25.10.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 272/95 |
UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1782
z dne 1. oktobra 2019
o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo zunanjih napajalnikov v skladu z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 278/2009
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (1), ter zlasti člena 15(1) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Na podlagi Direktive 2009/125/ES bi morala Komisija določiti zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo, ki predstavljajo pomemben obseg prodaje in trgovanja v Uniji ter imajo pomemben vpliv na okolje in z boljšo zasnovo omogočajo znatno izboljšanje vpliva na okolje brez pretiranih stroškov. |
(2) |
Sporočilo Komisije COM(2016) 773 (2) (delovni načrt za okoljsko primerno zasnovo), ki ga je pripravila Komisija z uporabo člena 16(1) Direktive 2009/125/ES, določa prednostne delovne naloge v okviru okoljsko primerne zasnove in označevanja z energijskimi nalepkami za obdobje 2016–2019. V delovnem načrtu so opredeljene skupine izdelkov, povezanih z energijo, ki jih je treba obravnavati kot prednostne pri izvajanju pripravljalnih študij in končnem sprejetju izvedbenih ukrepov ter pregledu Uredbe Komisije (ES) št. 278/2009 (3). |
(3) |
Za ukrepe iz delovnega načrta za okoljsko primerno zasnovo se ocenjuje, da bi do leta 2030 lahko zagotovili več kot 260 TWh letnih prihrankov končne energije, kar ustreza zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za približno 100 milijonov ton. Zunanji napajalniki so ena od skupin izdelkov, navedenih v delovnem načrtu. |
(4) |
Komisija je z Uredbo (ES) št. 278/2009 pripravila zahteve za okoljsko primerno zasnovo zunanjih napajalnikov. V skladu s to uredbo bi jo Komisija morala pregledati z vidika tehnološkega napredka. |
(5) |
Komisija je Uredbo (ES) št. 278/2009 pregledala ter analizirala tehnične, okoljske in ekonomske vidike zunanjih napajalnikov kot tudi dejansko obnašanje uporabnikov. Pregled je bil opravljen v tesnem sodelovanju z deležniki in zainteresiranimi stranmi iz Unije in tretjih držav. Rezultati pregleda so bili objavljeni in predstavljeni posvetovalnemu forumu, ustanovljenemu na podlagi člena 18 Direktive 2009/125/ES. |
(6) |
Pregled je pokazal, da so zunanji napajalniki dani na trg Unije v velikih količinah, predstavlja pa tudi koristi posodobitve zahtev za okoljsko primerno zasnovo in njihove prilagoditve tehnološkemu napredku. |
(7) |
Zunanji napajalniki z več izhodnimi napetostmi, ki niso zajeti v Uredbi (ES) št. 278/2009, se dajejo na trg v vedno večjih količinah. Zato bi morali biti vključeni v področje uporabe uredbe, da se zagotovijo nadaljnji prihranki energije in enaki konkurenčni pogoji. |
(8) |
Da bi bili zunanji napajalniki še naprej vključeni v področje uporabe uredbe, je primerno, da svojo izhodno napetost prilagajajo primarnemu porabniku. |
(9) |
Zahteve za okoljsko primerno zasnovo bi morale harmonizirati porabo energije zunanjih napajalnikov, s čimer bi prispevale k delovanju notranjega trga. Izboljšati bi tudi morale okoljsko učinkovitost zunanjih napajalnikov. V primerjavi s stanjem, kjer niso sprejeti dodatni ukrepi, so bili ugotovljeni morebitni letni prihranki končne energije v višini 4,3 TWh do leta 2030, kar ustreza 1,45 milijona ton ekvivalenta CO2. |
(10) |
Ustrezni parametri za izdelke bi se morali meriti z uporabo zanesljivih, točnih in ponovljivih metod. Navedene metode bi morale upoštevati priznane najsodobnejše merilne metode, vključno s harmoniziranimi standardi, če so na voljo, ki jih sprejmejo evropske standardizacijske organizacije iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (4). |
