2.7.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 178/1


UREDBA SVETA (EU) 2019/1111

z dne 25. junija 2019

o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok

(prenovitev)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 81(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenj Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Komisija je 15. aprila 2014 sprejela poročilo o uporabi Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 (3). V poročilu je bilo ugotovljeno, da je Uredba (ES) št. 2201/2003 instrument, ki dobro deluje in je državljanom prinesel veliko koristi, da pa bi se dalo veljavna pravila izboljšati. Potrebne so številne spremembe navedene uredbe. Zaradi jasnosti bi bilo treba navedeno uredbo prenoviti.

(2)

Ta uredba določa enotna pravila o pristojnosti za razvezo, prenehanje življenjske skupnosti in razveljavitev zakonske zveze ter za spore v zvezi s starševsko odgovornostjo z mednarodnim elementom. Olajšuje pretok odločb, pa tudi javnih listin in nekaterih dogovorov v Uniji, saj vsebuje določbe o njihovem priznavanju in izvrševanju v drugih državah članicah. Poleg tega natančno določa pravico otroka, da izrazi svoje mnenje v postopku, ki ga zadeva, in vsebuje tudi določbe, ki v odnosih med državami članicami dopolnjujejo Haaško konvencijo z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok (v nadaljnjem besedilu: Haaška konvencija iz leta 1980). Ta uredba bi zato morala pripomoči k večji pravni varnosti in prožnosti ter boljšemu dostopu do sodnih postopkov in njihovi večji učinkovitosti.

(3)

Nemoteno in pravilno delovanje Unije kot območja pravice ter spoštovanja za različne pravne sisteme in tradicije držav članic je bistveno za Unijo. V tem smislu bi bilo treba dodatno okrepiti medsebojno zaupanje držav članic v pravosodne sisteme drugih držav članic. Unija si je zastavila cilj oblikovati, ohranjati in razvijati območje svobode, varnosti in pravice, v katerem je zagotovljen prosti pretok oseb in dostop do sodnega varstva. Za dosego navedenega cilja bi bilo treba okrepiti pravice oseb, zlasti otrok, v pravnih postopkih, da se olajša sodelovanje pravosodnih in upravnih organov ter izvrševanje odločb v zadevah družinskega prava s čezmejnimi posledicami. Okrepiti bi bilo treba vzajemno priznavanje odločb v civilnih zadevah, poenostaviti dostop do sodnega varstva ter izboljšati izmenjavo informacij med organi držav članic.

(4)

V ta namen mora Unija med drugim sprejeti ukrepe na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami, zlasti kadar so potrebni za pravilno delovanje notranjega trga. Pojem „civilne zadeve“ bi bilo treba v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) razlagati kot samostojen pojem. Obravnavati bi ga bilo treba kot samostojen koncept, ki se v prvi vrsti razlaga glede na cilje in strukturo te uredbe, v drugi vrsti pa glede na splošna načela, ki izhajajo iz celote nacionalnih pravnih sistemov. Pojem „civilne zadeve“ bi bilo torej treba razlagati tako, da lahko zajema tudi ukrepe, ki z vidika pravnega sistema države članice lahko spadajo na področje javnega prava. Zlasti bi moral zajemati vse zahtevke, ukrepe ali odločbe v sporih v zvezi s „starševsko odgovornostjo“ v smislu te uredbe in v skladu z njenimi cilji.

(5)

Ta uredba se uporablja za „civilne zadeve“, ki zajemajo civilnopravne postopke in pripadajoče sodne odločbe ter javne listine in nekatere zunajsodne dogovore v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo. Poleg tega bi moral pojem „civilne zadeve“ zajemati zahtevke, ukrepe ali odločbe ter javne listine in nekatere zunajsodne dogovore v zvezi z vrnitvijo otroka na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980, ki v skladu s sodno prakso Sodišča in členom 19 Haaške konvencije iz leta 1980 niso postopki vsebinskega odločanja o starševski odgovornosti, a so z njimi tesno povezani in so obravnavani v nekaterih določbah te uredbe.

(6)

Da bi olajšali pretok odločb ter javnih listin in nekaterih dogovorov v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, je nujno in primerno, da pravila o pristojnosti ter priznavanju in izvrševanju odločb ureja pravni instrument Unije, ki je zavezujoč in se neposredno uporablja.

(7)

Da bi se zagotovila enakost za vse otroke, bi morala ta uredba zajemati vse odločbe o starševski odgovornosti, vključno z ukrepi za varstvo otroka, neodvisno od kakršne koli povezave s postopki v zakonskih sporih ali drugimi postopki.

(8)

Ker pa se vprašanje uporabe pravil o starševski odgovornosti pogosto pojavi v okviru postopkov v zvezi z zakonskimi spori, je ustrezno imeti en sam instrument za zadeve, povezane z razvezo in starševsko odgovornostjo.

(9)

Glede odločb o razvezi, prenehanju življenjske skupnosti ali razveljavitvi zakonske zveze bi bilo treba to uredbo uporabljati le za prenehanje zakonskih vezi. Uredba ne bi smela zadevati vprašanj, kot so razlogi za razvezo, premoženjske posledice zakonske zveze ali drugih s tem povezanih ukrepov. Odločbe o zavrnitvi prenehanja zakonskih vezi ne bi smele biti zajete v njenih določbah o priznavanju.

(10)

Glede premoženja otroka bi se morala ta uredba uporabljati le za ukrepe za varstvo otroka, tj. glede določitve in nalog osebe ali organa, zadolženega za otrokovo premoženje, zastopanje ali pomoč otroku, ter upravljanja, hrambe otrokovega premoženja ali razpolaganja z njim. V tem smislu bi se morala ta uredba na primer uporabljati v primerih, kadar je predmet postopka določitev osebe ali organa za upravljanje otrokovega premoženja. Ukrepe, ki se nanašajo na otrokovo premoženje, vendar niso povezani z zaščito otroka, bi morala še naprej urejati Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (4). Vendar pa bi moralo biti mogoče, da se v takih primerih uporabijo določbe te uredbe o pristojnosti glede predhodnih vprašanj.

(11)

Vsakršna namestitev otroka v rejniško družino – torej pri eni ali več fizičnih osebah v skladu z nacionalnim pravom in postopkom – ali v oskrbo zavoda, na primer v sirotišnico ali mladinski dom, v drugi državi članici bi morala spadati na področje uporabe te uredbe, razen če ni izrecno izključena, kar je recimo primer namestitve z namenom posvojitve ali namestitve pri enem od staršev ali, kjer je primerno, pri katerem koli drugem ožjem sorodniku, ki ga je navedla država članica sprejema. Posledično bi morale biti vključene tudi „vzgojne namestitve“, ki jih odredi sodišče ali uredi pristojni organ s soglasjem staršev ali otroka ali na njihovo zahtevo zaradi prestopniškega vedenja otroka. Izključena bi morala biti le vzgojna ali kazenska namestitev, odrejena ali urejena zaradi otrokovega dejanja, ki bi se lahko v skladu z nacionalnim kazenskim pravom obravnavalo kot kaznivo dejanje, če bi ga storila odrasla oseba, ne glede na to, ali bi to v konkretni zadevi privedlo do obsodbe.

(12)

Ta uredba se ne bi smela uporabljati za ugotavljanje očetovstva oz. materinstva, ker se te zadeve razlikujejo od podelitve starševske odgovornosti, in tudi ne za druga vprašanja, povezana s statusom oseb.

(13)

Preživninske obveznosti so izključene iz področja uporabe te uredbe, ker jih ureja že Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 (5). Poleg sodišč, pristojnih za kraj, v katerem tožena stranka ali upravičenec običajno prebiva, bi morala tudi sodišča, ki so v skladu s to uredbo pristojna v zakonskih sporih, praviloma odločati o preživninskih obveznostih, povezanih s tem postopkom, med zakonci ali bivšimi zakonci na podlagi točke (c) člena 3 navedene uredbe. Sodišča, ki so na podlagi te uredbe pristojna v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, praviloma odločajo o preživninskih obveznostih, povezanih s tem postopkom, do otrok na podlagi točke (d) člena 3 navedene uredbe.

(14)

V skladu s sodno prakso Sodišča bi bilo treba pojem „sodišče“ razumeti širše, tako da bi zajemal tudi upravne ali druge organe, kot so notarji, ki v nekaterih zakonskih sporih ali sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo izvršujejo pristojnost. Kot „odločba“ bi moral biti priznan ali izvršen vsak dogovor, ki ga odobri sodišče po preučitvi vsebine v skladu z nacionalnim pravom in postopkom. Druge dogovore, ki po formalnem posredovanju javnega organa ali drugega organa, o katerem država članica v ta namen obvesti Komisijo, pridobijo zavezujoč pravni učinek v državi članici izvora, bi bilo treba uveljaviti v drugih državah članicah v skladu s specifičnimi določbami o javnih listinah in dogovorih iz te uredbe. Ta uredba ne bi smela dovoljevati prostega pretoka zgolj zasebnih dogovorov. Vendar pa bi morali biti v obtoku dogovori, ki niso ne odločbe ne javne listine, a so bili vendarle registrirani s strani za to pristojnega javnega organa. Taki javni organi so lahko med drugim notarji, ki registrirajo dogovore, tudi če opravljajo svobodni poklic.

(15)

V povezavi s pojmom „javna listina“ bi bilo treba pojem „pooblastitev“ v tej uredbi razumeti kot samostojen pojem v skladu z opredelitvijo „javne listine“, uporabljane horizontalno v drugih instrumentih Unije, in ob upoštevanju namena te uredbe.

(16)

Čeprav postopki vrnitve na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980 niso postopki vsebinskega odločanja o starševski odgovornosti, bi morale biti odločbe, ki v skladu s Haaško konvencijo iz leta 1980 urejajo vrnitev otroka, v skladu s poglavjem IV te uredbe priznane in izvršene, kadar morajo biti, potem ko je bila že izdana odločba o vrnitvi, zaradi novega protipravnega odvzema otroka izvršene v drugi državi članici. To ne posega v možnost, da se v zvezi z novim protipravnim odvzemom otroka ne bi mogel začeti nov postopek za vrnitev otroka na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980. Poleg tega bi se morala ta uredba še naprej uporabljati za druge vidike v primerih neupravičene premestitve ali zadržanja otroka, denimo določbe glede sodne pristojnosti za sodišče države članice običajnega prebivališča ter določbe glede priznavanja in izvrševanja vseh odločb navedenega sodišča.

(17)

Ta uredba bi se morala, kot Haaška konvencija z dne 19. oktobra 1996 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok (v nadaljnjem besedilu: Haaška konvencija iz leta 1996), uporabljati za vse otroke do 18. leta starosti, tudi v primerih, ko so še pred to starostjo pridobili pravno in poslovno sposobnost v okviru prava, ki ureja njihov osebni status, ker so na primer s sklenitvijo zakonske zveze začeli veljati za polnoletne. S tem bi se moralo preprečiti prekrivanje s področjem uporabe Haaške konvencije z dne 13. januarja 2000 o mednarodnem varstvu odraslih oseb, ki se uporablja za osebe od 18. leta naprej, obenem pa tudi vrzeli med obema instrumentoma. Haaška konvencija iz leta 1980 in posledično tudi poglavje III te uredbe, ki dopolnjuje uporabo Haaške konvencije iz leta 1980 v odnosih med državami članicami, bi se morala še naprej uporabljati za otroke do 16. leta starosti.

(18)

V tej uredbi bi se moralo ne glede na izraze, ki se uporabljajo v nacionalnem pravu, šteti, da ima oseba „pravice do varstva in vzgoje“, kadar se nosilec starševske odgovornosti z odločbo, po samem zakonu ali z dogovorom, ki ima pravno veljavo v skladu s pravom države članice otrokovega običajnega prebivališča, ne more odločiti o otrokovem prebivališču brez soglasja te osebe. V nekaterih pravnih sistemih, ki uporabljajo pojma „varstvo in vzgoja“ ter „stiki“, lahko starš, ki nima pravice do varstva in vzgoje otroka, dejansko ohrani pomembne odgovornosti glede odločitev o otroku, ki presegajo zgolj pravico do stikov.

