Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko države članice določijo zgodnejši končni rok za sporočanje takih sprememb. Vendar navedeni rok ni prej kot 15 koledarskih dni po končnem roku za predložitev zbirne vloge ali zahtevka za plačilo, določenem v skladu s členom 13(1).

Z odstopanjem od prvega in drugega pododstavka lahko države članice upravičencem v ustrezno utemeljenih okoliščinah dovolijo poznejše spremembe zbirne vloge ali zahtevka za plačilo glede uporabe kmetijskih parcel, prijavljenih za plačilo za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, v skladu s poglavjem 3 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013, ali plačilo v okviru območij Natura 2000 in na podlagi okvirne direktive o vodah v skladu s členom 30 Uredbe (EU) št. 1305/2013, če to upravičenca ne postavi v ugodnejši položaj glede izpolnjevanja obveznosti na podlagi prvotne vloge. V takem primeru se lahko države članice odločijo določiti končni rok za sporočanje teh sprememb pristojnemu organu.

Takšno sporočanje je pisno ali prek geoprostorskega obrazca vloge za pomoč.

2a.   Spremembe po predhodnih preverjanjih, opravljene v skladu z odstavkom 1a, se pristojnemu organu sporočijo najpozneje devet koledarskih dni po končnem roku za sporočanje rezultatov predhodnih preverjanj iz člena 11(4) upravičencu.

Takšno sporočanje je pisno ali prek geoprostorskega obrazca vloge za pomoč.

2b.   Spremembe po sporočitvi začasnih rezultatov na ravni parcel, kot je navedeno v točki (d) člena 40a(1), ki se izvedejo v skladu z odstavkom 1b, se pristojnemu organu sporočijo do roka, ki ga navedeni organ določi na ravni sheme pomoči ali podpornega ukrepa ali vrste operacije. Rok je vsaj 15 koledarskih dni pred datumom plačila prvega obroka ali predplačila v skladu s členom 75 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Takšno sporočanje je pisno ali prek geoprostorskega obrazca vloge za pomoč.

3.   Če je pristojni organ upravičenca že obvestil o kakršnem koli primeru neskladnosti v zbirni vlogi ali zahtevku za plačilo, ali če je pristojni organ upravičenca obvestil, da namerava opraviti pregled na kraju samem, ali če se pri pregledu na kraju samem odkrije kakršna koli neskladnost, spremembe v skladu z odstavkom 1 niso dovoljene v zvezi s kmetijskimi parcelami, pri katerih je bila ugotovljena neskladnost.

Za namene prvega pododstavka se obveznost iz točke (d) člena 40a(1) ne šteje za obvestilo upravičencu o nameri pristojnega organa, da opravi pregled na kraju samem.“;

(3)

v členu 27 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Države članice zagotovijo, da se vse zadevne ugotovitve v okviru pregledov skladnosti z merili za upravičenost, zavezami in drugimi obveznostmi glede shem iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1307/2013 ter zahtevami in standardi, upoštevnimi za navzkrižno skladnost, in/ali podpore na podlagi ukrepov za razvoj podeželja v okviru integriranega sistema navzkrižno sporočijo zadevnemu pristojnemu organu, odgovornemu za odobritev ustreznega plačila. Države članice tudi zagotovijo, da javni ali zasebni certifikacijski organi iz člena 38 Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014 obvestijo pristojni organ, odgovoren za odobritev plačila za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, o kakršni koli ugotovitvi, upoštevni za pravilno odobritev takega plačila upravičencem, ki so se odločili za izpolnjevanje svojih obveznosti na podlagi enakovrednih praks, zajetih s shemo certificiranja.“;

(4)

člen 34 se spremeni:

(a)

v odstavku 2 se doda četrti pododstavek:

„Kadar se pristojni organ odloči uporabiti možnost iz člena 40a(4) ali člena 70a(3), se ugotovitve iz pregledov s spremljanjem iz predhodnega leta zahtevkov upoštevajo pri analizi tveganja iz točke (d) drugega pododstavka.“;