(11) |
V skladu s členom 8 Direktive 2009/125/ES bi morala ta uredba določiti veljavne postopke za ocenjevanje skladnosti. |
(12) |
Za lažje preverjanje skladnosti bi morali proizvajalci, uvozniki in pooblaščeni zastopniki v tehnični dokumentaciji iz prilog IV in V k Direktivi 2009/125/ES navesti podatke, ki se nanašajo na zahteve iz te uredbe. |
(13) |
Poleg pravno zavezujočih zahtev iz te uredbe je treba določiti merila uspešnosti za najboljše razpoložljive tehnologije, da se zagotovi splošen in preprost dostop do podatkov o okoljski učinkovitosti izdelkov iz te uredbe v njihovem življenjskem ciklu, in sicer v skladu s točko 2 dela 3 Priloge I k Direktivi 2009/125/ES. |
(14) |
S pregledom te uredbe bi se morali oceniti ustreznost in uspešnost njenih določb pri doseganju njenih ciljev. Časovni okvir pregleda bi moral zadoščati za izvedbo vseh določb in njihovo učinkovanje na trg. |
(15) |
Uredbo (ES) št. 278/2009 bi bilo zato treba razveljaviti. |
(16) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 19(1) Direktive 2009/125/ES – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe
1. Ta uredba določa zahteve za okoljsko primerno zasnovo za dajanje zunanjih napajalnikov na trg ali v uporabo.
2. Ta uredba se ne uporablja za:
(a) |
napetostne pretvornike; |
(b) |
napajalnike za neprekinjeno napajanje; |
(c) |
polnilnike baterij brez funkcije napajanja; |
(d) |
pretvornike za svetilke; |
(e) |
zunanje napajalnike za medicinske naprave; |
(f) |
aktivne napajalnike z ethernetnimi injektorji; |
(g) |
priključne postaje za samostojne naprave; |
(h) |
zunanje napajalnike, dane na trg pred 1. aprilom 2025 izključno kot del opreme ali rezervni del za popolnoma enak zunanji napajalnik, dan na trg pred 1. aprilom 2020, če so na delu opreme ali rezervnem delu ali njuni embalaži jasno navedeni besedilo „zunanji napajalnik, ki se uporabi izključno kot rezervni del za“ in primarni porabniki, skupaj s katerimi naj bi se del opreme ali rezervni del uporabljal. |
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1) |
„zunanji napajalnik“ pomeni napravo, ki izpolnjuje vsa naslednja merila:
|
(2) |
„nizkonapetostni zunanji napajalnik“ pomeni zunanji napajalnik z izhodno napetostjo, ki je glede na napisno ploščico manjša od 6 V, in izhodnim tokom, ki je glede na napisno ploščico enak ali večji kot 550 mA; |
(3) |
„zunanji napajalnik z več izhodnimi napetostmi“ pomeni zunanji napajalnik, ki lahko izmenični tok iz električnega omrežja hkrati pretvori v več kot en enosmerni ali izmenični tok z nižjo napetostjo; |
(4) |
„napetostni pretvornik“ pomeni napravo, ki pretvarja omrežno napetost 230 V v vir napetosti 110 V, ki ima podobne lastnosti kot omrežni vir napetosti; |
(5) |
„napajalnik za neprekinjeno napajanje“ pomeni napravo, ki samodejno zagotovi zasilno napajanje, kadar električna energija iz omrežja pade na nesprejemljivo raven napetosti; |
(6) |
„polnilnik baterij“ pomeni napravo, na izhodni priključek katere je neposredno priključena odstranljiva baterija; |
(7) |
„pretvornik za svetilke“ pomeni zunanji napajalnik, ki se uporablja z viri svetlobe z zelo nizko napetostjo; |
(8) |
„aktivni napajalnik z ethernetnim injektorjem“ pomeni napravo, ki pretvarja omrežno napetost v nižjo enosmerno napetost, ima enega ali več ethernetnih vhodov in/ali enega ali več ethernetnih izhodov, z energijo oskrbuje eno ali več naprav, priključenih na ethernetne izhode, ter na izhodih zagotavlja nazivno napetost samo takrat, ko so po standardiziranem postopku zaznane združljive naprave; |