(19)

Temelji pristojnosti v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo so oblikovani tako, da kar najbolj upoštevajo otrokovo korist, in bi jih bilo treba uporabljati v skladu s tem. Vsako sklicevanje na otrokovo korist bi bilo treba razlagati v smislu člena 24 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) in Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah z dne 20. novembra 1989 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija ZN o otrokovih pravicah), kot se izvaja v skladu z nacionalnim pravom in postopkom.

(20)

Za varstvo otrokove koristi bi bilo treba pristojnost v prvi vrsti določiti glede na kriterij bližine. Posledično bi morala biti pristojna država članica, v kateri ima otrok običajno prebivališče, razen v nekaterih primerih, določenih v tej uredbi, denimo v primeru spremembe otrokovega prebivališča ali v skladu z dogovorom med nosilcema starševske odgovornosti.

(21)

Kadar noben postopek v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo še ni v teku in se običajno prebivališče otroka zaradi zakonite preselitve spremeni, bi morala pristojnost spremljati otroka, da se ohrani bližina. Kadar je postopek že v teku, je ohranitev te pristojnosti do takrat, ko se ta postopek konča s pravnomočno odločbo ali kako drugače, upravičena zaradi pravne varnosti in učinkovitosti pravosodja. Vendar pa bi moralo imeti sodišče, pristojno za odločanje, pravico, da v nekaterih okoliščinah pristojnost prenese na državo članico, v kateri otrok živi po zakoniti preselitvi.

(22)

V primerih neupravičene premestitve ali zadržanja otroka ter brez poseganja v morebitno izbiro sodišča v skladu s to uredbo bi morala sodišča države članice otrokovega običajnega prebivališča ohraniti svojo pristojnost, dokler ni vzpostavljeno novo običajno prebivališče v drugi državi članici in dokler niso izpolnjeni nekateri specifični pogoji. Države članice s skoncentrirano pristojnostjo bi morale razmisliti o tem, da bi sodišču, ki je začelo postopek na podlagi zahtevka za vrnitev na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980, omogočile tudi izvajanje pristojnosti v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, o kateri so se stranke dogovorile ali ki so jo sprejele v skladu s to uredbo, če so tak dogovor dosegle med postopkom vrnitve. Taki dogovori bi morali zajemati tako dogovore o vrnitvi otroka kot dogovore o tem, da se otrok ne vrne. Če je dogovorjeno, da se otrok ne vrne, bi moral ostati v državi članici novega običajnega prebivališča, pristojnost za vse tamkajšnje prihodnje postopke v zvezi s pravicami do varstva in vzgoje otroka pa bi morala biti določena na podlagi otrokovega novega običajnega prebivališča.

(23)

Pod določeni pogoji iz te uredbe bi moralo biti mogoče, da se pristojnost v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo določi tudi v državi članici, v kateri med staršema poteka postopek za razvezo, prenehanje življenjske skupnosti ali razveljavitev zakonske zveze, ali v drugi državi članici, s katero ima otrok bistveno povezavo in glede katere se stranke ali dogovorijo vnaprej, in to najpozneje v trenutku, ko je sodišče začelo postopek, ali jo sprejmejo izrecno med postopkom, čeprav otrok v navedeni državi članici nima običajnega prebivališča, pod pogojem, da je izvajanje take pristojnosti v otrokovo korist. V skladu s sodno prakso Sodišča bi bilo treba v tej uredbi vsakogar, ki ni starš in ima v skladu z nacionalnim pravom status stranke v postopku, ki so ga začeli starši, šteti za stranko v postopku, kar pomeni, da bi nasprotovanje navedene stranke izbiri staršev zadevnega otroka glede sodne pristojnosti po dnevu, na katerega se je pred sodiščem začel postopek, moralo preprečevati potrditev, da so vse stranke, ki so na navedeni dan v postopku, sprejele dogovor o pristojnosti. Sodišče bi moralo, še preden začne izvajati pristojnost na podlagi dogovora o pristojnosti sodišča ali sprejetja pristojnosti, preučiti, ali ta dogovor ali sprejetje temeljita na ozaveščeni in svobodni izbiri zadevnih strank in nista rezultat dejanja ene stranke, ki je izkoristila težek ali šibek položaj druge stranke. Sodišče bi moralo zabeležiti sprejetje pristojnosti med postopkom v skladu z nacionalnim pravom in postopkom.

(24)

Da bi v morebitnih novih prihodnjih postopkih spoštovali zahtevo glede bližine, bi morala vsaka dogovorjena ali sprejeta pristojnost prenehati – razen če se stranke dogovorijo drugače – najpozneje takrat, ko zoper odločbo v navedenem postopku v sporu v zvezi s starševsko odgovornostjo ni več mogoče vložiti rednega pravnega sredstva ali pa se je postopek končal zaradi nekega drugega razloga.

(25)

Kadar ni mogoče ugotoviti otrokovega običajnega prebivališča, obenem pa pristojnosti ni mogoče določiti na podlagi dogovora o pristojnosti, bi morala imeti pristojnost sodišča države članice, v kateri se otrok nahaja. To pravilo o navzočnosti bi se moralo uporabljati tudi za otroke begunce in otroke, ki so razseljeni na mednarodni ravni zaradi nemirov v njihovi državi članici običajnega prebivališča. Vendar pa bi se ob upoštevanju te uredbe v povezavi s členom 52(2) Haaške konvencije iz leta 1996 to pravilo o pristojnosti moralo uporabljati le za otroke, ki so imeli običajno prebivališče v državi članici še pred premestitvijo. Če je bilo otrokovo običajno prebivališče pred premestitvijo v tretji državi članici, bi se moralo uporabljati pravilo o pristojnosti iz Haaške konvencije iz leta 1996 v zvezi z otroci begunci in otroci, ki so razseljeni na mednarodni ravni.

(26)

V izjemnih okoliščinah sodišče države članice otrokovega običajnega prebivališča morda ni najprimernejše sodišče za obravnavo zadeve. Izjemoma in pod določenimi pogoji, nikakor pa ne obvezno, bi moralo imeti pristojno sodišče možnost prenesti svojo pristojnost v določeni zadevi na sodišče druge države članice, če je to sodišče primernejše, da oceni otrokovo korist v konkretni zadevi. V skladu s sodno prakso Sodišča bi moralo sodišče države članice pristojnost v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo prenesti le na sodišče druge države članice, s katero ima zadevni otrok „posebno povezavo“. V tej uredbi bi bilo treba določiti izčrpen seznam odločilnih elementov takšnih „posebnih povezav“. Pristojno sodišče bi moralo zaprositi sodišče druge države članice le, če je njegova predhodna odločitev, da prekine postopek in zaprosi za prenos pristojnosti, postala pravnomočna, kadar je po nacionalnem pravu to odločitev mogoče izpodbijati.

(27)

V izjemnih okoliščinah in ob upoštevanju koristi otroka v konkretnem primeru bi moralo imeti sodišče države članice, ki po tej uredbi nima pristojnosti, ima pa v skladu s to uredbo posebno povezavo z otrokom, možnost, da pristojno sodišče države članice otrokovega običajnega prebivališča zaprosi za prenos pristojnosti. Vendar pa to v primerih neupravičene premestitve ali zadržanja otroka ne bi smelo biti dovoljeno. To konkretno pristojno sodišče bi moralo biti določeno na podlagi nacionalnega prava zaprošene države članice.

(28)

Prenos pristojnosti bi moral veljati le za vsak konkreten primer, v zvezi s katerim je odobren, ne glede na to, ali je zanj zaprosilo sodišče, ki želi prenesti svojo pristojnost, ali sodišče, ki pristojnost želi pridobiti. Ko je postopek, v zvezi s katerim je bil zaprošen in odobren prenos pristojnosti, zaključen, prenos ne bi več smel imeti nobenega učinka za prihodnje postopke.

(29)

Kadar v skladu s to uredbo ni pristojno nobeno sodišče države članice, bi bilo treba pristojnost v vsaki državi članici določiti v skladu z zakonodajo te države članice. Izraz „zakonodaja te države članice“ bi moral zajemati mednarodne instrumente, ki veljajo v zadevni državi članici.

(30)

Ta uredba sodiščem države članice, ki niso stvarno pristojna, ne bi smela preprečevati, da v nujnih primerih sprejmejo začasne ukrepe, vključno z zaščitnimi ukrepi, glede otroka ali premoženja otroka, ki se nahaja v zadevni državi članici. Ti ukrepi ne bi smeli biti priznani in se ne bi smeli izvrševati v nobeni drugi državi članici na podlagi te uredbe, razen ukrepov, ki se sprejmejo, da bi se otrok zaščitil pred resno nevarnostjo iz točke (b) člena 13(1) Haaške konvencije iz leta 1980. Ukrepi, ki se sprejmejo, da bi se otrok zaščitil pred takšno nevarnostjo, bi morali ostati veljavni, dokler sodišče države članice, v kateri ima otrok običajno prebivališče, ne sprejme ukrepov, ki so po njegovem mnenju primerni. Sodišče bi moralo o sprejetih ukrepih neposredno ali prek osrednjih organov obvestiti sodišče države članice, ki je stvarno pristojno na podlagi te uredbe, če je to potrebno za varstvo otrokove koristi. Vendar dejstvo, da se takšno obvestilo ne zagotovi, še ne bi smelo biti razlog za nepriznavanje ukrepa.

(31)

Kadar se pri sodišču, ki je pristojno le za začasne ukrepe, vključno z zaščitnimi ukrepi, vloži zahtevek glede vsebine, bi se moralo to sodišče po uradni dolžnosti izreči za nepristojno, če je na podlagi te uredbe stvarno pristojno sodišče druge države članice.

(32)

Če je izid postopka pred sodiščem države članice, ki ni pristojno na podlagi te uredbe, odvisen od rešitve predhodnega vprašanja, ki spada na področje uporabe te uredbe, ta uredba sodiščem navedene države članice ne bi smela preprečevati določitve zadevnega vprašanja. Če je torej predmet postopka na primer spor v dedni zadevi, v katero je vključen otrok, in je treba imenovati posebnega skrbnika, ki zastopa otroka v navedenem postopku, bi morala imeti država članica, ki je pristojna za spor v dedni zadevi, možnost imenovati skrbnika za tekoči postopek, ne glede na to, ali je pristojna za spore v zvezi s starševsko odgovornostjo na podlagi te uredbe. Vsaka taka rešitev bi morala imeti učinke le v postopku, za katerega je bila sprejeta.

(33)

Če je za veljavnost pravnega dejanja, ki se je izvedlo ali naj bi se izvedlo v imenu otroka v postopku dedovanja pred sodiščem države članice, potrebno dovoljenje ali odobritev sodišča, bi moralo imeti sodišče v zadevni državi članici možnost odločiti, ali dovoli ali odobri takšno pravno dejanje, četudi ni pristojna na podlagi te uredbe. Izraz „pravno dejanje“ bi moral na primer vključevati sprejem dediščine ali odpoved dediščini ali dogovor med strankami o delitvi zapuščine.

(34)

Ta uredba ne bi smela posegati v uporabo mednarodnega javnega prava glede diplomatske imunitete. Kadar izvajanje pristojnosti na podlagi te uredbe ni mogoče zaradi diplomatske imunitete v skladu z mednarodnim pravom, bi bilo treba pristojnost izvajati v skladu z nacionalnim pravom države članice, v kateri zadevna oseba nima takšne imunitete.

(35)

Ta uredba določa trenutek, za katerega se šteje, da je sodišče začelo postopek za namene te uredbe. Glede na to, da v državah članicah obstajata različna sistema, pri katerih je treba pisanje o začetku postopka bodisi najprej vročiti nasprotni stranki bodisi najprej vložiti pri sodišču, bi moralo zadostovati, da je bila izvedena prva faza na podlagi nacionalnega prava, pod pogojem, da vlagatelj kasneje ni opustil dejanj, ki bi jih moral na podlagi nacionalnega prava opraviti za izvedbo druge faze. Ob upoštevanju vse večjega pomena mediacije in drugih načinov alternativnega reševanja sporov, tudi v sodnih postopkih, bi se moralo v skladu s sodno prakso Sodišča tudi šteti, da je sodišče začelo postopek v trenutku, ko je pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje vloženo pri sodišču, če je bil postopek na zahtevo stranke, ki je postopek začela, medtem začasno ustavljen, da bi se našla sporazumna rešitev, ne da bi bilo pisanje o začetku postopka že vročeno nasprotni stranki in ne da bi bila ta stranka seznanjena s postopkom ali ne da bi bila v njem kakor koli sodelovala, pod pogojem, da stranka, ki je postopek začela, kasneje ni opustila dejanj, ki bi jih morala opraviti v zvezi z vročitvijo pisanja nasprotni stranki. V skladu s sodno prakso Sodišča bi moral v primeru litispendence datum, na katerega je bil vložen obvezen spravni postopek pri nacionalnem spravnem organu, veljati za datum, za katerega se šteje, da je sodišče začelo postopek.

