25.10.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 272/121


UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1784

z dne 1. oktobra 2019

o zahtevah za okoljsko primerno zasnovo varilne opreme v skladu z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (1), in zlasti člena 15(1) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Na podlagi Direktive 2009/125/ES bi morala Komisija določiti zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo, ki predstavljajo pomemben obseg prodaje in trgovanja v Uniji ter imajo pomemben vpliv na okolje in z boljšo zasnovo pomenijo pomembno možnost za izboljšanje vpliva na okolje brez pretiranih stroškov.

(2)

Sporočilo Komisije COM(2016) 773 final (2) (delovni načrt za okoljsko primerno zasnovo), pripravljeno na podlagi člena 16(1) Direktive 2009/125/ES, določa prednostne delovne naloge na področju okoljsko primerne zasnove in označevanja z energijskimi nalepkami za obdobje 2016–2019. Delovni načrt za okoljsko primerno zasnovo določa skupine izdelkov, povezanih z energijo, ki jih je treba obravnavati kot prednostne pri izdelavi pripravljalnih študij in morebitnem sprejetju izvedbenih ukrepov kot tudi pregledu veljavnih predpisov.

(3)

Za ukrepe iz delovnega načrta za okoljsko primerno zasnovo se ocenjuje, da bi do leta 2030 lahko zagotovili skupno več kot 260 TWh letnih prihrankov končne energije, kar ustreza zmanjšanju emisij toplogrednih plinov leta 2030 za približno 100 milijonov ton na leto.

(4)

Komisija je izvedla pripravljalno študijo, da bi analizirala tehnične, okoljske in ekonomske vidike varilne opreme in obdelovalnih strojev za industrijske namene (3). Varilna oprema, ki je bila predmet študije, obsega opremo za obločno in plazemsko varjenje kovin, ki je zasnovana za uporabo v industriji in za poklicno uporabo ter se tako tudi običajno uporablja (4). Sklenjeno je bilo, da varilne opreme, ki jo napaja izključno motor ali akumulator, ni treba regulirati.

(5)

Pripravljalna študija je bila opravljena v tesnem sodelovanju z deležniki in zainteresiranimi stranmi v EU in drugod. Rezultati so bili objavljeni in predstavljeni v posvetovalnem forumu, ustanovljenem na podlagi člena 18 Direktive 2009/125/ES.

(6)

Okoljski vidiki varilne opreme, za katere je bilo ugotovljeno, da so pomembni za namene te uredbe, so:

(a)

poraba energije v fazi koristnega delovanja, tudi ko so izdelki v stanju mirovanja;

(b)

vidiki učinkovite rabe virov.

(7)

Letna poraba energije, neposredno povezana z varilno opremo, bo leta 2030 po pričakovanjih presegla 6 TWh, kar ustreza 2,4 milijona ton ekvivalenta CO2, ne vštevši energije, ki je bila uporabljena za proizvodnjo z njo povezanega potrošnega materiala (kot so zaščitni plini in varilna žica). Kot je pokazala pripravljalna študija, je mogoče občutno zmanjšati porabo energije v fazi uporabe in različnih stanjih mirovanja ali pripravljenosti.

(8)

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo iz te uredbe bodo do leta 2030 po ocenah omogočile letne prihranke energije v višini 1,09 TWh, kar ustreza skupnim letnim prihrankom okrog 0,27 milijona ton ekvivalenta CO2.

(9)

V Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, COM(2015) 614 final (5) (akcijski načrt za krožno gospodarstvo) in delovnem načrtu za okoljsko primerno zasnovo je poudarjen pomen uporabe okvira okoljsko primerne zasnove za podporo premiku v smeri bolj krožnega gospodarstva, v katerem se bodo viri učinkoviteje izkoriščali. Direktiva 2012/19/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6) se sklicuje na Direktivo 2009/125/ES in določa, da bi zahteve za okoljsko primerno zasnovo morale olajšati ponovno uporabo, razstavljanje in predelavo odpadne električne in elektronske opreme (OEEO) z reševanjem vprašanj višje v proizvodni verigi. Ta uredba zato določa zahteve o vidikih, ki niso povezani z energijo, med njimi:

(a)

razstavitev;

(b)

popravljivost;

(c)

kritične surovine.

(10)

Zahteva tudi, da morajo biti varilni opremi priložene informacije o uporabi zaščitnih plinov med varjenjem ter količini uporabljene varilne žice ter dodajnega materiala.

(11)

Porabo energije in virov bi bilo pri varilni opremi mogoče zmanjšati z uporabo obstoječih nelastniških tehnik, ne da bi narasli skupni stroški nabave in delovanja.

(12)

Zaključna ugotovitev pripravljalne študije je bila, da predlagane zahteve za okoljsko primerno zasnovo s stališča končnega uporabnika ne vplivajo na funkcionalnost ali cenovno dostopnost varilne opreme ter nimajo škodljivega vpliva na varnost, zdravje ali okolje.