(9) |
„priključna postaja za samostojne naprave“ pomeni napravo, v katero se za polnjenje namesti baterijska naprava, ki izvaja naloge, pri katerih se mora naprava premikati brez posredovanja uporabnika, in ki lahko usmerja samostojne premike naprave; |
(10) |
„električno omrežje“ pomeni električno energijo iz omrežja z napetostjo 230 V (±10 %) pri izmeničnem toku pri 50 Hz; |
(11) |
„oprema za informacijsko tehnologijo“ pomeni opremo, katere osnovna funkcija je vnašanje, shranjevanje, prikazovanje, iskanje, prenos, obdelava, komutacija ali nadzor podatkov ali telekomunikacijskih sporočil ali kombinacija teh funkcij in je lahko opremljena z enim ali več terminali, ki se običajno uporabljajo za prenos informacij; |
(12) |
„domače okolje“ pomeni okolje, v katerem se radijski in televizijski sprejemnik uporabljata na razdalji 10 m od zadevne opreme; |
(13) |
„izhodna moč glede na napisno ploščico“ (PO) pomeni največjo izhodno moč, kot jo je določil proizvajalec; |
(14) |
„stanje brez obremenitve“ pomeni stanje, v katerem je vhodni priključek zunanjega napajalnika priklopljen na omrežje, izhodni priključek pa ni povezan z nobenim primarnim porabnikom; |
(15) |
„aktivno stanje“ pomeni stanje, v katerem je vhodni priključek zunanjega napajalnika priklopljen na omrežje, izhodni priključek pa je povezan s primarnim porabnikom; |
(16) |
„izkoristek v aktivnem stanju“ pomeni razmerje med močjo, ki jo v aktivnem stanju proizvede zunanji napajalnik, in prejeto močjo, ki je za to potrebna; |
(17) |
„povprečni izkoristek v aktivnem stanju“ pomeni povprečje izkoristkov v aktivnem stanju pri 25-odstotni, 50-odstotni, 75-odstotni in 100-odstotni izhodni moči glede na napisno ploščico; |
(18) |
„enakovredni model“ pomeni model, ki ima enake tehnične značilnosti, relevantne za tehnične informacije, ki jih je treba navesti, vendar ga je isti proizvajalec, uvoznik ali pooblaščeni zastopnik dal na trg ali v uporabo kot drug model z drugačno identifikacijsko oznako modela; |
(19) |
„identifikacijska oznaka modela“ pomeni kodo, običajno alfanumerično, po kateri se določen model izdelka razlikuje od drugih modelov iste blagovne znamke ali z istim imenom proizvajalca, uvoznika ali pooblaščenega zastopnika. |
Člen 3
Zahteve za okoljsko primerno zasnovo
Zahteve za okoljsko primerno zasnovo iz Priloge II se uporabljajo od datumov, ki so navedeni v njej.
Člen 4
Ocenjevanje skladnosti
1. Postopek za ocenjevanje skladnosti iz člena 8 Direktive 2009/125/ES je notranji nadzor snovanja iz Priloge IV k navedeni direktivi ali sistem upravljanja iz Priloge V k navedeni direktivi.
2. Za ocenjevanje skladnosti v skladu s členom 8 Direktive 2009/125/ES tehnična dokumentacija vključuje deklarirane vrednosti parametrov iz točke 2(c) Priloge II k tej uredbi.
3. Kadar so informacije v tehnični dokumentaciji za določen model pridobljene:
(a) |
od modela, ki ima enake tehnične značilnosti, relevantne za tehnične informacije, ki jih je treba navesti, vendar ga proizvaja drug proizvajalec, ali |
(b) |
z izračunom na podlagi zasnove ali ekstrapolacije iz drugega modela istega ali drugega proizvajalca ali obojega, |
tehnična dokumentacija vključuje podrobnosti o tem izračunu in rezultate tega izračuna, oceno, ki so jo opravili proizvajalci za preverjanje točnosti tega izračuna, in izjavo o enakovrednosti modelov različnih proizvajalcev, če je ustrezno.