(36)

Za vročitev listin v postopkih, začetih v skladu s to uredbo, bi se morala uporabljati Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(37)

Sodišče države članice, ki je začelo postopek v zadevi, za katero na podlagi te uredbe ni stvarno pristojno in za katero je na podlagi te uredbe stvarno pristojno sodišče druge države članice, bi se moralo po uradni dolžnosti izreči za nepristojno. Vendar bi moralo sodišče države članice, ki ima v skladu s to uredbo posebno povezavo z otrokom, imeti diskrecijsko pravico – toda ne obveznosti –, da zaprosi za prenos pristojnosti na podlagi te uredbe.

(38)

V interesu usklajenega delovanja pravosodja bi bilo treba čim bolj zmanjšati možnost sočasnih postopkov in zagotoviti, da v različnih državah članicah niso izdane nezdružljive odločbe. Obstajati bi moral jasen in učinkovit mehanizem za reševanje primerov litispendence in sorodnih pravd ter za preprečevanje problemov, ki izhajajo iz razlik med državami članicami v zvezi z določitvijo trenutka, ko se šteje, da postopek teče. Za namene te uredbe bi bilo treba ta trenutek opredeliti kot avtonomen koncept. Vendar pa določbe te uredbe o litispendenci zaradi boljše učinkovitosti dogovorov o izključni pristojnosti sodišča ne bi smele biti ovira v primerih, ko starši podelijo izključno pristojnost sodiščem države članice.

(39)

V postopkih v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo na podlagi te uredbe in postopkih vrnitve na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980 bi bilo treba kot osnovno načelo otroku, na katerega se ti postopki nanašajo in ki lahko oblikuje lastno mnenje, v skladu s sodno prakso Sodišča dati dejansko in učinkovito možnost, da ga tudi izrazi, pri oceni otrokove koristi pa bi bilo treba temu mnenju pripisati ustrezno težo. Možnost, da lahko otrok v skladu s členom 24(1) Listine in glede na člen 12 Konvencije ZN o otrokovih pravicah svobodno izrazi svoje mnenje, ima pomembno vlogo pri uporabi te uredbe. Vendar pa bi v uredbi moralo biti vprašanje, kdo bo zaslišal otroka in kako bo zaslišan, prepuščeno nacionalnemu pravu in postopku držav članic. Namen te uredbe torej ne bi smel biti določiti, ali bi moral otroka zaslišati sodnik osebno ali posebej usposobljen strokovnjak, ki pozneje poroča sodišču, ter ali bi moralo zaslišanje potekati v sodni dvorani ali drugje ali na drugačen način. Poleg tega zaslišanje otroka, ki še naprej ostaja njegova pravica, ne more biti absolutna obveznost, temveč bi bilo treba to možnost preučiti glede na otrokovo korist, na primer v primerih, ki so povezani z dogovori med strankama.

Čeprav glede na sodno prakso Sodišča v členu 24 Listine in v Uredbi (ES) št. 2201/2003 ni zahtevano, da sodišče države članice izvora v vsakem primeru pridobi mnenje otroka, tako da ga zasliši, in da to sodišče tako ohrani diskrecijsko pravico, pa sodna praksa poleg tega določa, da v primeru odločitve sodišča, da otroku da možnost zaslišanja, te določbe od sodišča zahtevajo, da sprejme vse ukrepe, ki so ustrezni za ureditev takega zaslišanja, pri čemer se upoštevajo otrokove koristi in okoliščine vsakega posameznega primera, da se zagotovi učinkovitost navedenih določb in da se otroku ponudi dejanska možnost, da izrazi svoje mnenje. Sodišče države članice izvora bi moralo v čim večji meri in vedno ob upoštevanju otrokove koristi uporabiti vsa sredstva, ki jih ima na voljo v skladu z nacionalnim pravom, ter posebne instrumente mednarodnega pravosodnega sodelovanja, po potrebi tudi instrumente iz Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 (7).

(40)

V primerih neupravičene premestitve ali zadržanja otroka bi bilo treba brez odlašanja doseči otrokovo vrnitev in v ta namen bi se morala Haaška konvencija iz leta 1980 uporabljati še naprej, kot je bila dopolnjena s to uredbo, zlasti s poglavjem III.

(41)

Za čimprejšnji zaključek postopkov vrnitve na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980 bi morale države članice v skladu s svojo nacionalno strukturo sodišč razmisliti o tem, da bi pristojnost za te postopke skoncentrirale na kar se da omejeno število sodišč. Pristojnost za primere protipravnega odvzema otroka bi bila lahko skoncentrirana na eno samo sodišče za celo državo ali na omejeno število sodišč, na primer tako, da se za izhodiščno točko vzame število pritožbenih sodišč in da je pristojnost za primere mednarodnega protipravnega odvzema otroka skoncentrirana na eno sodišče prve stopnje v vsakem okrožju pritožbenega sodišča.

(42)

V postopkih vrnitve na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980, bi morala Sodišča na vseh stopnjah izdati odločbo v šestih tednih, razen kadar zaradi izjemnih okoliščin to ni mogoče. Samo dejstvo, da se uporabijo načini alternativnega reševanja sporov, se ne bi smelo šteti za izjemno okoliščino, ki bi dovoljevala prekoračitev časovnega okvira. Vendar pa lahko pride do izjemnih okoliščin pri uporabi takih načinov reševanja sporov ali zaradi njih. Za sodišče prve stopnje bi se moral časovni okvir začeti v trenutku, ko sodišče začne postopek. Za sodišče višje stopnje bi se moral začeti v trenutku, ko se sprejmejo vsi potrebni postopkovni ukrepi. Glede na zadevni pravni sistem bi taki ukrepi lahko vključevali vročitev pravnega sredstva nasprotni stranki, bodisi v državi članici, v kateri se nahaja sodišče, bodisi v drugi državi članici, posredovanje spisa in pravnega sredstva sodišču, ki odloča o pravnem sredstvu, v državah članicah, v katerih je treba pravno sredstvo vložiti pri sodišču, katerega odločitev se izpodbija, ali vložitev zahtevka o sklicu zaslišanja s strani ene od strank, kadar je takšen zahtevek potreben na podlagi nacionalnega prava. Države članice bi morale razmisliti tudi o tem, da se število pravnih sredstev, ki jih je mogoče vložiti zoper odločbo o vrnitvi ali zavrnitvi vrnitve otroka na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980, omeji na eno.

(43)

V vseh primerih, ki zadevajo otroke, in zlasti v primerih mednarodnega protipravnega odvzema otroka, bi morala sodišča preučiti možnost rešitve prek mediacije in drugih ustreznih načinov, po potrebi ob pomoči obstoječih mrež in podpornih struktur za mediacijo v čezmejnih sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo. Vendar zaradi teh prizadevanj ne bi smelo priti do neupravičenega podaljševanja postopkov vrnitve na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980. Poleg tega mediacija morda ni vedno primerna, zlasti v primerih nasilja v družini. Kadar starši v okviru postopka vrnitve na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980 dosežejo dogovor o vrnitvi ali nevrnitvi otroka in tudi o drugih zadevah v zvezi s starševsko odgovornostjo, bi jim morala ta uredba v določenih okoliščinah omogočati, da se dogovorijo tudi o tem, da bi moralo biti sodišče, ki je začelo postopek na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980, pristojno, da njihovemu dogovoru zagotovi zavezujoč pravni učinek, bodisi tako, da ga vključi v odločbo ali odobri, bodisi na kateri koli drug način, predviden v nacionalnem pravu in postopku. Države članice s skoncentrirano pristojnostjo bi zato morale razmisliti o tem, da bi sodišču, ki je začelo postopek vrnitve na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980, omogočile tudi izvajanje pristojnosti v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, o kateri so se stranke dogovorile ali ki so jo sprejele v skladu s to uredbo, kadar so tak dogovor dosegle v okviru zadevnega postopka vrnitve.

(44)

Sodišče države članice, v katero ali v kateri je bil otrok neupravičeno premeščen ali zadržan, bi moralo biti upravičeno do zavrnitve vrnitve v posebnih ustrezno utemeljenih primerih, kot to dopušča Haaška konvencija iz leta 1980. Pred tem bi moralo preučiti, ali so bili uvedeni oziroma bi se lahko sprejeli ustrezni ukrepi za zaščito otroka pred resno nevarnostjo iz točke (b) člena 13(1) Haaške konvencije iz leta 1980.

(45)

Kadar sodišče preučuje, da bi vrnitev otroka zavrnilo izključno na podlagi točke (b) člena 13(1) Haaške konvencije iz leta 1980, vrnitve ne bi smelo zavrniti, če stranka, ki zahteva vrnitev otroka, prepriča sodišče ali je sodišče drugače prepričano, da je bila sprejeta ustrezna ureditev za zaščito otroka po njegovi vrnitvi. Primeri takšne ureditve bi lahko vključevali sodno odločbo, izdano v zadevni državi članici, ki vlagatelju prepoveduje približevanje otroku, začasen ukrep, vključno z zaščitnim ukrepom, sprejet v zadevni državi članici, ki otroku dovoljuje, da ostane pri staršu, ki je otroka protipravno odvzel, ki je dejanski skrbnik, dokler v zadevni državi članici po vrnitvi ni sprejeta odločitev o vsebini pravice do varstva in vzgoje otroka ali dokazilo o razpoložljivih zdravstvenih zmogljivostih za otroka, ki potrebuje zdravljenje. Katera ureditev je v določenem primeru ustrezna, bi moralo biti odvisno od konkretne resne nevarnosti, ki bi ji bil otrok verjetno izpostavljen ob vrnitvi brez takšne ureditve. Sodišče, ki želi ugotoviti, ali je bila sprejeta ustrezna ureditev, bi se moralo v prvi vrsti zanesti na stranke in, kadar je to potrebno in primerno, za pomoč zaprositi osrednje organe ali sodnike v okviru ustrezne mreže, zlasti evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, kakor je bila vzpostavljena s Sklepom Sveta 2001/470/ES (8) ter mednarodne haaške mreže sodnikov.

(46)

Kadar je to primerno bi moralo imeti sodišče možnost, da pri odreditvi vrnitve otroka, odredi začasne ukrepe, vključno z zaščitnimi ukrepi, v skladu s to uredbo, za katere meni, da jih je treba sprejeti, da bi otroka zaščitili pred z vrnitvijo povezano resno nevarnostjo telesnega nasilja ali duševne travme, zaradi katerega oziroma katere bi se vrnitev drugače zavrnila. Taki začasni ukrepi in njihov pretok ne bi smeli podaljševati postopkov vrnitve na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980 ali izpodbijati razdelitve pristojnosti med sodiščem, ki je začelo postopek vrnitve na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980, in sodiščem, ki ima pristojnost glede vsebinskega odločanja o starševski odgovornosti v skladu s to uredbo. Po potrebi bi se moralo sodišče, pred katerim se je začel postopek na podlagi Haške konvencije iz leta 1980, posvetovati s sodiščem ali pristojnimi organi v državi članici otrokovega običajnega prebivališča, in sicer ob pomoči osrednjih organov ali sodnikov v okviru ustreznih mrež, zlasti evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah ter mednarodne haaške mreže sodnikov. Navedene ukrepe bi bilo treba priznavati in izvrševati v vseh drugih državah članicah, vključno z državami članicami, ki so pristojne na podlagi te uredbe, dokler sodišče take države članice ne sprejme ukrepov, za katere meni, da so primerni. Takšni začasni ukrepi, vključno z zaščitnimi ukrepi, bi lahko na primer predvidevali, da bi moral otrok še naprej prebivati pri dejanskem skrbniku, ali določali stike z otrokom po vrnitvi, dokler sodišče otrokovega običajnega prebivališča ne sprejme ukrepov, ki so po njegovem mnenju primerni. To ne bi smelo posegati v noben ukrep ali odločbo sodišča države članice običajnega prebivališča, ki sta bila sprejeta po vrnitvi otroka.