(13)

Rok za uvedbo zahtev za okoljsko primerno zasnovo proizvajalcem omogoča, da spremenijo zasnovo izdelkov, za katere velja ta uredba. Pri njem je upoštevan vpliv na stroške za proizvajalce, zlasti velik delež malih in srednjih podjetij v sektorju proizvodnje varilne opreme v EU, hkrati pa zagotavlja, da bodo cilji te uredbe doseženi pravočasno.

(14)

Parametre izdelkov bi bilo treba meriti in izračunavati po zanesljivih, točnih in ponovljivih metodah, pri katerih so upoštevane najnovejše tehnike meritev in izračunov, vključno z morebitnimi harmoniziranimi standardi, ki so jih sprejele evropske organizacije za standardizacijo na zahtevo Komisije v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 (7) Evropskega parlamenta in Sveta.

(15)

V skladu s členom 8 Direktive 2009/125/ES bi morala ta uredba določiti, kateri postopki ocenjevanja skladnosti se uporabljajo.

(16)

Za lažje preverjanje skladnosti bi morali proizvajalci v tehnični dokumentaciji iz prilog IV in V k Direktivi 2009/125/ES navesti informacije, ki se nanašajo na zahteve iz te uredbe.

(17)

Poleg pravno zavezujočih zahtev iz te uredbe bi bilo treba v skladu s točko 2 dela 3 Priloge I k Direktivi 2009/125/ES določiti merila uspešnosti za najboljše razpoložljive tehnike, da se zagotovi splošen in preprost dostop do informacij o okoljski učinkovitosti izdelkov, za katere se uporablja ta uredba, v njihovem življenjskem ciklu.

(18)

Da bi bila ta uredba uspešnejša in bolj verodostojna ter da bi varovala potrošnike, bi bilo treba prepovedati izdelke, ki v preizkusnih razmerah samodejno spremenijo zmogljivost, da bi izboljšali navedene parametre.

(19)

S pregledom te uredbe bi se morala oceniti ustreznost in uspešnost njenih določb pri doseganju njenih ciljev. Časovni okvir pregleda bi moral omogočati izvedbo vseh določb in učinkovanje na trg.

(20)

Za boljše delovanje notranjega trga in okoljsko učinkovitost opreme za varjenje povsod po Uniji bi morale biti v zahtevah za okoljsko primerno zasnovo harmonizirane ustrezne zahteve glede porabe energije in učinkovite rabe virov. Zahteve bi bilo treba pregledati najpozneje leta 2024 ob upoštevanju tehnološkega razvoja, da bi izkoristili nadaljnje možnosti za večjo učinkovitost opreme in boljše delovanje notranjega trga.

(21)

O ukrepih, ki jih določa ta uredba, je razpravljal posvetovalni forum iz člena 18 Direktive 2009/125/ES.

(22)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 19(1) Direktive 2009/125/ES –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.   Ta uredba določa zahteve za okoljsko primerno zasnovo za dajanje na trg ali dajanje v uporabo električne varilne opreme, ki se napaja iz električnega omrežja.

2.   Ta uredba se uporablja za varilno opremo, pri kateri se uporablja eden ali več naslednjih postopkov varjenja in sorodnih postopkov:

(a)

ročno obločno varjenje;

(b)

obločno varjenje z oplaščeno elektrodo;

(c)

varjenje s samozaščitno stržensko žico;

(d)

obločno varjenje s stržensko žico;

(e)

obločno varjenje s kovinsko varilno žico, z aktivnim plinom (varjenje MAG) in z inertnim plinom (varjenje MIG);

(f)

varjenje z netaljivo volframovo elektrodo (varjenje TIG);

(g)

plazemsko rezanje.

3.   Ta uredba se ne uporablja za varilno opremo, pri kateri se uporabljajo naslednji postopki varjenja in sorodni postopki:

(a)

obločno varjenje pod praškom;

(b)

obločno varjenje s krajšimi obremenitvami;

(c)

uporovno varjenje;

(d)

varjenje čepov.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„varilna oprema“ pomeni izdelke: ki se uporabljajo za ročno, avtomatsko ali polavtomatsko varjenje, trdo spajkanje, mehko spajkanje ali rezanje (ali za vse našteto) s pomočjo obločnega varjenja in sorodnih postopkov; ki so nepremični ali premični; ki so sestavljeni iz povezanih delov ali sestavnih delov, od katerih se vsaj eden premika, povezanih v celoto, da bi z njimi dosegli spojitev kovin, in sicer s segrevanjem na varilno temperaturo (s pritiskom ali brez njega) ali samo s pritiskom, z uporabo dodajne kovine ali brez nje ter z uporabo zaščitnih plinov ali brez njih, s pomočjo ustreznega orodja in tehnik, tako da nastane proizvod z določeno geometrijo;

(2)

„ročno obločno varjenje“ pomeni postopek obločnega varjenja z oplaščeno elektrodo, pri katerem upravljavec z roko uravnava hitrost varjenja in hitrost podajanja elektrode v električni oblok;