(b)

v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Za namene členov 32 in 33 se od 20 do 25 % minimalnega števila upravičencev, pri katerih se opravijo pregledi na kraju samem, in kadar se uporablja člen 32(2a), 100 % kolektivov in od 20 do 25 % obveznosti, ki bodo predmet pregledov na kraju samem, izbere naključno. Preostalo število upravičencev in obveznosti, ki bodo predmet pregledov na kraju samem, se izbere na podlagi analize tveganja. Kadar se pristojni organ odloči uporabiti možnost iz člena 40a(4) ali člena 70a(3), se ugotovitve iz pregledov s spremljanjem iz predhodnega leta zahtevkov upoštevajo pri analizi tveganja.“;

(5)

člen 38 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Dejanska meritev površine kmetijske parcele kot del pregleda na kraju samem se lahko omeji na naključno izbran vzorec vsaj 50 % kmetijskih parcel, za katere je bila predložena vloga za pomoč ali zahtevek za plačilo v okviru shem pomoči na površino ali v okviru ukrepov za razvoj podeželja na površino. Če se pri tem pregledu vzorca odkrije kakršna koli neskladnost, se izmerijo vse kmetijske parcele ali se ugotovitve na podlagi vzorca ekstrapolirajo.“;

(b)

vstavita se naslednja odstavka 9 in 10:

„9.   Kadar se upravičena površina, izmerjena v skladu z odstavki 1 do 8, razlikuje od površine, opredeljene kot podlaga za izračun pomoči ali podpore, kadar se v skladu s členom 40a izvajajo pregledi s spremljanjem, ima prednost površina, izmerjena v skladu z odstavki 1 do 8 tega člena.

10.   V posebnem primeru kmetijskih parcel trajnega travinja ali trajnih pašnikov, ki jih skupaj uporablja več upravičencev, se lahko dejanska meritev nadomesti s pregledi, ki temeljijo na ortofoto posnetkih, ki se uporabljajo za posodabljanje identifikacijskega sistema za kmetijske parcele iz člena 70 Uredbe (EU) št. 1306/2013, če se navedeni pregledi izvajajo na vseh takih parcelah v obdobju največ treh let in če lahko pristojni organ dokaže uporabo učinkovitih operativnih postopkov, ki so v skladu s pravili iz člena 7 te uredbe in ustrezno vplivajo na izterjavo.“;

(6)

člen 39 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Preverjanje meril za upravičenost, zavez in drugih obveznosti glede kmetijskih parcel kot del pregleda na kraju samem se lahko omeji na naključno izbran vzorec vsaj 50 % kmetijskih parcel, za katere je bila predložena vloga za pomoč ali zahtevek za plačilo na podlagi shem pomoči na površino ali ukrepov za razvoj podeželja na površino.

Vendar glede ukrepov za razvoj podeželja velja, da če nekaterih meril za upravičenost, zavez ali drugih obveznosti glede kmetijskih parcel ni mogoče ustrezno pregledati, kadar se pregledi omejijo na naključno izbran vzorec v skladu s prvim pododstavkom, se na podlagi tveganja izbere dodatni vzorec, ki omogoča pregled navedenih meril, zavez ali obveznosti.

Kadar se na podlagi naključno izbranega vzorca ali vzorca na podlagi tveganja razkrije kakršna koli neskladnost, se za vse kmetijske parcele preverijo merila za upravičenost, zaveze in druge obveznosti ali se na podlagi vzorca ekstrapolirajo ugotovitve.

Upravičenost kmetijskih parcel se preveri na kakršen koli primeren način, vključno z dokazi, ki jih upravičenec predloži na zahtevo pristojnega organa. Navedeno preverjanje vključuje tudi preverjanje kmetijskih rastlin, kadar je to ustrezno. Za to se po potrebi zahteva predložitev dodatnih dokazil.“;

(b)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   V posebnem primeru kmetijskih parcel trajnega travinja ali trajnih pašnikov, ki jih skupaj uporablja več upravičencev, se lahko preverjanje meril za upravičenost, zavez in drugih obveznosti nadomesti s pregledi, ki temeljijo na ortofoto posnetkih, ki se uporabljajo za posodabljanje identifikacijskega sistema za kmetijske parcele iz člena 70 Uredbe (EU) št. 1306/2013, če se navedeni pregledi izvajajo na vseh takih parcelah v obdobju največ treh let in če lahko pristojni organ dokaže uporabo učinkovitih operativnih postopkov, ki so v skladu s pravili iz člena 7 te uredbe in ustrezno vplivajo na izterjavo.“;