(47)

Ne glede na morebitna pravna sredstva, bi moralo biti mogoče odločbo o vrnitvi otroka razglasiti za začasno izvršljivo, kadar je treba otroka zaradi zaščite njegove koristi vrniti pred sprejetjem odločitve o pravnem sredstvu. Vprašanje, katero sodišče lahko razglasi odločbo za začasno izvršljivo, je lahko opredeljeno v nacionalnem pravu.

(48)

Kadar se sodišče države članice, v katero ali v kateri je bil otrok neupravičeno premeščen ali zadržan, odloči zavrniti vrnitev otroka na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980, bi se moralo v svoji odločbi izrecno sklicevati na ustrezne člene Haaške konvencije iz leta 1980, na katerih temelji zavrnitev. Ne glede na to, ali je takšna odločba o zavrnitvi pravnomočna ali je zoper njo še vedno mogoče vložiti pravno sredstvo, jo je mogoče nadomestiti s poznejšo odločbo, ki jo v postopku v zvezi s pravicami do varstva in vzgoje otroka izda sodišče države članice, v kateri je otrok običajno prebival pred neupravičeno premestitvijo ali zadržanjem. V okviru tega postopka bi bilo treba natančno preučiti vse okoliščine, med drugim, in ne izključno, tudi ravnanje staršev, ob upoštevanju otrokove koristi. Če odločba, ki izhaja iz tega postopka, o vsebini pravice do varstva in vzgoje otroka nalaga vrnitev otroka, bi bilo treba vrnitev izvesti, ne da bi bil potreben kakršen koli poseben postopek za priznanje in izvršitev zadevne odločbe v kateri koli drugi državi članici.

(49)

Sodišče, ki vrnitev otroka zavrne izključno na podlagi točke (b) člena 13(1) ali člena 13(2) Haaške konvencije iz leta 1980 ali obeh, bi moralo po uradni dolžnosti izdati potrdilo v skladu z ustreznim obrazcem iz te uredbe. Namen tega potrdila je stranke seznaniti z možnostjo, da v treh mesecih po uradnem obvestilu o odločbi, s katero se vrnitev otroka zavrne, pri sodišču v državi članici, v kateri je imel otrok neposredno pred neupravičeno premestitvijo ali zadržanjem običajno prebivališče, vložijo zahtevke glede vsebine pravice do varstva in vzgoje, ali, če je to sodišče že začelo postopek, sodišču posredujejo ustrezne dokumente, povezane s postopkom vrnitve.

(50)

Kadar postopek o vsebini pravice do varstva in vzgoje otroka v trenutku, ko sodišče, ki je začelo postopek v zvezi s prošnjo za vrnitev na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980, zavrne vrnitev otroka izključno na podlagi točke (b) člena 13(1) ali člena 13(2) Haaške konvencije iz leta 1980 ali obeh, že teče v državi članici, v kateri je otrok običajno prebival neposredno pred neupravičeno premestitvijo ali zadržanjem, bi moralo sodišče, ki je zavrnilo vrnitev otroka, če je seznanjeno s temi postopki v zvezi s pravico do varstva in vzgoje otroka, v enem mesecu od datuma svoje odločbe posredovati kopijo odločbe, ustrezno potrdilo in po potrebi prepis, povzetek ali zapisnik zaslišanja ter vse druge dokumente, ki so po njegovem mnenju pomembni za sodišče, ki je začelo postopek o vsebini pravice do varstva in vzgoje otroka. Izraz „vsi drugi dokumenti, ki so po njegovem mnenju pomembni“ bi se moral nanašati na vse dokumente, ki vsebujejo informacije, ki bi lahko vplivale na izid postopka v zvezi s pravico do varstva in vzgoje otroka, če take informacije še niso zajete v sami odločbi o zavrnitvi vrnitve.

(51)

Kadar v državi članici, v kateri je imel otrok neposredno pred neupravičeno premestitvijo ali zadržanjem običajno prebivališče, postopek o vsebini pravice do varstva in vzgoje še ne teče ter ena od strank v treh mesecih po uradnem obvestilu o odločbi, v skladu s katero se otrok ne vrne, začne postopek pred sodiščem zadevne države članice, bi morala ta stranka sodišču, ki je začelo postopek v zvezi z zahtevkom glede vsebine pravice do varstva in vzgoje, predložiti kopijo odločbe, v skladu s katero se otrok ne vrne na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980, ustrezno potrdilo in po potrebi prepis, povzetek ali zapisnik zaslišanja. To sodišču, ki je začelo postopek, ne preprečuje, da bi zaprosilo za morebitne dodatne dokumente, ki so po njegovem mnenju pomembni in vsebujejo informacije, ki bi lahko vplivale na izid postopka o vsebini pravice do varstva in vzgoje otroka, če take informacije še niso zajete v odločbi o zavrnitvi vrnitve.

(52)

Če je pri sodišču, ki je pristojno za odločanje o vsebini pravic do varstva in vzgoje, ena od strank v treh mesecih po uradnem obvestilu o odločbi, v skladu s katero se otrok ne vrne na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980, začela postopek ali je pri tem sodišču v trenutku, ko je prejelo odločbo sodišča o zavrnitvi vrnitve otroka, že tekel postopek v zvezi z vsebino pravic do varstva in vzgoje, bi morala biti vsaka odločba o vsebini pravic do varstva in vzgoje, ki izhaja iz tega postopka in nalaga vrnitev otroka v to državo članico, izvršljiva v vseh drugih državah članicah v skladu z oddelkom 2 poglavja IV te uredbe, ne da bi bil za to potreben poseben postopek in ne da bi bilo mogoče nasprotovati njenemu priznanju. To bi moralo veljati, razen če in kolikor se ugotovi nezdružljivost s poznejšo odločbo v zvezi s starševsko odgovornostjo glede istega otroka, če je bilo za odločbo o vsebini pravice do vzgoja in varstva otroka, ki vsebuje vrnitev otroka, izdano potrdilo za „privilegirane odločbe“. Če se postopek pri sodišču, ki je pristojno za odločanje o vsebini pravic do varstva in vzgoje, začne po več kot treh mesecih ali če niso izpolnjeni pogoji za izdajo potrdila za take privilegirane odločbe, bi se morala odločba o vsebini pravic do varstva in vzgoje, ki izhaja iz tega postopka, priznati in izvršiti v drugih državah članicah v skladu z oddelkom 1 poglavja IV te uredbe.

(53)

Če stranke ali otroka ni mogoče zaslišati osebno in če so na voljo tehnična sredstva, bi lahko sodišče preučilo možnost zaslišanja prek videokonference ali katere koli druge tehnologije, razen če zaradi posebnih okoliščin zadeve uporaba take tehnologije ne bi bila primerna v smislu poštene izvedbe postopka, kar pa ne posega v druge instrumente Unije.

(54)

Medsebojno zaupanje v pravosodje v Uniji upravičuje načelo, da bi bilo treba odločbe v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, izdane v državi članici, priznavati v vseh državah članicah, ne da bi bil za to potreben kakršen koli postopek priznanja. Pristojni organi zaprošene države članice bi morali, zlasti ko jim je predložena odločba o razvezi, prenehanju življenjske skupnosti ali razveljavitvi zakonske zveze, izdana v drugi državi članici, ki je v državi članici izvora ni več mogoče izpodbijati, odločbo zakonito priznati, ne da bi bil za to potreben kakšen poseben postopek, in ustrezno spremeniti osebno stanje v uradnih evidencah. Nacionalnemu pravu je prepuščeno, da določi, ali se lahko na razloge za zavrnitev sklicuje stranka, ali je treba nanje opozoriti po uradni dolžnosti, kot določa zakon. Vendar to ne izključuje možnosti, da lahko vsaka zainteresirana stranka v skladu s to uredbo vloži zahtevek za izdajo odločbe o tem, da ni razlogov za zavrnitev priznanja, kot je navedeno v tej uredbi. V nacionalnem pravu države članice, v kateri se vloži tak zahtevek, bi moralo biti določeno, za koga se lahko šteje, da je zainteresirana stranka, ki ima pravico vložiti tak zahtevek.

(55)

Priznavanje in izvrševanje odločb, javnih listin in dogovorov, izdanih v državi članici, bi moralo temeljiti na načelu medsebojnega zaupanja. Zato bi bilo treba razloge za nepriznanje omejiti na kar najmanjši obseg, glede na temeljni cilj te uredbe, ki je olajšati priznavanje in izvrševanje ter učinkovito zaščititi otrokove koristi.

(56)

Priznanje odločbe bi se moralo zavrniti le, če obstaja eden ali več razlogov za zavrnitev priznanja iz te uredbe. Seznam razlogov za zavrnitev priznanja iz te uredbe je izčrpen. Ne bi se smelo biti mogoče sklicevati na razloge za zavrnitev, ki niso navedeni v tej uredbi, kot na primer kršenje pravila o litispendenci. V sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo zadnja odločba vedno nadomesti prejšnjo odločbo in velja za naprej, v kolikor sta odločbi nezdružljivi.

(57)

Kar zadeva omogočanje otroku, da izrazi svoje mnenje, bi moralo sodišče izvora odločiti, katera je ustrezna metoda za zaslišanje otroka. Zato se priznanje odločbe ne bi smelo zavrniti izključno iz razloga, da je sodišče izvora uporabilo drugačno metodo za zaslišanje otroka, kot bi jo uporabilo sodišče v državi članici priznanja. Država članica, v kateri se uveljavlja priznanje, ne bi smela zavrniti priznanja, če velja ena od izjem od tega posebnega razloga za zavrnitev, ki je dopustna v skladu s to uredbo. Učinek teh izjem je, da sodišče v državi članici izvršitve ne bi smelo imeti možnosti zavrniti izvršitve odločbe izključno iz razloga, da otroku ni bilo omogočeno, da izrazi svoje mnenje, pri čemer se upoštevajo njegove koristi, če postopki zadevajo le premoženje otroka in pod pogojem, da zaslišanje otroka ni bilo potrebno glede na vsebino postopkov, ali če obstajajo resni razlogi, pri čemer se upošteva zlasti nujnost zadeve. Taki tehtni razlogi bi bili lahko na primer podani, kadar obstaja neposredna nevarnost za otrokovo telesno in duševno celovitost ali življenje in bi vsaka dodatna zamuda lahko prinesla tveganje, da se ta nevarnost uresniči.

(58)

Poleg tega cilj, da bi bili čezmejni spori, ki se nanašajo na otroke, krajši in cenejši, upravičuje odpravo razglasitve izvršljivosti ali registracije za izvršitev pred izvršitvijo v državi članici izvršitve za vse odločbe v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo. Medtem ko je bila z Uredbo (ES) št. 2201/2003 ta zahteva odpravljena le za nekatere odločbe o pravicah do stikov in nekatere odločbe o vrnitvi otroka, bi se morala s to uredbo odpraviti za vso čezmejno izvrševanje vseh odločb v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, medtem ko še vedno ohranja celo ugodnejšo obravnavo nekaterih odločb o pravicah do stikov in nekaterih odločb o vrnitvi otroka. Zato bi bilo treba v skladu s to uredbo odločbo sodišča katere koli druge države članice obravnavati, kot da je bila izdana v državi članici izvršitve.

(59)

Kadar začasne ukrepe, vključno z zaščitnimi ukrepi, odredi sodišče, ki je stvarno pristojno, bi bilo treba s to uredbo zagotoviti pretok teh ukrepov. Začasnih ukrepov, vključno z zaščitnimi ukrepi, ki jih je odredilo takšno sodišče, ne da bi bila tožena stranka vabljena pred sodišče, v okviru te uredbe ne bi smeli priznati in izvršiti, razen če se odločba z zadevnimi ukrepi vroči toženi stranki pred izvršitvijo. To ne bi smelo preprečiti priznavanja in izvrševanja takšnih ukrepov skladno z nacionalnim pravom. Če pa začasne ukrepe, vključno z zaščitnimi ukrepi, odredi sodišče države članice, ki ni stvarno pristojno, bi bilo treba prosti pretok takšnih ukrepov v tej uredbi omejiti na ukrepe, ki se sprejmejo v primerih mednarodnega protipravnega odvzema otroka in katerih namen je zaščita otroka pred resno nevarnostjo iz točke (b) člena 13(1) Haaške konvencije iz leta 1980. Navedeni ukrepi bi se morali uporabljati, dokler sodišče države članice, ki je stvarno pristojno na podlagi te uredbe, ne sprejme ukrepov, za katere meni, da so primerni.