(3)

„obločno varjenje z oplaščeno elektrodo“ pomeni postopek obločnega varjenja, pri katerem spoj nastane s segrevanjem z električnim oblokom med oplaščeno kovinsko elektrodo, varjencem in delovno površino. Zaščita se doseže z razkrajanjem plašča elektrode. Pritisk se ne uporablja, dodajno kovino pa daje elektroda;

(4)

„varjenje s samozaščitno stržensko žico“ je postopek varjenja z žico, pri katerem skozi varilno pištolo v var priteka neprekinjena žična elektroda, ne da bi bil potreben zunanji zaščitni plin, ki bi zvarno kopel varoval pred kontaminacijo. Namesto zunanjega zaščitnega plina zmes praška v votli žici reagira z varilnim oblokom, tako da nastane plin, ki varuje zvarno kopel;

(5)

„varjenje s stržensko žico“ pomeni postopek varjenja, pri katerem se uporabljajo cevaste elektrode z dodajno kovino, sestavljene iz kovinskega plašča in stržena iz različnih praškastih materialov, ki na površini zvara ustvarijo debelo plast žlindre. Uporaba zunanjih zaščitnih plinov je lahko potrebna ali ne;

(6)

„obločno varjenje s kovinsko varilno žico, z inertnim plinom (varjenje MIG)“ pomeni postopek varjenja s kovinsko varilno žico s plinom, pri katerem spoj nastane s segrevanjem z oblokom med neprekinjeno (taljivo) elektrodo iz dodajne kovine in območjem varjenca. Zaščita se v celoti doseže z inertnim plinom ali zmesjo plinov, ki se dovaja od zunaj;

(7)

„obločno varjenje s kovinsko varilno žico, z aktivnim plinom (varjenje MAG)“ pomeni postopek varjenja s kovinsko varilno žico s plinom, pri katerem spoj nastane s segrevanjem z oblokom med neprekinjeno (taljivo) elektrodo iz dodajne kovine in površino varjenca. Zaščita se v celoti doseže z aktivnim plinom ali zmesjo plinov, ki se dovaja od zunaj;

(8)

„varjenje z netaljivo volframovo elektrodo (varjenje TIG)“ pomeni postopek obločnega varjenja, pri katerem spoj nastane s segrevanjem z oblokom med eno samo volframovo (netaljivo) elektrodo in območjem varjenca. Zaščita se doseže s plinom ali zmesjo plinov. Lahko se uporabljata pritisk in dodajna kovina;

(9)

„plazemsko rezanje“ pomeni postopek obločnega rezanja, pri katerem se uporablja zoženi oblok, staljena kovina pa se odstranjuje s curkom ioniziranega plina (plazemskega plina), ki z veliko hitrostjo izhaja iz ustja šobe. Plazemsko rezanje je postopek z enosmernim tokom in negativnim polom na elektrodi;

(10)

„plazemski plin“ (uporablja se tudi izraz „rezalni plin“) pomeni plin, ki se uvaja v gorilnik, da obda elektrodo; v obloku se ionizira, tako da tvori plazmo in iz šobe gorilnika izstopi kot plazemski plin;

(11)

„zaščitni plin“ pomeni plin, ki ne prehaja skozi ustje šobe, temveč okrog šobe, tako da ustvari zaščitno območje okoli električnega obloka;

(12)

„obločno varjenje pod praškom“ pomeni postopek obločnega varjenja, pri katerem se uporablja oblok s tokom več kot 600 amperov med golo kovinsko elektrodo ali elektrodami in zvarno kopeljo. Oblok in staljeno kovino ščiti plast zrnatega varilnega praška na varjencu. Pritisk se ne uporablja, v postopku se uporablja dodajna kovina iz elektrode, včasih pa tudi iz dopolnilnega vira, kot so varilna palica, varilni prašek ali kovinski granulat;

(13)

„obločno varjenje s krajšimi obremenitvami“ pomeni obločno varjenje in sorodne postopke, ki niso namenjeni za uporabo v industriji in poklicno uporabo in:

(a)

uporabljajo enofazni nizkonapetostni tok iz javnega omrežja;

(b)

njihova izhodna moč, če jih poganja motor, ne presega 7,5 kVA;

(c)

za njihovo delovanje niso potrebni obločni udari in stabilizatorji, sistemi s hladilno tekočino ali plinske konzole;

(14)

„uporovno varjenje“ pomeni termoelektrični postopek, pri katerem toplota nastaja na stiku delov, ki se spajajo, tako, da skozi dele spustimo električni tok za točno določen čas in pod nadzorovanim pritiskom. Potrošni material, kot so varilne palice ali zaščitni plini, ni potreben;

(15)

„varjenje čepov“ pomeni postopek varjenja, pri katerem se kovinski čep ali kakšen podoben del (ročno, avtomatsko ali polavtomatsko) spoji z varjencem s pomočjo električnega obloka, ki ju segreje;

(16)

„enakovreden model“ pomeni model, ki ima enake tehnične lastnosti, relevantne za tehnične informacije, ki jih je treba zagotoviti, vendar ga je isti proizvajalec, pooblaščeni zastopnik ali uvoznik dal na trg ali v uporabo kot drug model z drugačno identifikacijsko oznako modela;

(17)

„identifikacijska oznaka modela“ pomeni kodo, običajno alfanumerično, po kateri se določen model izdelka razlikuje od drugih modelov iste blagovne znamke, istega imena proizvajalca, pooblaščenega zastopnika ali uvoznika.