Tehnična dokumentacija vključuje seznam vseh enakovrednih modelov, vključno z njihovimi identifikacijskimi oznakami modela.
Člen 5
Postopek preverjanja za namene tržnega nadzora
Organi držav članic pri izvajanju tržnega nadzora iz člena 3(2) Direktive 2009/125/ES uporabljajo postopek iz Priloge III.
Člen 6
Merila uspešnosti
Merila uspešnosti za najučinkovitejše izdelke in tehnologije, dostopne na trgu ob sprejetju te uredbe, so določena v Prilogi IV.
Člen 7
Pregled
Komisija pregleda to uredbo z vidika tehnološkega napredka in rezultate tega pregleda, po potrebi vključno z osnutkom predloga revizije, predstavi posvetovalnemu forumu do 14. novembra 2022.
S pregledom se zlasti ocenijo: izvedljivost oblikovanja zahteve glede minimalne energijske učinkovitosti pri 10-odstotni obremenitvi; možnosti, da se v področje uporabe uredbe vključijo brezžični polnilniki, aktivni napajalniki z ethernetnimi injektorji ter zunanji napajalniki, ki se uporabljajo skupaj z električnimi in elektronskimi gospodinjskimi aparati in pisarniško opremo, ki niso vključeni v Prilogi I; možnosti za vključitev zahtev v podporo ciljem krožnega gospodarstva, vključno z interoperabilnostjo.
Člen 8
Razveljavitev
Uredba (ES) št. 278/2009 se razveljavi s 1. aprilom 2020.
Člen 9
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. aprila 2020.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 1. oktobra 2019
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 285, 31.10.2009, str. 10.
(2) Sporočilo Komisije, Delovni načrt za okoljsko primerno zasnovo za obdobje 2016–2019, COM(2016) 773 final, 30. novembra 2016.
(3) Uredba Komisije (ES) št. 278/2009 z dne 6. aprila 2009 o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo za porabo električne energije zunanjih napajalnikov v stanju brez obremenitve in njihov povprečni izkoristek pod obremenitvijo (UL L 93, 7.4.2009, str. 3).
(4) Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 316, 14.11.2012, str. 12).
PRILOGA I
Seznam električnih in elektronskih gospodinjskih aparatov in pisarniške opreme
1. |
Gospodinjski aparati:
|
2. |
Oprema za informacijsko tehnologijo, vključno z opremo za kopiranje in tiskanje, in TV-komunikatorji, namenjeni predvsem uporabi v domačem okolju. |
3. |
Oprema za zabavno elektroniko:
|
4. |
Električne in elektronske igrače, oprema za prosti čas in šport:
|
PRILOGA II
Zahteve za okoljsko primerno zasnovo zunanjih napajalnikov
1. Zahteve glede energijske učinkovitosti:
(a) |
Od 1. aprila 2020 poraba električne energije v stanju brez obremenitve ne presega naslednjih vrednosti:
|
(b) |
Od 1. aprila 2020 povprečni izkoristek v aktivnem stanju ni nižji od naslednjih vrednosti:
|
2. Zahteve glede informacij:
(a) |
Od 1. aprila 2020 napisna ploščica vsebuje naslednje informacije:
|
(b) |
Od 1. aprila 2020 navodila za uporabo za končne uporabnike (kjer je ustrezno) in prosto dostopne spletne strani proizvajalcev, uvoznikov ali pooblaščenih zastopnikov vsebujejo naslednje informacije v vrstnem redu kot spodaj:
Ustrezno stanje obremenitve je:
|
(c) |
Od 1. aprila 2020 tehnična dokumentacija za namene ocenjevanja skladnosti v skladu s členom 4 vsebuje naslednje elemente:
|
3. Meritve in izračuni
Zaradi zagotavljanja in preverjanja skladnosti z zahtevami iz te uredbe se meritve in izračuni opravijo v skladu s harmoniziranimi standardi, katerih sklicne številke so bile v ta namen objavljene v Uradnem listu Evropske unije, ali z uporabo drugih zanesljivih, točnih in ponovljivih metod, pri katerih se upoštevajo najsodobnejše splošno priznane metode.