(60)

Glede na nacionalno pravo so lahko postopki izvršitve sodni ali izvensodni, zato so lahko „organi, pristojni za izvrševanje“ sodišča, sodni uradniki in vsi drugi organi, ki jih določa nacionalno pravo. Kadar so v tej uredbi poleg organov, pristojnih za izvrševanje, navedena tudi sodišča, bi moralo to zajemati primere, v katerih je v skladu z nacionalnim pravom organ, pristojen za izvrševanje, drugo telo kot sodišče, vendar lahko nekatere odločbe sprejme le sodišče, bodisi že na samem začetku ali pri pregledu ravnanja organa, pristojnega za izvrševanje. Posebne ukrepe, ki jih je treba sprejeti v fazi izvrševanja, kot so morebitni neprisilni ukrepi, ki jih morda predvideva nacionalno pravo zadevne države članice, ali morebitni prisilni ukrepi, ki jih morda predvideva navedeno pravo, vključno z globami, zaporno kaznijo ali odvzemom otroka s strani sodnega uradnika, bi moral odrediti, sprejeti ali urediti organ, pristojen za izvrševanje, ali sodišče države članice izvršitve.

(61)

Zaradi lažjega izvrševanja odločb iz druge države članice o uveljavljanju pravic do stikov bi morali imeti organi, pristojni za izvrševanje, ali sodišča v državi članici izvršitve možnost, da določijo podrobnosti glede praktičnih okoliščin ali pravne pogoje, potrebne v skladu s pravom države članice izvršitve. Ureditev, določena v tej uredbi, naj bi v državi članici izvršitve olajšala izvršitev odločbe, ki je sicer zaradi nedoločenosti ne bi bilo mogoče izvršiti, saj lahko organ, pristojen za izvrševanje, ali sodišče izvršitve izboljša konkretnost in natančnost odločbe. Na enak način naj bi zagotovili tudi vse druge ureditve za izpolnitev pravnih zahtev v skladu z nacionalnim izvršilnim pravom države članice izvršitve, na primer sodelovanje organa za varstvo otrok ali psihologa v fazi izvrševanja. Vendar pa taka ureditev ne bi smela posegati v bistvene elemente odločbe o pravicah do stikov ali jih presegati. Poleg tega pooblastilo za prilagoditev ukrepov na podlagi te uredbe sodišču izvršitve ne bi smelo omogočiti, da ukrepe, ki niso poznani v pravu države članice izvršitve, nadomesti z drugačnimi ukrepi.

(62)

Izvrševanje odločbe, izdane v drugi državi članici, brez razglasitve izvršljivosti, ne bi smelo ogroziti spoštovanja pravice do obrambe. Zato bi morala imeti oseba, proti kateri se zahteva izvršitev, možnost vložiti zahtevek za zavrnitev priznanja ali izvršitve odločbe, če meni, da obstaja eden ali več razlogov za zavrnitev priznanja ali izvršitve iz te uredbe. V nacionalnem pravu države članice mora biti določeno, ali bi bilo treba razloge za zavrnitev priznanja iz te uredbe preučiti po uradni dolžnosti ali na podlagi zahtevka. Enaka preučitev bi zato morala biti mogoča v zvezi z zavrnitvijo izvršitve. Uporaba katerega koli nacionalnega razloga za zavrnitev ne bi smela razširiti pogojev in modalitet, ki veljajo za razloge, določene v tej uredbi.

(63)

Stranki, ki izpodbija izvršitev sodne odločbe, izdane v drugi državi članici, bi moralo biti omogočeno, da, kolikor je mogoče in v skladu s pravnim sistemom države članice izvršitve, to stori v postopku izvršitve in da se v enem postopku poleg razlogov za zavrnitev iz te uredbe sklicuje na razloge za zavrnitev, ki jih predvideva pravo države članice, v kateri se zahteva izvršitev, in ki bi veljali še naprej, ker niso nezdružljivi z razlogi iz te uredbe. Med temi razlogi bi bili lahko, na primer, izpodbijanje na podlagi formalnih napak v skladu z nacionalnim pravom v aktu o izvršitvi ali izjave, da je ukrep, ki ga zahteva odločba, že bil izveden ali je postal nemogoč, na primer zaradi višje sile, hude bolezni osebe, ki ji je treba predati otroka, zaporne kazni ali smrti te osebe, dejstva, da je država članica, v katero naj bi bil otrok vrnjen, po sprejetju odločbe postala vojno območje, ali zavrnitve izvršitve odločbe, ki v skladu s pravom države članice, v kateri se zahteva izvršitev, nima izvršljive vsebine in je ni mogoče prilagoditi, tako da bi jo imela.

(64)

Da se osebo, proti kateri se zahteva izvršitev, obvesti o izvršitvi odločbe, izdane v drugi državi članici, bi ji bilo treba v razumnem roku pred prvim izvršilnim ukrepom vročiti potrdilo, določeno s to uredbo, ki bi mu bilo treba po potrebi priložiti odločbo. V povezavi s tem bi moral prvi izvršilni ukrep pomeniti prvi izvršilni ukrep po taki vročitvi. V skladu s sodno prakso Sodišča ima stranka, proti kateri se zahteva izvršitev, pravico do učinkovitega pravnega sredstva, kar vključuje možnost začetka postopka za izpodbijanje odločbe pred dejanskim začetkom izvrševanja.

(65)

V sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, bo izvrševanje vedno zadevalo otroka ter v številnih primerih predajo otroka osebi, ki ni oseba, s katero otrok trenutno prebiva, in/ali preselitev otroka v drugo državo članico. Osnovni cilj bi zato moral biti najti pravo ravnotežje med načelno pravico vlagatelja, da se mu izvršitev odločbe zagotovi čim prej tudi v čezmejnih zadevah v Uniji in po potrebi tudi s prisilnimi ukrepi, ter potrebo, da se izpostavljenost otroka takim prisilnim izvršilnim ukrepom, ki bi lahko bili travmatični, v primerih, ko tega ni mogoče preprečiti, čim bolj omeji. To bi morali presoditi organi, pristojni za izvrševanje, in sodišča v vsaki državi članici glede na vsako posamezno zadevo.

(66)

S to uredbo naj bi v državah članicah vzpostavili enake pogoje pri čezmejnem izvrševanju odločb v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo. V več državah članicah so te odločbe že izvršljive, tudi če je zoper njih še mogoče vložiti pravno sredstvo ali je to že bilo vloženo. V drugih državah članicah je izvršljiva samo pravnomočna odločba, zoper katero ni več mogoče vložiti rednega pravnega sredstva. Da bi našli rešitev za nujne primere, je v tej uredbi zato določeno, da bi lahko sodišče v državi članici izvora nekatere odločbe v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo razglasilo za začasno izvršljive, tudi če je zoper njih še mogoče vložiti pravno sredstvo, in sicer odločbe, ki odrejajo vrnitev otroka v skladu s Haaško konvencijo iz leta 1980, in odločbe o pravicah do stikov.

(67)

Vendar morajo biti organi, pristojni za izvrševanje, ali sodišča v postopkih izvrševanja v zvezi z otroki sposobni, da se hitro odzovejo na zadevno spremembo okoliščin, tudi na izpodbijanje odločbe v državi članici izvora, prenehanje izvršljivosti odločbe in ovire ali nujne primere, na katere naletijo v fazi izvrševanja. Zato bi bilo treba na podlagi zahtevka ali po uradni dolžnosti organa ali sodišča začasno zadržati postopek izvrševanja, kadar je v državi članici izvora začasno zadržana izvršljivost odločbe. Vendar organ ali sodišče, pristojna za izvrševanje, ne bi smela biti obvezana, da dejavno preverjata, ali je bila izvršljivost medtem začasno zadržana zaradi vložitve pravnega sredstva ali drugih razlogov v državi članici izvora, če nič ne kaže na to. Poleg tega bi bilo treba na podlagi zahtevka in tudi če se ugotovi, da obstaja en ali več razlogov, ki jih določa ali dopušča ta uredba, dopustiti, da se izvrševanje v državi članici izvršitve začasno zadrži ali zavrne na podlagi diskrecijske odločitve organa, pristojnega za izvrševanje, ali sodišča.

(68)

Kadar je zoper odločbo v državi članici izvora še mogoče vložiti pravno sredstvo in se rok za vložitev rednega pravnega sredstva še ni iztekel, bi moral imeti organ, pristojen za izvrševanje, ali sodišče v državi članici izvršitve diskrecijsko pravico, da na podlagi zahtevka začasno zadrži postopek izvršitve. V zadevnih primerih lahko določi rok, v katerem je treba v državi članici izvora vložiti pravno sredstvo, da bi bil postopek izvršitve začasno zadržan ali da bi se začasno zadržanje postopka ohranilo. Določitev roka bi morala veljati samo za začasno zadržanje postopka izvršitve in ne bi smela vplivati na rok za vložitev pravnega sredstva v skladu s procesnimi pravili države članice izvora.

(69)

Organ, pristojen za izvrševanje, ali sodišče bi moralo imeti možnost v izjemnih primerih začasno zadržati postopek izvršitve, če bi bil otrok zaradi izvršitve v resni nevarnosti telesnega nasilja ali duševne travme zaradi začasnih ovir, ki so nastale po sprejetju odločbe, ali druge znatne spremembe okoliščin. Izvrševanje bi se moralo nadaljevati takoj, ko nevarnosti telesnega nasilja ali duševne travme ni več. Če pa še naprej obstaja, bi bilo treba pred zavrnitvijo sprejeti vse ustrezne ukrepe v skladu z nacionalnim pravom in postopkom, če je ustrezno tudi s pomočjo drugih zadevnih strokovnjakov, kot so socialni delavci ali otroški psihologi, da bi zagotovili izvedbo odločbe. Predvsem bi si morali organ, pristojen za izvrševanje, ali sodišče, v skladu z nacionalnim pravom in postopkom, prizadevati, da bi odstranili vse ovire, ki so nastale zaradi spremembe okoliščin, na primer jasnega nasprotovanja otroka, izraženega šele po sprejetju odločbe, ki pa je tako močno, da bi pomenilo resno nevarnost telesnega nasilja ali duševne travme otroka, če ne bi bilo upoštevano.

(70)

Javne listine in dogovore med strankami o prenehanju življenjske skupnosti in razvezi, ki imajo zavezujoč pravni učinek v eni državi članici, bi bilo treba za namene uporabe pravil o priznavanju obravnavati kot enakovredne „odločbam“. Javne listine in dogovore med strankami v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, ki so izvršljivi v eni državi članici, bi bilo treba za namene uporabe pravil o priznavanju in izvrševanju obravnavati kot enakovredne „odločbam“.

(71)

Čeprav obveznost, da mora imeti otrok možnost, da izrazi svoje mnenje, v skladu s to uredbo ne bi smela veljati za javne listine in dogovore, bi morala pravica otroka, da izrazi svoje mnenje, še naprej obstajati na podlagi člena 24 Listine in v okviru člena 12 Konvencije ZN o otrokovih pravicah, kot se izvaja v skladu z nacionalnim pravom in postopkom. Dejstvo, da otrok ni imel možnosti, da bi izrazil svoje mnenje, ne bi smelo avtomatično biti razlog za zavrnitev priznanja in izvršitve javnih listin in dogovorov v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo.

(72)

V sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo bi bilo treba v vseh državah članicah določiti osrednje organe. Države članice bi morale razmisliti o tem, da za to uredbo določijo isti osrednji organ kot za Haaški konvenciji iz leta 1980 in 1996. Države članice bi morale zagotoviti, da imajo osrednji organi zadostne finančne in človeške vire, da lahko opravljajo svoje naloge na podlagi te uredbe.