Člen 3

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo iz Priloge II se uporabljajo od datumov, ki so navedeni v njej.

Člen 4

Ugotavljanje skladnosti

1.   Postopek za ocenjevanje skladnosti iz člena 8 Direktive 2009/125/ES je notranji nadzor snovanja iz Priloge IV ali sistem upravljanja iz Priloge V k navedeni direktivi.

2.   Za ocenjevanje skladnosti v skladu s členom 8 Direktive 2009/125/ES mora dosje tehnične dokumentacije vsebovati izvod podatkov o izdelku, danih na razpolago v skladu s točkama 2 in 3 Priloge II, ter podrobnosti in rezultate izračunov, določenih v Prilogi III k tej uredbi.

3.   Kadar so bile pridobljene informacije v tehnični dokumentaciji za določen model:

(a)

od modela, ki ima enake tehnične značilnosti, relevantne za tehnične informacije, ki jih je treba navesti, vendar ga proizvaja drug proizvajalec;

(b)

z izračunom na podlagi zasnove ali ekstrapolacije iz drugega modela istega ali drugega proizvajalca, ali obojega,

tehnična dokumentacija vsebuje podatke o takem izračunu, oceno, ki jo je opravil proizvajalec za preverjanje natančnosti izračuna, in, če je primerno, izjavo, da sta modela različnih proizvajalcev enaka.

Tehnična dokumentacija vključuje seznam vseh enakovrednih modelov, vključno z identifikacijskimi oznakami modela.

Člen 5

Postopek preverjanja za namene tržnega nadzora

Države članice pri izvajanju tržnega nadzora iz točke 2 člena 3 Direktive 2009/125/ES uporabljajo postopek preverjanja, določen v Prilogi IV.

Člen 6

Izogibanje in posodobitve programske opreme

Proizvajalec, pooblaščeni zastopnik ali uvoznik na trg ne daje izdelkov, ki so bili zasnovani tako, da lahko zaznajo preizkušanje (npr. s prepoznavanjem preizkusnih pogojev ali preizkusnega cikla) in se posebej odzovejo s samodejnim spreminjanjem delovanja med preizkusom, in sicer s ciljem doseganja ugodnejše ravni za kateri koli parameter, ki ga proizvajalec, uvoznik ali pooblaščeni zastopnik deklarira v tehnični dokumentaciji ali vključi v katero koli priloženo dokumentacijo.

Po posodobitvi programske opreme ali strojne programske opreme se ne poveča poraba energije izdelka ali poslabša vrednost katerega koli drugega deklariranega parametra, merjena po enakem preizkusnem standardu, kot je bil prvotno uporabljen za izjavo o skladnosti, razen ob izrecnem soglasju končnega uporabnika pred posodobitvijo. Zaradi zavrnitve posodobitve ne sme priti do spremembe delovanja.

Zaradi posodobitve programske opreme se nikoli ne spremeni delovanje izdelka na način, da postane neskladen z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo, ki se uporabljajo v izjavi o skladnosti.

Člen 7

Merila uspešnosti

Merila uspešnosti za najučinkovitejše izdelke in tehnike, ki so na voljo na trgu ob sprejetju te uredbe, so določena v Prilogi V.

Člen 8

Pregled

Komisija pregleda to uredbo z vidika tehnološkega napredka in rezultate te ocene, vključno z osnutkom predloga revizije, če je ustrezno, predstavi posvetovalnemu forumu najpozneje do 14. novembra 2024.

V pregledu se zlasti oceni, ali je primerno določiti konkretne zahteve za okoljsko primerno zasnovo glede:

(a)

strožjih meja za učinkovitost vira napajanja in porabo električne energije v nedejavnem stanju;

(b)

emisij v zrak, povezanih z uporabo varilne opreme;

(c)

dodatnih zahtev glede učinkovite rabe virov za izdelke v skladu s cilji krožnega gospodarstva;

(d)

izdelkov, pri katerih se uporabljajo postopki obločnega varjenja pod praškom, obločnega varjenja s krajšimi obremenitvami, uporovnega varjenja in varjenja čepov.

Oceni se tudi, ali bi bilo primerno razširiti področje uporabe te uredbe na obdelovalne stroje za poklicno uporabo in zlasti določiti posebne zahteve za okoljsko primerno zasnovo za obdelovalne stroje glede najnižjih vrednosti izkoristka v neproduktivnem stanju, stanju pripravljenosti in drugih načinih delovanja z nizko močjo.