(7)

člen 40a se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)

točka (d) prvega pododstavka se nadomesti z naslednjim:

„(d)

upravičence obvestijo o odločitvi glede opravljanja pregledov s spremljanjem ter vzpostavijo ustrezna orodja za komunikacijo z upravičenci vsaj o začasnih rezultatih na ravni parcel v postopku, vzpostavljenem v skladu s točko (a) tega pododstavka, opozorilih in dokazih, zahtevanih za namene točk (b) in (c). Pristojni organi zagotovijo pravočasno komunikacijo z upravičenci, da jim omogočijo izpolnjevanje meril za upravičenost, zavez in drugih obveznosti ter da jim omogočijo obravnavo ali odpravo težav, še preden se sklepi vnesejo v poročilo o kontroli iz člena 41.“;

(ii)

drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Za namene točk (b) in (c) prvega pododstavka se pregledi na terenu opravijo, kadar na podlagi ustreznih dokazov, vključno z dokazi, ki jih upravičenec predloži na zahtevo pristojnega organa, ni mogoča ugotovitev o upravičenosti zahtevane pomoči ali podpore. Pregledi na terenu so lahko omejeni na preglede meril za upravičenost, zavez in drugih obveznosti, ki so pomembne za ugotovitev o upravičenosti zahtevane pomoči ali podpore. Pregledi na terenu vključujejo meritve površin le, kadar je to potrebno za sklepno ugotovitev o skladnosti s temi merili za upravičenost, zavezami ali drugimi obveznostmi.“;

(iii)

doda se naslednji tretji pododstavek:

„Za namene točke (c) prvega pododstavka se lahko pregledi meril za upravičenost, zavez in drugih obveznosti, ki jih ni mogoče spremljati s podatki satelitov Sentinel programa Copernicus ali drugimi vsaj enakovrednimi podatki, omejijo na vzorec vsaj 50 % kmetijskih parcel, ki jih prijavi upravičenec. Pristojni organ lahko ta vzorec izbere naključno ali na podlagi drugih meril. Kadar se vzorec kmetijskih parcel izbere naključno in pregledi razkrijejo kakršno koli neskladnost, pristojni organ ugotovitve ekstrapolira na podlagi vzorca ali pa pregleda vse kmetijske parcele. Kadar se vzorec izbere na podlagi drugih meril in pregledi razkrijejo kakršno koli neskladnost, pristojni organ pregleda vse kmetijske parcele.“;

(b)

doda se naslednji odstavek 4:

„4.   Kadar postopek iz točke (a) odstavka 1 razkrije ugotovitve, ki so pomembne za sheme neposrednih plačil, ukrepe za razvoj podeželja in zahteve in/ali standarde, ki se ne pregledujejo s spremljanjem, se lahko pristojni organi odločijo upoštevati navedene ugotovitve le glede upravičencev, izbranih v skladu s členi 30, 31, 32 in 68 za preglede na kraju samem v zvezi s shemami neposrednih plačil, ukrepi za razvoj podeželja in zahtevami in/ali standardi, ki se ne pregledujejo s spremljanjem. Izjema se omeji na tri leta po 1. januarju koledarskega leta, v katerem je pristojni organ začel opravljati preglede s spremljanjem.“;

(8)

člen 40b se spremeni:

(a)

prvi odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Države članice Komisiji do 1. decembra koledarskega leta pred koledarskim letom, v katerem začnejo opravljati preglede s spremljanjem, sporočijo svojo odločitev o uporabi pregledov s spremljanjem in navedejo sheme ali ukrepe ali vrste operacij ter, kjer je ustrezno, območja takih shem ali ukrepov, ki so predmet pregledov s spremljanjem, in merila, ki se uporabljajo za njihov izbor. Komisija do 1. novembra vsakega koledarskega leta pripravi predlogo za predložitev uradnih obvestil, v kateri opredeli elemente, ki jih mora vsebovati tako uradno obvestilo.“;

(b)

drugi odstavek se črta;