(73)

Določbe te uredbe o sodelovanju v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo se ne bi smele uporabljati za obdelavo zahtevkov za vrnitev na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980, ki v skladu s členom 19 navedene konvencije in ustaljeno sodno prakso Sodišča niso postopki vsebinskega odločanja o starševski odgovornosti. Haaško konvencijo iz leta 1980 pa bi morale dopolnjevati določbe o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok in poglavje o priznavanju in izvrševanju ter poglavje o splošnih določbah te uredbe.

(74)

Osrednji organi bi morali pomagati sodiščem in pristojnim organom, v nekaterih primerih pa tudi nosilcem starševske odgovornosti, v čezmejnih postopkih ter sodelovati v splošnih kakor tudi v posebnih primerih, vključno z namenom, da bi dosegli sporazumno rešitev družinskih sporov.

(75)

Razen v nujnih primerih in brez poseganja v neposredno sodelovanje in komunikacijo med sodišči, ki jo dopušča ta uredba, lahko zaprosila za sodelovanje v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo v skladu s to uredbo vložijo sodišča in pristojni organi, vložiti pa bi se morali pri osrednjem organu države članice, v kateri je sodišče ali pristojni organ prosilec. Nekatera zaprosila lahko vložijo tudi nosilci starševske odgovornosti, vložiti pa bi jih morali pri osrednjem organu, kjer je običajno prebivališče vlagatelja. Taka zaprosila bi morala vključevati zaprosila za informacije in pomoč nosilcem starševske odgovornosti, ki si prizadevajo za priznanje in izvršitev odločb na ozemlju zaprošenega osrednjega organa, zlasti v zvezi s pravicami do stikov in vrnitvijo otroka, po potrebi tudi informacije o tem, kako se pridobi pravna pomoč; zaprosila za olajšanje sklenitve dogovorov med nosilci starševske odgovornosti z mediacijo ali drugimi načini alternativnega reševanja sporov ter zaprosila sodišču ali pristojnemu organu, da preuči potrebo po ukrepih za zaščito otroka ali premoženja otroka.

(76)

Takšen nujni primer, v katerem bi bil dopusten neposreden prvi stik s sodiščem ali pristojnim organom zaprošene države članice, je neposredno zaprosilo pristojnemu organu druge države članice, da preuči, ali je treba sprejeti ukrepe za zaščito otroka, kadar se predpostavlja, da je ta v neposredni nevarnosti. Obveznost vložitve zahteve prek osrednjega organa bi morala veljati le za prva zaprosila; vsa nadaljnja komunikacija s sodiščem, pristojnim organom ali vlagateljem je lahko tudi neposredna.

(77)

Osrednji organi ali pristojni organi bi morali imeti možnost, da sklenejo nove ali obdržijo veljavne dogovore ali ureditve z osrednjimi organi ali pristojnimi organi ene ali več držav članic, ki jim v medsebojnih odnosih omogočajo neposredno komunikacijo. O takih dogovorih ali ureditvah bi morali pristojni organi obvestiti svoje osrednje organe.

(78)

V posebnih primerih v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, bi morali osrednji organi med seboj sodelovati pri zagotavljanju pomoči sodiščem in pristojnim organom, pa tudi nosilcem starševske odgovornosti. Pomoč, ki jo zagotovi zaprošeni osrednji organ, bi morala vključevati zlasti izsleditev otroka, bodisi neposredno bodisi prek sodišč, pristojnih organov ali drugih teles, kadar je to potrebno za izvršitev zaprosila na podlagi te uredbe, in zagotavljanje vseh drugih informacij, ki so pomembne za postopke v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo.

(79)

Zaprošeni osrednji organi bi morali sprejeti tudi vse ustrezne ukrepe za lažje komuniciranje med sodišči, kadar je to primerno, zlasti pri uporabi pravil o prenosu pristojnosti, začasnih ukrepih, vključno z zaščitnimi ukrepi, v nujnih primerih, zlasti kadar so povezani z mednarodnim protipravnim odvzemom otroka in namenjeni zaščiti otroka pred resno nevarnostjo iz točke (b) člena 13(1) Haaške konvencije iz leta 1980, ter pri litispendenci in sorodnih pravdah. V nekaterih primerih je mogoče, da zadostuje posredovanje informacij za nadaljnje neposredno komuniciranje, na primer kontaktnih podatkov organov za varstvo otrok, sodnikov v okviru mreže ali pristojnega sodišča.

(80)

Da bi se dosegli cilji te uredbe in brez poseganja v zahteve na podlagi nacionalnega postopkovnega prava, bi moralo imeti sodišče ali pristojni organ prosilec diskrecijsko pravico prosto izbirati med različnimi razpoložljivimi kanali za pridobitev potrebnih informacij.

(81)

Kadar se vloži zaprosilo, vključno z ustreznimi razlogi, po poročilu ali kateri koli drugi informaciji, ki je pomembna za postopke v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo v državi članici prosilki, bi morali osrednji organi, neposredno ali prek sodišč, pristojni organi ali drugi organi zaprošene države članice obravnavati tako zaprosilo. Zaprosilo bi moralo vsebovati zlasti opis postopka, za katerega so potrebne informacije, in dejanskih razmer, zaradi katerih je prišlo do postopka.

(82)

Kadar je sodišče države članice že izdalo odločbo v sporu v zvezi s starševsko odgovornostjo ali še tehta o taki odločbi, ki naj bi se izvršila v drugi državi članici, bi moralo imeti sodišče možnost zaprositi sodišča ali pristojne organe te druge države članice za pomoč pri njenem izvrševanju. To bi moralo na primer veljati za odločbe o pravicah do nadzorovanih stikov, ki naj bi se uveljavljale v državi članici, ki ni država članica, v kateri je sodišče, ki je odredilo stike, ali odločbe, ki vključujejo kakršne koli druge spremljevalne ukrepe sodišč ali pristojnih organov države članice, v kateri naj bi se odločba izvršila.

(83)

Če sodišče ali pristojni organ države članice razmišlja o namestitvi otroka v drugi državi članici, bi bilo treba pred namestitvijo opraviti postopek posvetovanja, s katerim se pridobi soglasje. Sodišče ali pristojni organ, ki razmišlja o namestitvi, bi moral, preden odredi ali uredi namestitev, pridobiti soglasje pristojnega organa države članice, v kateri naj bi bil otrok nameščen. Poleg tega bi morale države članice v skladu s sodno prakso Sodišča določiti jasna pravila in postopke v zvezi s soglasjem, ki se ga pridobi na podlagi te uredbe, da bi zagotovile pravno varnost in hiter postopek. Ti postopki bi morali pristojnemu organu med drugim omogočiti, da hitro potrdi ali zavrne svoje soglasje. Če v treh mesecih ni odgovora, se to ne bi smelo šteti kot soglasje, brez soglasja pa do namestitve ne bi smelo priti. Zaprosilo za soglasje bi moralo vključevati vsaj poročilo o otroku, tudi razloge za predlagano namestitev ali zagotovitev oskrbe, pričakovano trajanje namestitve, informacije o predvidenem financiranju ter vse druge informacije, ki bi se lahko zaprošeni državi članici zdele pomembne, med drugim predvideni nadzor nad ukrepom, ureditev stikov s starši, drugimi sorodniki ali drugimi osebami, ki so otroku blizu, ali razlogi, zakaj se o takšni možnosti ne razmišlja glede na člen 8 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Glede na sodno prakso Sodišča soglasje k namestitvi za določen čas ne bi smelo veljati za odločbe ali ureditve, s katerimi se podaljša čas namestitve. V takšnih primerih je potrebno novo zahteva za soglasje.

(84)

Če se v državi članici običajnega prebivališča otroka razmišlja o namestitvi otroka v oskrbo zavoda ali rejniške družine, bi moralo sodišče že v najzgodnejši fazi postopka razmisliti o ustreznih ukrepih za zagotovitev spoštovanja otrokovih pravic, zlasti pravice do ohranjanja lastne identitete in pravice do stikov s starši ali, če je ustrezno, z drugimi sorodniki, kot je določeno v členih 8, 9 in 20 Konvencije ZN o otrokovih pravicah. Če sodišče ve, da je otrok tesno povezan z drugo državo članico, lahko ustrezni ukrepi v primerih, ko se uporablja točka (b) člena 37 Dunajske konvencije o konzularnih odnosih, vključujejo zlasti obvestilo konzularnemu organu te države članice. Sodišče to lahko izve tudi na podlagi informacij, ki jih zagotovi osrednji organ te druge države članice. Med ustreznimi ukrepi bi lahko bilo tudi zaprosilo, naslovljeno na to državo članico, v skladu s to uredbo za informacije o staršu, sorodniku ali drugih osebah, ki bi bile lahko primerni skrbniki za otroka. Poleg tega lahko sodišče glede na okoliščine zahteva tudi informacije o postopku in odločbah v zvezi s staršem ali s sorojenci otroka. Otrokova korist bi morala ostati najpomembnejša. Zlasti ne bi smela nobena od teh določb vplivati na nacionalno pravo ali postopek, ki se uporablja za odločbo o namestitvi, ki jo izda sodišče ali pristojni organ v državi članici, ki razmišlja o namestitvi. Te določbe zlasti ne bi smele pomeniti nobene obveznosti za pristojne organe države članice, da namestijo otroka v drugo državo članico ali da to državo članico vključijo v odločanje o namestitvi ali postopek namestitve.

(85)

Ker je čas v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo zelo pomemben, bi moral osrednji organ zaprošene države članice informacije, ki se zahtevajo na podlagi določb te uredbe, tudi o zbiranju in izmenjavi informacij, ki so pomembne v postopkih v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, in odločbo o potrditvi ali zavrnitvi soglasja k namestitvi otroka v drugo državo članico, poslati državi članici prosilki najpozneje v treh mesecih po prejemu zaprosila, razen če to zaradi izjemnih okoliščin ni mogoče. To bi moralo vključevati obveznost pristojnega nacionalnega organa, da zaprošenemu osrednjemu organu zagotovi informacije ali razloži, zakaj se ne morejo zagotoviti, dovolj zgodaj, da ta lahko spoštuje ta rok. Kljub temu bi si morali vsi pristojni organi prizadevati, da odgovor pošljejo še hitreje kot v tem najdaljšem možnem roku.

(86)

Čeprav naj bi se sestanki osrednjih organov sklicali zlasti na pobudo Komisije v okviru Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah v skladu z Odločbo 2001/470/ES, to ne pomeni, da ni mogoče organizirati drugih sestankov osrednjih organov.

(87)

Za osebne podatke, ki jih države članice obdelujejo zaradi uporabe te uredbe, se uporablja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (9), razen če je v tej uredbi drugače določeno. Zlasti zato, da se ne ogrozi izvršitve zaprosila na podlagi te uredbe, na primer zaprosila za vrnitev otroka v skladu s Haaško konvencijo o protipravnem odvzemu otrok iz leta 1980 ali prošnje sodišču, naj preuči, ali je treba sprejeti ukrepe za zaščito otroka ali premoženja otroka, se lahko obvestilo posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki se zahteva v skladu s členom 14(1) do (4) Uredbe (EU) 2016/679, na primer o podatkih, ki se zahtevajo za izsleditev otroka, odloži, dokler zaprosilo, za katero so bile te informacije zahtevane, ni izvršeno. Ta izjema je v skladu s členom 14(5) ter točkami (f), (g), (i) in (j) člena 23(1) Uredbe (EU) 2016/679. To posredniku, sodišču ali pristojnemu organu, ki so mu bile poslane informacije, ne bi smelo preprečiti, da sprejme ukrepe za zaščito otroka ali poskrbi, da se takšni ukrepi sprejmejo, če je otrok izpostavljen nevarnosti ali obstajajo znaki, da bi bil lahko izpostavljen nevarnosti.