PRILOGA III
Postopek preverjanja za namene tržnega nadzora
Dovoljena odstopanja pri preverjanjih, opredeljena v tej prilogi, se nanašajo samo na preverjanje izmerjenih parametrov, ki ga izvedejo organi držav članic, in jih proizvajalec, uvoznik ali pooblaščeni zastopnik ne sme uporabljati kot dovoljena odstopanja za določitev vrednosti v tehnični dokumentaciji ali pri razlagi teh vrednosti za dosego skladnosti ali priglasitev boljše učinkovitosti na kakršen koli način.
Pri preverjanju skladnosti modela izdelka z zahtevami iz te uredbe v skladu s členom 3(2) Direktive 2009/125/ES organi držav članic za zahteve iz te priloge uporabljajo naslednji postopek:
1. |
Organi držav članic preverijo samo eno enoto modela. |
2. |
Šteje se, da model izpolnjuje veljavne zahteve, če:
|
3. |
Če rezultati iz točke 2(a), (b) ali (d) niso doseženi, se šteje, da model in vsi enakovredni modeli niso skladni s to uredbo. |
4. |
Če rezultat iz točke 2(c) ni dosežen, organi držav članic izberejo tri dodatne enote istega modela za preizkušanje. Alternativno lahko tri dodatne izbrane enote pripadajo enemu ali več enakovrednim modelom. |
5. |
Šteje se, da model izpolnjuje veljavne zahteve, če je za te tri enote aritmetična sredina ugotovljenih vrednosti skladna z zadevnimi dovoljenimi odstopanji pri preverjanjih, opredeljenih v preglednici 1. |
6. |
Če rezultat iz točke 5 ni dosežen, se šteje, da model in vsi enakovredni modeli niso skladni s to uredbo. |
7. |
Organi držav članic predložijo vse ustrezne informacije organom drugih držav članic in Komisiji takoj po sprejetju sklepa o neskladnosti modela v skladu s točko 3 ali 6. |
Organi držav članic uporabljajo merilne in računske metode iz Priloge II.
Organi držav članic uporabljajo samo dovoljena odstopanja pri preverjanjih, opredeljena v preglednici 1, in za zahteve iz te priloge samo postopek, opisan v točkah 1 do 7. Za parametre iz preglednice 1 se ne uporabljajo druga dovoljena odstopanja, na primer tista iz harmoniziranih standardov ali katere koli druge merilne metode.
Preglednica 1
Dovoljena odstopanja pri preverjanjih
Parametri |
Dovoljena odstopanja pri preverjanjih |
Stanje brez obremenitve |
Ugotovljena vrednost (*1) ne presega deklarirane vrednosti za več kot 0,01 W. |
Izkoristek v aktivnem stanju pri vsakem od veljavnih stanj obremenitve |
Ugotovljena vrednost (*1) ni nižja od deklarirane vrednosti za več kot 5 %. |
Povprečni izkoristek v aktivnem stanju |
Ugotovljena vrednost (*1) ni nižja od deklarirane vrednosti za več kot 5 %. |
(*1) Če so bile preizkušene tri dodatne enote, kot je določeno v točki 4, ugotovljena vrednost pomeni aritmetično sredino vrednosti, ugotovljenih za te tri dodatne enote.
PRILOGA IV
Merila uspešnosti
V nadaljevanju je predstavljena najboljša razpoložljiva tehnologija, ki je bila ob začetku veljavnosti te uredbe dostopna na trgu za zunanje napajalnike z vidika njihove porabe energije v stanju brez obremenitve in povprečnega izkoristka v aktivnem stanju.
(a) |
Stanje brez obremenitve Najnižja razpoložljiva poraba energije zunanjih napajalnikov v stanju brez obremenitve se lahko približno določi kot:
|
(b) |
Povprečni izkoristek v aktivnem stanju Najboljši razpoložljivi povprečni izkoristek zunanjih napajalnikov v aktivnem stanju se lahko približno določi kot:
|