Člen 9

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 1. oktobra 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 285, 31.10.2009, str. 10.

(2)  Sporočilo Komisije. Delovni načrt za okoljsko primerno zasnovo za obdobje 2016–2019 (COM(2016) 773 final, Bruselj, 30. novembra 2016).

(3)  Obdelovalni stroji so bili sprva obravnavani v pripravljalnem delu, vendar so bili izključeni iz področja uporabe te uredbe, ker bi bilo pri njih na podlagi trenutno razpoložljivih informacij težko določiti najnižje zahteve za učinkovitost. Če bo zbranih več podatkov, zlasti o tehničnih možnostih za zmanjšanje porabe energije v neproduktivnih stanjih, kot so stanje pripravljenosti in drugi načini delovanja z nizko močjo, bi bilo mogoče v prihodnje predlagati ukrepe za okoljsko primerno zasnovo obdelovalnih strojev.

(4)  Kot je opredeljeno v standardu IEC 60 974-1: Oprema za obločno varjenje – 1. del: Viri napajanja pri varjenju. Iz področja uporabe te uredbe je izrecno izključena oprema za obločno varjenje in rezanje, zasnovana za omejeno nepoklicno uporabo v skladu s standardom IEC 60 974-6: Oprema za obločno varjenje – 6. del: Oprema za omejeno uporabo.

(5)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Zaprtje zanke – akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo, (COM(2015) 614 final, Bruselj, 2.12.2015).

(6)  Direktiva 2012/19/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) (UL L 197, 24.7.2012, str. 38).

(7)  Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji (UL L 316, 14.11.2012, str. 12).


PRILOGA I

Opredelitve pojmov, ki se uporabljajo v prilogah

Uporabljajo se naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„izkoristek vira napajanja“ pomeni razmerje, izraženo v odstotkih, med izhodno močjo v standardiziranih pogojih in pri standardiziranih obremenilnih napetostih za varjenje ter največjo porabo električne energije vira napajanja;

(2)

„stanje nedejavnosti“ pomeni obratovalno stanje, v katerem je naprava vklopljena, varilni tokokrog pa ni oskrbovan z energijo;

(3)

„poraba moči v stanju nedejavnosti“ pomeni zahtevano moč v wattih v stanju nedejavnosti;

(4)

„vir napajanja“ pomeni napravo, ki za namene napajanja izdelka varilne opreme uporablja izmenični tok za dovajanje v enega ali več izhodov za izmenični tok ali pretvarja vhodni izmenični tok za dovajanje v enega ali več izhodov za enosmerni tok;

(5)

„krmilna plošča“ pomeni splošni krmilni vmesnik med uporabnikom in varilno opremo, ki vsebuje krmilne elemente in indikatorje;

(6)

„ohišje opreme“ pomeni zaščitno ohišje izdelka, ki izdelek ščiti pred okoljem, tudi vlago okolice in morebitnimi udarci;

(7)

„baterija“ pomeni napravo v skladu s členom 3 Direktive 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1), tudi v smislu „baterijskega sklopa“ ali „industrijske baterije ali akumulatorja“ iz istega člena;

(8)

„varilni gorilnik“ pomeni napravo, ki elektrodi dovaja tok za varjenje, kar lahko vključuje prenos električnega toka do morebitne taljive elektrode, če se uporablja, in ki dovaja tudi morebitni zaščitni plin v območje električnega obloka;

(9)

„cev za dovod plina“ pomeni dovodno cev, ki je posebej zasnovana za dovod gorivnih plinov (kot je acetilen), stisnjenega zraka in zaščitnih plinov za uporabo pri varjenju; navadno jo sestavljata cev in zaščitni plašč, pogosto je posebej namenjena za določeno vrsto plina, včasih pa tudi za določene obratovalne pogoje;

(10)

„regulator dovoda plina“ pomeni napravo za zniževanje visokega tlaka dobavljenih stisnjenih plinov na nižji tlak, ki ga je mogoče varno uporabljati v varilni opremi; pogosto je opremljen z merilnim ventilom ali merilnikom pretoka za merjenje in/ali uravnavanje pretoka plina;

(11)

„pogon varilne žice“ pomeni napravo za dovajanje varilne žice ali dodajnega materiala; deluje lahko po načelu potiskanja, vlečenja ali kombinacije obojega;

(12)

„ventilator“ pomeni rotacijski stroj z lopaticami za ohranjanje neprekinjenega pretoka plina, navadno zraka, ki teče skozenj; opravlja nalogo npr. notranjega hladilnega sistema za vir napajanja;

(13)

„električni kabel“ pomeni kabel za dovod električne energije, ki izpolnjuje zahteve mednarodno priznanih standardov za varilne kable glede zmogljivosti in varnostnih zahtev;

(14)

„poklicni serviser“ pomeni izvajalca ali podjetje, ki opravlja storitve popravila in poklicnega vzdrževanja varilne opreme;

(15)

„rezervni del“ pomeni ločen del, ki lahko nadomesti del z enako ali podobno funkcijo v varilni opremi.