(88)

Kadar bi lahko razkritje ali potrditev ustreznih informacij ogrozila zdravje, varnost ali svobodo otroka ali druge osebe, na primer, če je sodišče zaradi nasilja v družini odločilo, da se vlagatelju ne razkrije novega naslova otroka, je cilj te uredbe vzpostaviti občutljivo ravnovesje. Ta uredba bi morala določiti, da osrednji organ, sodišče ali pristojni organ prosilcu ali tretji strani ne bi smel razkriti ali potrditi nobene informacije, zbrane ali poslane za namene te uredbe, če zaključi, da bi to ogrozilo zdravje, varnost ali svobodo otroka ali druge osebe, kljub temu pa bi moralo v njej biti poudarjeno, da to ne bi smelo ovirati osrednjih organov, sodišč in pristojnih organov pri zbiranju in pošiljanju informacij, kolikor je to potrebno za izpolnitev obveznosti na podlagi te uredbe. To pomeni, da bi se lahko zahtevek – kadar je to mogoče in primerno – obdelal v skladu s to uredbo, ne da bi se vlagatelju zagotovile vse informacije, ki so potrebne za obdelavo. Osrednji organ lahko na primer začne postopek v imenu vlagatelja, če to določa nacionalno pravo, ne da bi vlagatelju sporočil informacije o tem, kje se otrok nahaja. Toda če bi že sama zahteva ogrozila zdravje, varnost ali svobodo otroka ali druge osebe, ta uredba ne bi smela določati, da je takšna zahteva obvezna.

(89)

Za zagotovitev, da so potrdila, ki se uporabljajo v povezavi z uporabo poglavij III in IV te uredbe, posodobljena, bi bilo treba pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) prenesti na Komisijo, kar zadeva spremembe prilog I do IX k tej uredbi. Zlasti je pomembno, da Komisija med pripravljalnim delom izvaja ustrezna posvetovanja, med drugim tudi na strokovni ravni, in da se navedena posvetovanja izvajajo v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (10). Za zagotovitev enakovredne udeležbe pri pripravi delegiranih aktov bi moral Svet vse dokumente prejeti istočasno kot strokovnjaki držav članic, slednji pa bi morali imeti sistematičen dostop do srečanj strokovnih skupin Komisije, ki pripravljajo delegirane akte.

(90)

Zagotoviti bi bilo treba kontinuiteto med Konvencijo, sestavljeno na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih (Konvencija Bruselj II) (11) iz leta 1998, Uredbo (ES) št. 1347/2000, Uredbo (ES) št. 2201/2003 in to uredbo, kolikor so določbe ostale nespremenjene, ter v ta namen predpisati prehodne določbe. To velja tudi za razlago – tudi s strani Sodišča – Konvencije Bruselj II in uredb (ES) št. 1347/2000 ter (ES) št. 2201/2003.

(91)

Opozoriti je treba, da se za sporazume z eno ali več tretjimi državami, ki jih država članica sklene pred datumom njenega pristopa k Uniji, uporablja člen 351 PDEU.

(92)

Pravo, ki se uporablja v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, bi se moralo določiti v skladu z določbami poglavja III Haaške konvencije iz leta 1996. Pri uporabi navedene konvencije v sodnih postopkih v državi članici, v kateri se ta uredba uporablja, bi se moralo sklicevanje na „določbe poglavja II“ v členu 15(1) navedene konvencije razumeti kot „določbe te uredbe“.

(93)

Da bi se zagotovilo pravilno delovanje te uredbe, bi morala Komisija oceniti njeno uporabo in predlagati spremembe, ki se zdijo potrebne.

(94)

Komisija bi morala omogočiti javen dostop do informacij, ki jih sporočijo države članice in te informacije posodabljati.

(95)

V skladu s členom 3 in členom 4a(1) Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji (PEU) in PDEU, sta obe državi članici podali uradno obvestilo, da želita sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.

(96)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(97)

V skladu z drugim pododstavkom člena 41(2) in členom 46(d) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (12) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je 15. februarja 2018 predložil mnenje (13).

(98)

Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči zaradi razlik med nacionalnimi pravili o pristojnosti ter priznavanju in izvrševanju odločb, temveč se zaradi neposredne uporabe in zavezujoče narave te uredbe lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Področje uporabe

1.   Ta uredba se uporablja v civilnih zadevah, ki se nanašajo na:

(a)

razvezo, prenehanje življenjske skupnosti ali razveljavitev zakonske zveze;

(b)

podelitev, izvrševanje, prenos, omejitev ali odvzem starševske odgovornosti.

2.   Zadeve iz točke (b) odstavka 1 lahko zlasti vključujejo:

(a)

pravice do varstva in vzgoje otroka in pravice do stikov;

(b)

skrbništvo, rejništvo in podobne institute;

(c)

določitev in naloge katere koli osebe ali organa, zadolženega za otroka ali premoženje otroka ali za zastopanje ali pomoč otroku;

(d)

namestitev otroka v oskrbo zavoda ali rejniške družine;

(e)

ukrepe za zaščito otroka v zvezi z upravljanjem ali hrambo njegovega premoženja ali razpolaganjem z njim.

3.   Poglavji III in VI te uredbe se uporabljata, kadar neupravičena premestitev ali zadržanje otroka zadeva več kot eno državo članico, in v zvezi s tem dopolnjujeta Haaško konvencijo iz leta 1980. Poglavje IV te uredbe se uporablja za odločbe, ki v skladu s Haaško konvencijo iz leta 1980 urejajo vrnitev otroka v drugo državo članico in morajo biti izvršene v državi članici, ki ni tista, v kateri je bila izdana odločba.

4.   Ta uredba se ne uporablja za:

(a)

ugotavljanje ali izpodbijanje očetovstva/materinstva;

(b)

odločbe o posvojitvi, ukrepih pred posvojitvijo ali razveljavitvi ali preklicu posvojitve;

(c)

priimek in ime otroka;

(d)

pravila o polnoletnosti;

(e)

obveznosti preživljanja;

(f)

skrbniški skladi ali dedovanje;

(g)

ukrepe, ki so sprejeti zaradi kaznivih dejanj, ki so jih storili otroci.

Člen 2

Opredelitev pojmov

1.   V tej uredbi „odločba“ pomeni odločbo sodišča države članice, vključno z odlokom, odredbo ali sodbo o razvezi, prenehanju življenjske skupnosti ali razveljavitvi zakonske zveze ali o sporu v zvezi s starševsko odgovornostjo;

V poglavju IV „odločba“ zajema:

(a)

odločbe, izdane v eni državi članici, ki v skladu s Haaško konvencijo iz leta 1980 urejajo vrnitev otroka v drugo državo članico in morajo biti izvršene v državi članici, ki ni tista, v kateri je bila izdana odločba;

(b)

začasne ukrepe, vključno z zaščitnimi ukrepi, ki jih odredi sodišče, ki je na podlagi te uredbe stvarno pristojno, ali ukrepe, ki so odrejeni v skladu s členom 27(5) v povezavi s členom 15.

V poglavju IV „odločba“ ne zajema začasnih ukrepov, vključno z zaščitnimi ukrepi, ki jih odredi takšno sodišče, ne da bi bila nasprotna stranka vabljena pred sodišče, razen če se odločba, ki vsebuje ukrep, nasprotni stranki vroči pred izvršitvijo.

2.   V tej uredbi se uporabljajo tudi naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„sodišče“ pomeni vse organe v kateri koli državi članici, ki so pristojni za odločanje o zadevah s področja uporabe te uredbe;

(2)

„javna listina“ pomeni listino, ki je bila v kateri koli državi članici uradno sestavljena ali registrirana kot javna listina v zadevah s področja uporabe te uredbe in katere pristnost:

(a)

se nanaša na podpis in vsebino javne listine ter

(b)

jo je potrdil javni organ ali za to pooblaščen drug organ. Države članice obvestijo Komisijo o teh organih v skladu s členom 103;

(3)

„dogovor“ v poglavju IV pomeni listino, ki ni javna listina, sklenjeno med strankami v zadevah s področja uporabe te uredbe in registrirano s strani javnega organa, o katerem država članica v ta namen v skladu s členom 103 obvesti Komisijo;

(4)

„država članica izvora“ pomeni državo članico, v kateri je bila izdana odločba, je bila uradno sestavljena ali registrirana javna listina ali je bil registriran dogovor;

(5)

„država članica izvršitve“ pomeni državo članico, v kateri se zahteva izvršitev odločbe, javne listine ali dogovora;

(6)

„otrok“ pomeni vsako osebo, mlajšo od 18 let;

(7)

„starševska odgovornost“ pomeni vse pravice in dolžnosti v zvezi z otrokom ali s premoženjem otroka, ki so fizični ali pravni osebi podeljene z odločbo, po samem zakonu ali s pravno veljavnim dogovorom, vključno s pravicami do varstva in vzgoje otroka in pravicami do stikov;

(8)

„nosilec starševske odgovornosti“ pomeni osebo, zavod ali drug organ, ki ima starševsko odgovornost do otroka;

(9)

„pravice do varstva in vzgoje“ vključuje pravice in dolžnosti, ki se nanašajo na skrb za otroka in zlasti pravico do odločitve o prebivališču otroka;

(10)

„pravice do stikov “ pomeni pravice do stikov z otrokom, vključno s pravico odpeljati otroka za določen čas v kraj, ki ni njegovo običajno prebivališče;

(11)

„neupravičena premestitev ali zadržanje“ pomeni premestitev ali zadržanje otroka, kadar:

(a)

takšna premestitev ali zadržanje pomeni kršitev pravic do varstva in vzgoje, pridobljenih z odločbo, po samem zakonu ali z dogovorom, ki ima pravno veljavo v skladu s pravom države članice, v kateri je otrok običajno prebival neposredno pred premestitvijo ali zadržanjem, ter

(b)

so se pravice do varstva in vzgoje otroka v času premestitve ali zadržanja dejansko izvajale, skupaj ali posamezno, ali bi se bile izvajale, če do premestitve ali zadržanja ne bi prišlo.

3.   V členih 3, 6, 10, 12, 13, 51, 59, 75, 94 in 102 je pojem „državljanstvo“ za Irsko in Združeno kraljestvo nadomeščen s pojmom „stalno prebivališče“ in ima enak pomen, kot ga ima v vsakem od pravnih sistemov navedenih držav članic.

POGLAVJE II

PRISTOJNOST V ZAKONSKIH SPORIH IN SPORIH V ZVEZI S STARŠEVSKO ODGOVORNOSTJO

ODDELEK 1

Razveza, prenehanje življenjske skupnosti in razveljavitev zakonske zveze

Člen 3

Splošna pristojnost

V zadevah glede razveze, prenehanja življenjske skupnosti ali razveljavitve zakonske zveze so pristojna sodišča države članice:

(a)

na ozemlju katere:

(i)

zakonca običajno prebivata,

(ii)

sta zakonca nazadnje običajno prebivala, če eden od njiju še vedno tam prebiva,

(iii)

nasprotna stranka običajno prebiva,

(iv)

v primeru skupnega zahtevka, običajno prebiva eden od zakoncev,

(v)

vlagatelj običajno prebiva, če je prebival tam najmanj leto dni neposredno pred vložitvijo zahtevka, ali

(vi)

vlagatelj običajno prebiva, če je prebival tam najmanj šest mesecev neposredno pred vložitvijo zahtevka in je državljan zadevne države članice, ali

(b)

katere državljanstvo imata oba zakonca.

Člen 4

Nasprotni zahtevek

Sodišče, pred katerim teče postopek na podlagi člena 3, je pristojno tudi za odločanje o nasprotnem zahtevku, če ta nasprotni zahtevek sodi na področje uporabe te uredbe.

Člen 5

Pretvorba prenehanja življenjske skupnosti v razvezo

Brez poseganja v člen 3 je sodišče države članice, ki je izdalo odločbo o prenehanju življenjske skupnosti, pristojno, da to prenehanje življenjske skupnosti spremeni v razvezo, če tako določa pravo te države članice.

Člen 6

Subsidiarna pristojnost

1.   Ob upoštevanju odstavka 2, kadar na podlagi členov 3, 4 ali 5 ni pristojno nobeno sodišče države članice, se pristojnost v vsaki državi članici določi v skladu z zakonodajo te države.

2.   Proti zakoncu, ki običajno prebiva na ozemlju države članice ali je državljan države članice, se lahko začne postopek v drugi državi članici samo v skladu s členi 3, 4 in 5.

3.   Proti nasprotni stranki, ki nima običajnega prebivališča v državi članici in ni državljan države članice, se lahko vsak državljan države članice z običajnim prebivališčem na ozemlju druge države članice sklicuje na pravila o pristojnosti, ki se uporabljajo v tej drugi državi, tako kot njeni državljani.