(9)

v členu 41(2) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Če je pregled na kraju samem opravljen z daljinskim zaznavanjem v skladu s členom 40 ali spremljanjem v skladu s členom 40a, se lahko država članica odloči, da upravičencu ne bo omogočila podpisa poročila o kontroli, če se pri pregledu z daljinskim zaznavanjem ali spremljanjem ne odkrijejo nobene neskladnosti. Če se pri takih pregledih ali s spremljanjem odkrije kakršna koli neskladnost, se podpis poročila omogoči, preden pristojni organ na podlagi ugotovitev izpelje sklepe glede kakršnih koli posledičnih zmanjšanj, zavrnitev, ukinitev ali upravnih kazni. Kadar se uporabi pregled s spremljanjem, se šteje, da je ta obveznost izpolnjena, če so upravičenci o neskladnosti obveščeni prek orodij za komunikacijo z upravičenci v skladu s točko (d) člena 40a(1) in če lahko upravičenci vložijo ugovor na neskladnosti, še preden pristojni organ izpelje sklepe glede kakršnih koli posledičnih zmanjšanj, zavrnitev, ukinitev ali upravnih kazni.“;

(10)

v členu 69(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Izbira vzorca kmetij za pregled v skladu s členom 68 temelji, kadar je to ustrezno, na analizi tveganja v skladu z veljavno zakonodajo ali na primerni analizi tveganja glede na zahteve ali standarde. Navedena analiza tveganja lahko temelji na ravni posamezne kmetije ali na ravni kategorij kmetij ali geografskih območij. Kadar se pristojni organ odloči uporabiti možnost iz člena 40a(4) ali člena 70a(3) te uredbe, se ugotovitve iz pregledov s spremljanjem iz predhodnega leta zahtevkov upoštevajo pri analizi tveganja.“;

(11)

v členu 70 se vstavi naslednji odstavek 4:

„4.   Pristojni organi lahko opravijo preglede zahtev in standardov, upoštevnih za navzkrižno skladnost, in sicer s pregledi s spremljanjem, ki jih opravijo v skladu s členom 70a te uredbe.“;

(12)

vstavita se naslednja člena 70a in 70b:

Člen 70a

Pregledi s spremljanjem

1.   Pristojni organi lahko opravijo preglede s spremljanjem. Če se za to odločijo:

(a)

vzpostavijo postopek rednega in sistematičnega opazovanja, sledenja in ocenjevanja vseh zahtev in standardov, upoštevnih za navzkrižno skladnost, ki se lahko spremljajo s podatki satelitov Sentinel programa Copernicus ali drugimi vsaj enakovrednimi podatki v obdobju, ki omogoča ugotovitev o skladnosti z zahtevami in standardi;

(b)

po potrebi in zaradi ugotovitve o skladnosti z zahtevami in standardi izvedejo ustrezne dejavnosti spremljanja;

(c)

opravijo preglede za 1 % upravičencev, na katere se nanašajo zahteve in standardi, upoštevni za navzkrižno skladnost, ki jih ni mogoče spremljati s podatki satelitov Sentinel programa Copernicus ali drugimi vsaj enakovrednimi podatki in ki so pomembni za ugotovitev o skladnosti z zahtevami in standardi. Naključno se izbere od 20 do 25 % izmed 1 % upravičencev. Ostali upravičenci se izberejo na podlagi analize tveganja;

(d)

upravičence obvestijo o odločitvi glede opravljanja pregledov s spremljanjem ter vzpostavijo ustrezna orodja za komunikacijo z upravičenci vsaj o začasnih rezultatih na ravni parcel v postopku, vzpostavljenem v skladu s točko (a) tega odstavka, o opozorilih in dokazih, zahtevanih za namene točk (b) in (c). Pristojni organi zagotovijo pravočasno komunikacijo z upravičenci, da jim omogočijo izpolnjevanje zahtev in standardov ter da jim, brez poseganja v sistem zgodnjega opozarjanja iz člena 99(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013, omogočijo obravnavo ali odpravo težav, še preden se sklepi vnesejo v poročilo o kontroli iz člena 72, vendar najpozneje en mesec po sporočitvi začasnih rezultatov.