(1)  Direktiva 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih in razveljavitvi Direktive 91/157/EGS (UL L 266, 26.9.2006, str. 1).


PRILOGA II

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo

1.   Zahteve glede energijske učinkovitosti

Od 1. januarja 2023 izkoristek vira napajanja izdelkov varilne opreme pri najvišji porabi energije ne sme biti nižji od vrednosti iz tabele 1, poraba energije v stanju nedejavnosti pa ne sme presegati vrednosti iz tabele 1.

Tabela 1

izkoristek vira napajanja in največja poraba energije v nedejavnem stanju

 

Najmanjši izkoristek vira napajanja

Največja poraba energije v nedejavnem stanju

Varilna oprema, ki se napaja s trifaznim napajalnikom z enosmernim izhodnim tokom

85 %

50 W

Varilna oprema, ki se napaja z enofaznim napajalnikom z enosmernim izhodnim tokom

80 %

50 W

Varilna oprema, ki se napaja z enofaznim in trifaznim napajalnikom z izmeničnim izhodnim tokom

80 %

50 W

Skladnost z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo glede izkoristka vira napajanja in porabe energije v nedejavnem stanju se oceni, izmeri in izračuna po metodah iz Priloge III.

2.   Zahteve glede učinkovite rabe virov

Od 1. januarja 2021 varilna oprema izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)

Razpoložljivost nadomestnih delov

(1)

Proizvajalci, pooblaščeni zastopniki ali uvozniki varilne opreme poklicnim serviserjem dajo na voljo vsaj za obdobje desetih let po tem, ko je bila na trg dana zadnja enota modela varilne opreme, najmanj naslednje rezervne dele:

(a)

krmilna plošča;

(b)

viri napajanja;

(c)

ohišje opreme;

(d)

baterije;

(e)

varilni gorilnik;

(f)

cevi za dovod plina;

(g)

regulatorji dovoda plina;

(h)

pogon varilne žice ali dodajnega materiala;

(i)

ventilatorji;

(j)

električni napajalni kabel;

(k)

programska oprema in strojna programska oprema, vključno s ponastavitveno programsko opremo.

(2)

Proizvajalci zagotovijo, da se te rezervne dele lahko odstrani z uporabo orodja iz proste prodaje in brez trajne škode na opremi in rezervnem delu.

(3)

Seznam rezervnih delov in postopek za njihovo naročanje sta javno dostopna na prosto dostopnem spletnem mestu proizvajalca, pooblaščenega zastopnika ali uvoznika najpozneje dve leti po tem, ko je prva enota modela dana na trg, in do konca razpoložljivosti teh rezervnih delov.

(b)

Dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju

Najmanj dve leti po tem, ko je bila na trg dana prva enota zadevnega modela, ter do konca obdobja iz točke a(1) proizvajalec, pooblaščeni zastopnik ali uvoznik poklicnim serviserjem zagotavlja dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju pod naslednjimi pogoji:

1.

na spletnem mestu proizvajalca, pooblaščenega zastopnika ali uvoznika se navede postopek registracije poklicnih serviserjev za dostop do informacij; da se taki prošnji ugodi, lahko proizvajalci, pooblaščeni zastopniki ali uvozniki od poklicnega serviserja zahtevajo dokazila o tem, da:

(i)

je poklicni serviser tehnično usposobljen za popravilo in vzdrževanje varilne opreme in upošteva predpise, ki se uporabljajo za serviserje električne opreme v državah članicah, kjer deluje. Kot dokazilo o skladnosti s to točko se prizna napotilo na uradni sistem registracije poklicnih serviserjev, če v zadevni državi članici tak sistem obstaja;

(ii)

ima poklicni serviser sklenjeno zavarovanje za kritje odgovornosti, ki izvira iz opravljanja dejavnosti, ne glede na to, ali to zahteva država članica;

2.

proizvajalec, pooblaščeni zastopnik ali uvoznik sprejme ali zavrne registracijo v 5 delovnih dneh od datuma zahtevka poklicnega serviserja.

Po registraciji ima poklicni serviser dostop do zahtevanih informacij o popravilu in vzdrževanju v enem delovnem dnevu po tem, ko jih je zahteval. Te informacije se lahko ustrezno zagotovijo tudi za enakovredne modele ali modele iz iste družine izdelkov. Razpoložljive informacije o popravilu in vzdrževanju vključujejo:

nedvoumne informacije o identifikaciji varilne opreme,

načrt za razstavitev ali eksplozijsko risbo,

seznam opreme, potrebne za popravilo in preizkušanje,

informacije o sestavnih delih in diagnostiki (na primer najmanjše in največje teoretične vrednosti meritev),

diagrame ožičenja in priključkov,

kode diagnostičnih javljanj in napak (vključno s posebnimi kodami proizvajalca, če obstajajo),

podatkovne izpise sporočenih primerov okvar, shranjene v varilni opremi (če obstajajo), ter

navodila za namestitev zadevne programske opreme in strojne programske opreme, vključno s ponastavitveno programsko opremo.