Za namene točk (b) in (c) se pregledi na terenu opravijo, kadar na podlagi ustreznih dokazov, vključno z dokazi, ki jih upravičenec predloži na zahtevo pristojnega organa, ni mogoča ugotovitev o skladnosti z zahtevami in standardi, upoštevnimi za navzkrižno skladnost, ki se pregledujejo s spremljanjem. Pregledi na terenu se lahko omejijo na preglede zahtev in standardov, ki so upoštevni za ugotovitev o skladnosti z zahtevami in standardi, upoštevnimi za navzkrižno skladnost, ki se pregledujejo s spremljanjem.

2.   Če pristojni organ opravi preglede s spremljanjem v skladu z odstavkom 1 ter lahko dokaže učinkovite operativne postopke, ki so skladni s pravili iz členov 7 in 29, in kakovost identifikacijskega sistema za kmetijske parcele, kot je bila ocenjena v skladu s členom 6 Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014, se členi 25, 68, 69 in 71 te uredbe ne uporabljajo.

3.   Kadar postopek iz točke (a) odstavka 1 razkrije ugotovitve, ki so upoštevne za sheme neposrednih plačil, ukrepe za razvoj podeželja in zahteve in/ali standarde, ki se ne pregledujejo s spremljanjem, se lahko pristojni organ odloči upoštevati navedene ugotovitve le glede upravičencev, izbranih v skladu s členi 30, 31, 32 in 68 za preglede na kraju samem v zvezi s shemami neposrednih plačil, ukrepi za razvoj podeželja in zahtevami in/ali standardi, ki se ne pregledujejo s spremljanjem. Izjema se omeji na tri leta po 1. januarju koledarskega leta, v katerem je pristojni organ začel opravljati preglede s spremljanjem.

Člen 70b

Uradna obvestila

Države članice Komisiji do 1. decembra koledarskega leta pred koledarskim letom, v katerem začnejo opravljati preglede s spremljanjem, sporočijo svojo odločitev o uporabi pregledov s spremljanjem v skladu s členom 70a.“;

(13)

člen 72 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se doda četrti pododstavek:

„Če se v skladu s členom 70a opravijo pregledi s spremljanjem, se točki (a)(ii) in (iii) drugega pododstavka tega odstavka ne uporabljata. V poročilu o kontroli se navedejo rezultati pregledov s spremljanjem na ravni parcele.“;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Odstavek 1 se uporablja ne glede na to, ali je bil zadevni upravičenec izbran za pregled na kraju samem v skladu s členom 69, pregledan na kraju samem v skladu z zakonodajo, ki se uporablja za akte in standarde v skladu s členom 68(2), pregledan s spremljanjem v skladu s členom 70a ali v okviru nadaljnjega ukrepanja v zvezi z neskladnostjo, na katero je bil pristojni kontrolni organ kakor koli drugače opozorjen.“;

(c)

v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Upravičenec je o kakršni koli ugotovljeni neskladnosti obveščen v treh mesecih od datuma pregleda na kraju samem. Če se opravi pregled s spremljanjem v skladu s členom 70a, je upravičenec o kakršni koli ugotovljeni neskladnosti obveščen v treh mesecih po izteku roka, ki mu je bil dodeljen za obravnavo ali odpravo težav v skladu s členom 70a(1)(d).“;

(d)

v odstavku 4 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Brez poseganja v katere koli posebne določbe, ki jih vsebuje zakonodaja, ki se uporablja za zahteve in standarde, se poročilo o kontroli dokonča v enem mesecu po pregledu na kraju samem. Če se opravi pregled s spremljanjem v skladu s členom 70a, se poročilo o kontroli dokonča v enem mesecu po izteku roka, ki je bil upravičencu dodeljen za obravnavo ali odpravo težav v skladu s členom 70a(1)(d). Vendar se lahko to obdobje v ustrezno utemeljenih okoliščinah podaljša na tri mesece, zlasti če je to potrebno zaradi kemijske ali fizikalne analize.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Naslednji točki člena 1 se uporabljata od 1. januarja 2019:

(a)

točka 7(b);

(b)

točka 12 glede člena 70a(3) Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. oktobra 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 549.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L 227, 31.7.2014, str. 69).

(3)  Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013, str. 608).

(4)  Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).