Proizvajalci, pooblaščeni zastopniki ali uvozniki lahko za dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju ali prejemanje rednih posodobitev zaračunajo razumne in sorazmerne pristojbine. Nadomestilo je razumno, če poklicnega serviserja ne odvrne od dostopa zaradi nesorazmernosti z obsegom, v katerem informacije uporablja.

(c)

Najdaljši rok za dobavo rezervnih delov

V obdobju iz točke a(1) proizvajalec, uvoznik ali pooblaščeni zastopnik zagotovi dobavo rezervnih delov varilne opreme za poklicne serviserje v 15 delovnih dneh od prejema naročila.

Ta razpoložljivost je lahko omejena na poklicne serviserje, registrirane v skladu s točko (b).

(d)

Informacije na prikazovalniku varilne opreme

Če ima varilna oprema prikazovalnik, je na njem jasno prikazana poraba varilne žice ali dodajnega materiala v gramih na minuto ali enakovrednih standardiziranih merskih enotah.

(e)

Zahteve za razstavljanje za predelavo materialov in recikliranje ob preprečevanju onesnaževanja

Proizvajalci zagotovijo, da je varilna oprema zasnovana tako, da se materiali in sestavni deli iz Priloge VII k Direktivi 2012/19/EU lahko odstranijo z uporabo orodja, ki je na voljo v prosti prodaji.

Proizvajalci izpolnjujejo obveznosti iz točke 1 člena 15 Direktive 2012/19/EU.

3.   Zahteve glede informacij

Od 1. januarja 2021 proizvajalci, njihovi pooblaščeni zastopniki ali uvozniki zagotovijo, da so v priročnikih za uporabo za monterje in končne uporabnike najmanj 10 let po tem, ko je bil izdelek varilne opreme dan na trg, na prosto dostopnih spletnih mestih proizvajalcev, njihovih pooblaščenih zastopnikov in uvoznikov objavljene naslednje informacije:

(a)

tip proizvoda;

(b)

ime proizvajalca, registrirano trgovsko ime in registriran trgovski naslov, na katerem ga je možno kontaktirati;

(c)

identifikacijska oznaka modela izdelka;

(d)

izkoristek vira napajanja (v %);

(e)

poraba energije v nedejavnem stanju (v wattih);

(f)

seznam enakovrednih modelov;

(g)

informacije, pomembne za recikliranje ali odstranitev po koncu življenjske dobe;

(h)

seznam morebitnih kritičnih surovin, ki so prisotne v okvirnih količinah nad 1 gram na ravni sestavnega dela, in navedba sestavnih delov, v katerih so te kritične surovine prisotne;

(i)

okvirna uporaba zaščitnega plina za reprezentativne varilne načrte in programe varjenja;

(j)

okvirna poraba varilne žice ali dodajnega materiala za reprezentativne varilne načrte in programe varjenja.

Na napisni ploščici varilne opreme se navedejo naslednji podatki:

(a)

leto izdelave.


PRILOGA III

Merilne metode in izračuni

Za namene zagotavljanja skladnosti in preverjanja skladnosti z zahtevami iz te uredbe se meritve in izračuni opravijo na podlagi harmoniziranih standardov, katerih referenčne številke so bile v ta namen objavljene v Uradnem listu Evropske unije, ali z uporabo drugih zanesljivih, točnih in ponovljivih metod, ki upoštevajo najsodobnejše splošno priznano stanje tehnike ter dajejo rezultate, ki veljajo za visoko zanesljive.


PRILOGA IV

Postopek preverjanja za namene tržnega nadzora

Dovoljena odstopanja pri preverjanjih, opredeljena v tej prilogi, se nanašajo samo na preverjanje izmerjenih parametrov, ki ga izvedejo organi držav članic, in jih proizvajalec, uvoznik ali pooblaščeni zastopnik ne sme uporabljati kot dovoljena odstopanja za določitev vrednosti v tehnični dokumentaciji ali pri razlagi teh vrednosti za dosego skladnosti ali priglasitev boljše učinkovitosti na kakršen koli način.

Če je bil model zasnovan tako, da lahko zazna preizkušanje (npr. s prepoznavanjem preizkusnih pogojev ali preizkusnega cikla) in se posebej odzove s samodejnim spreminjanjem zmogljivosti med preizkusom, in sicer s ciljem doseganja ugodnejše ravni za kateri koli parameter, določen v tej uredbi ali vključen v tehnično dokumentacijo ali v katero koli priloženo dokumentacijo, se model in vsi enakovredni modeli štejejo za neskladne.

Organi držav članic pri preverjanju skladnosti modela izdelka z zahtevami iz te uredbe v skladu s členom 3(2) Direktive 2009/125/ES za zahteve iz te priloge uporabljajo naslednji postopek:

1.

Organi držav članic preverijo eno enoto modela.

2.

Šteje se, da model izpolnjuje veljavne zahteve, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

vrednosti, navedene v tehnični dokumentaciji v skladu s točko 2 Priloge IV k Direktivi 2009/125/ES (deklarirane vrednosti), če je primerno, pa tudi vrednosti, uporabljene za izračun teh vrednosti, za proizvajalca, uvoznika ali pooblaščenega zastopnika niso ugodnejše od rezultatov ustreznih meritev, izvedenih v skladu z odstavkom (g) navedene točke; ter

(b)

deklarirane vrednosti izpolnjujejo zahteve iz te uredbe in zahtevane informacije o izdelku, ki jih objavi proizvajalec, uvoznik ali pooblaščeni zastopnik, ne vsebujejo vrednosti, ki so zanj ugodnejše od deklariranih vrednosti; ter

(c)

je proizvajalec, uvoznik ali pooblaščeni zastopnik vzpostavil sistem, ki izpolnjuje zahteve iz drugega odstavka člena 6, kar organi držav članic ugotovijo, ko preverijo enoto modela; ter

(d)

če države članice preverijo enoto modela, ta izpolnjuje zahteve iz tretjega odstavka člena 6, zahteve glede učinkovite rabe virov iz točke 2 Priloge II in zahteve glede informacij iz točke 3 Priloge II ter

(e)

so ugotovljene vrednosti (vrednosti ustreznih parametrov, izmerjene med preskušanjem, in vrednosti, izračunane na podlagi teh meritev), ko organi držav članic preskusijo enoto modela, v skladu z zadevnimi dovoljenimi odstopanji pri preverjanjih, navedenimi v tabeli 2.

3.

Če rezultati iz točke 2(a), (b), (c) ali (d) niso doseženi, se šteje, da zadevni model in drugi enakovredni modeli niso skladni s to uredbo.

4.

Če rezultat iz točke 2(e) ni dosežen, organi držav članic izberejo tri dodatne enote istega modela za preizkus. Alternativno lahko tri dodatne izbrane enote pripadajo enemu ali več enakovrednim modelom.

5.

Šteje se, da model izpolnjuje veljavne zahteve, če je za te tri enote aritmetična sredina ugotovljenih vrednosti v skladu z zadevnimi dovoljenimi odstopanji pri preverjanjih, opredeljenimi v preglednici 2.

6.

Če rezultat iz točke 5 ni dosežen, se šteje, da model in vsi enakovredni modeli niso skladni s to uredbo.

7.

Organi držav članic predložijo vse ustrezne informacije organom drugih držav članic in Komisiji nemudoma po sprejetju sklepa o neskladnosti modela v skladu s točko 3 ali 6.

Organi držav članic uporabljajo merilne in računske metode iz Priloge III.

Organi držav članic za zahteve iz te priloge uporabljajo samo dovoljena odstopanja pri preverjanjih, določena v preglednici 2, in samo postopek, opisan v točkah 1 do 7. Za parametre iz tabele 2 se ne uporabljajo druga dovoljena odstopanja, na primer tista iz harmoniziranih standardov ali katere koli druge merilne metode.

Tabela 2:

dovoljena odstopanja pri preverjanjih

Parametri

Dovoljena odstopanja pri preverjanjih

Izkoristek vira napajanja (v %)

Ugotovljena vrednost (*1) ni nižja od deklarirane vrednosti za več kot 2 %.

Poraba energije v nedejavnem stanju (v wattih)

Ugotovljena vrednost (*1) ne presega deklarirane vrednosti za več kot 10 %.


(*1)  Če so bile preizkušene tri dodatne enote, kot je določeno v točki 4, ugotovljena vrednost pomeni aritmetično sredino vrednosti, ugotovljenih za te tri dodatne enote.


PRILOGA V

Merila uspešnosti

Za namene točke 2 dela 3 Priloge I k Direktivi 2009/125/ES so določena naslednja merila uspešnosti.

Najboljša tehnologija, ki je na voljo na trgu v času začetka veljavnosti te uredbe za okoljske vidike, ki veljajo za pomembne in so merljivi, je navedena v nadaljevanju.

Tabela 3:

merila uspešnosti za izkoristek vira napajanja in največjo porabo energije v nedejavnem stanju

Vrsta izdelka

Izkoristek vira napajanja

Največja poraba energije v nedejavnem stanju

Varilna oprema, ki se napaja s trifaznim napajalnikom z enosmernim izhodnim tokom

92 %

10 W

Varilna oprema, ki se napaja z enofaznim napajalnikom z enosmernim izhodnim tokom

90 %

10 W

Varilna oprema, ki se napaja z enofaznim in trifaznim napajalnikom z izmeničnim izhodnim tokom

83 %

10 W