ODDELEK 2

Starševska odgovornost

Člen 7

Splošna pristojnost

1.   Sodišča države članice so pristojna v zadevah starševske odgovornosti v zvezi z otrokom, ki običajno prebiva v tej državi članici v trenutku, ko je sodišče začelo postopek.

2.   Odstavek 1 tega člena se uporablja ob upoštevanju členov 8 do 10.

Člen 8

Nadaljevanje pristojnosti v zvezi s pravicami do stikov

1.   Kadar se otrok zakonito preseli iz ene države članice v drugo in tam pridobi novo običajno prebivališče, obdržijo, z odstopanjem od člena 7, sodišča države članice otrokovega prejšnjega običajnega prebivališča pristojnost še tri mesece po preselitvi, da lahko spremenijo odločbo o pravicah do stikov, ki je bila izdana v tej državi članici, preden se je otrok preselil, če ima oseba, ki so ji bile dodeljene pravice do stikov na podlagi odločbe, še naprej svoje običajno prebivališče v državi članici otrokovega prejšnjega običajnega prebivališča.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja, če nosilec pravic do stikov iz odstavka 1 sprejme pristojnost sodišč države članice otrokovega novega običajnega prebivališča s tem, da se udeležuje postopkov pred temi sodišči, ne da bi izpodbijal njihovo pristojnost.

Člen 9

Pristojnost v primerih neupravičene premestitve ali zadržanja otroka

Brez poseganja v člen 10 pri neupravičeni premestitvi ali zadržanju otroka sodišča države članice, v kateri je otrok običajno prebival neposredno pred neupravičeno premestitvijo ali zadržanjem, obdržijo svojo pristojnost, dokler otrok ne pridobi običajnega prebivališča v drugi državi članici in:

(a)

vse osebe, zavodi ali drugi organi, ki imajo pravice do varstva in vzgoje otroka, privolijo v premestitev ali zadržanje, ali

(b)

otrok prebiva v drugi državi članici najmanj eno leto po tem, ko je oseba, zavod ali drugi organ, ki ima pravico do varstva in vzgoje otroka, vedel ali bi moral vedeti za kraj, kjer otrok biva, in se je otrok vživel v novo okolje ter je bil izpolnjen najmanj eden od naslednjih pogojev:

(i)

v enem letu, ko je ali bi lahko nosilec pravic do varstva in vzgoje otroka vedel za kraj, kjer otrok biva, ni bil vložen noben zahtevek za vrnitev pri pristojnih organih države članice, kamor je bil otrok premeščen ali kjer je zadržan;

(ii)

zahtevek za vrnitev, ki ga je vložil nosilec pravic do varstva in vzgoje otroka, je bil umaknjen in v roku iz točke (i) ni bil vložen noben nov zahtevek;

(iii)

zahtevek za vrnitev, ki ga je vložil nosilec pravic do varstva in vzgoje otroka, je sodišče države članice zavrnilo iz razlogov, ki niso razlogi iz točke (b) člena 13(1) ali člena 13(2) Haaške konvencije iz leta 1980, in zoper to odločbo ni več mogoče vložiti rednega pravnega sredstva;

(iv)

kot je navedeno v členu 29(3) in (5) pred nobenim sodiščem ni bil začet postopek v državi članici, v kateri je običajno prebival neposredno pred neupravičeno premestitvijo ali zadržanjem;

(v)

odločbo o pravicah do varstva in vzgoje otroka, ki ne nalaga vrnitve otroka, so izdala sodišča države članice, v kateri je otrok običajno prebival neposredno pred neupravičeno premestitvijo ali zadržanjem.

Člen 10

Izbira sodišča

1.   Sodišča države članice imajo pristojnost v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

otrok ima bistveno povezavo s to državo članico, zlasti zaradi dejstva, da:

(i)

vsaj eden od nosilcev starševske odgovornosti običajno prebiva v navedeni državi članici;

(ii)

je ta država članica prejšnje običajno prebivališče otroka ali;

(iii)

je otrok državljan navedene države članice;

(b)

stranke in kateri koli drugi nosilec starševske odgovornosti so se:

(i)

prostovoljno dogovorili o pristojnosti, in sicer najpozneje v trenutku, ko je sodišče začelo postopek, ali

(ii)

so izrecno sprejeli pristojnost med postopkom in je sodišče vsem strankam zagotovilo pravni poduk o tem, da imajo pravico ne sprejeti pristojnosti, ter

(c)

je izvajanje pristojnosti v otrokovo korist.

2.   Dogovor o pristojnosti sodišča na podlagi točke (b) odstavka 1 je datiran pisni dokument s podpisom zadevnih strank ali je vključen v sodni zapisnik v skladu z nacionalnim pravom in postopkom. Vsa komunikacija po elektronskih medijih, ki zagotavlja trajen zapis dogovora, je enakovredna „pisni obliki“.

Osebe, ki postanejo stranke v postopku potem, ko je sodišče začelo postopek, lahko izrazijo svoje soglasje potem, ko je sodišče začelo postopek. Če stranke ne nasprotujejo, se šteje, da je njihovo soglasje implicitno.

3.   Razen če se stranke ne dogovorijo drugače, pristojnost, dodeljena v odstavku 1, preneha, takoj ko:

(a)

zoper odločbo, izdano v navedenem postopku, ni več mogoče vložiti rednega pravnega sredstva ali

(b)

se postopek konča zaradi nekega drugega razloga.

4.   Pristojnost, dodeljena v točki (b)(ii) odstavka 1, je izključna pristojnost.

Člen 11

Pristojnost na podlagi navzočnosti otroka

1.   Kadar ni mogoče ugotoviti otrokovega običajnega prebivališča in pristojnosti ni mogoče določiti na podlagi člena 10, so pristojna sodišča države članice, v kateri se otrok nahaja.

2.   Pristojnost na podlagi odstavka 1 se uporablja tudi za otroke begunce ali otroke, ki so razseljeni na mednarodni ravni zaradi nemirov v njihovi državi članici običajnega prebivališča.

Člen 12

Prenos pristojnosti na sodišče druge države članice

1.   V izjemnih okoliščinah lahko sodišče države članice, ki je stvarno pristojno, na podlagi zahtevka stranke ali po uradni dolžnosti, če meni, da je sodišče druge države članice, s katero ima otrok posebno povezavo, primernejše, da oceni otrokovo korist v posamezni zadevi, prekine postopek ali njegov specifični del ter:

(a)

določi rok, v katerem mora ena ali več strank obvestiti sodišče te druge države članice o postopku v teku in o možnosti za prenos pristojnosti ter vložiti zahtevek pri navedenem sodišču, ali

(b)

zaprosi sodišče druge države članice, da prevzame pristojnost v skladu z odstavkom 2.

2.   Sodišče druge države članice lahko, kadar je to zaradi posebnih okoliščin primera v korist otroka, sprejme pristojnost v šestih tednih po:

(a)

začetku postopka pred njimi v skladu s točko (a) odstavka 1 ali

(b)

prejemu zaprosila v skladu s točko (b) odstavka 1.

Sodišče, ki je drugo začelo postopek ali je bilo zaprošeno, da prevzame pristojnost brez odlašanja obvesti sodišče, ki je prvo začelo postopek. V primeru prevzema pristojnosti se sodišče, ki je prvo začelo postopek, izreče za nepristojno.

3.   Sodišče, ki je prvo začelo postopek, nadaljuje z izvajanjem pristojnosti, če ni prejelo obvestila o sprejetju pristojnosti sodišča druge države članice v sedmih tednih:

(a)

po izteku roka, v katerem morajo stranke vložiti zahtevek pri sodišču druge države članice v skladu s točko (a) odstavka 1, ali

(b)

po tem, ko je navedeno sodišče prejelo zaprosilo v skladu s točko (b) odstavka 1,

4.   Za namene odstavka 1, se za otroka šteje, da ima posebno povezavo z državo članico, če je:

(a)

v njej običajno prebivališče otroka, potem ko se je začel postopek pred sodiščem iz odstavka 1;

(b)

v njej prejšnje običajno prebivališče otroka;

(c)

otrok njen državljan;

(d)

v njej običajno prebivališče nosilca starševske odgovornosti ali

(e)

v njej otrokovo premoženje in se zadeva tiče ukrepov za zaščito otroka, ki se nanašajo na upravljanje, hrambo in razpolaganje s tem premoženjem.

5.   Če je bila izključna pristojnost sodišča določena na podlagi člena 10, to sodišče pristojnosti ne sme prenesti na sodišče druge države članice.

Člen 13

Zaprosilo nepristojnega sodišča države članice za prenos pristojnosti

1.   V izjemnih okoliščinah in brez poseganja v člen 9, lahko sodišče države članice, s katero ima otrok v skladu s členom 12(4) posebno povezavo, ki pa po tej uredbi nima pristojnosti, in ki meni, da je v posameznem primeru primerneje oceniti korist otroka, pri sodišču države članice otrokovega običajnega prebivališča zaprosi za prenos pristojnosti.

2.   V šestih tednih od prejema zaprosila na podlagi odstavka 1, lahko zaprošeno sodišče sprejme prenos pristojnosti, če meni, da je tak prenos zaradi posebnih okoliščin primera v korist otroka. Kadar zaprošeno sodišče sprejme prenos pristojnosti o tem nemudoma obvesti sodišče, ki je to zaprosilo. V primeru, da v navedenem roku ni prišlo do sprejema pristojnosti, sodišče, ki je to zaprosilo, nima pristojnosti.

Člen 14

Subsidiarna pristojnost

Kadar na podlagi členov 7 do 11 ni pristojno nobeno sodišče države članice, se pristojnost v vsaki državi članici določi v skladu z zakonodajo te države članice.

Člen 15

Začasni ukrepi, vključno z zaščitnimi ukrepi, v nujnih primerih

1.   Čeprav je stvarno pristojno sodišče druge države članice, so v nujnih primerih sodišča države članice pristojna za sprejemanje začasnih ukrepov, vključno z zaščitnimi ukrepi, ki so lahko na voljo po zakonodaji zadevne države članice, v zvezi z:

(a)

otrokom, ki se nahaja v tej državi članici, ali

(b)

premoženjem otroka, ki se nahaja v tej državi članici.

2.   Če je to potrebno za zaščito otrokove koristi, sodišče, ki je sprejelo ukrepe iz odstavka 1 tega člena, neposredno, v skladu s členom 86, ali prek osrednjih organov, imenovanih na podlagi člena 76, brez odlašanja obvesti sodišče ali organ države članice, pristojen na podlagi člena 7, ali, če je ustrezno, katero koli sodišče države članice, ki izvaja stvarno pristojnost na podlagi te uredbe.

3.   Ukrepi, sprejeti na podlagi odstavka 1, se prenehajo uporabljati takoj, ko sodišče države članice, ki je na podlagi te uredbe stvarno pristojno, sprejme ukrepe, ki so po njegovem mnenju primerni.

Kadar je to ustrezno, lahko navedeno sodišče o svoji odločitvi bodisi neposredno, v skladu s členom 86, bodisi prek osrednjih organov, imenovanih na podlagi člena 76, obvesti sodišče, ki je sprejelo začasne ukrepe, vključno z zaščitnimi ukrepi.

Člen 16

Predhodna vprašanja

1.   Če je izid postopka v zadevi, ki ne spada na področje uporabe te uredbe, pred sodiščem države članice odvisen od rešitve predhodnega vprašanja, povezanega s starševsko odgovornostjo, lahko sodišče v zadevni državi članici reši to vprašanje za namene navedenega postopka, četudi ta država članica ni pristojna na podlagi te uredbe.

2.   Rešitev predhodnega vprašanja na podlagi odstavka 1 ima učinke le v postopku, v katerem je bila ta rešitev sprejeta.

3.   Če je za veljavnost pravnega dejanja, ki se je izvedlo ali se bo izvedlo v imenu otroka v postopku dedovanja pred sodiščem države članice, potrebno dovoljenje ali odobritev sodišča, lahko sodišče v zadevni državi članici odloči o dovolitvi ali odobritvi takšnega pravnega dejanja, četudi ni pristojno na podlagi te uredbe.

4.   Ustrezno se uporablja člen 15(2).

ODDELEK 3

Skupne določbe

Člen 17

Začetek postopka

Šteje se, da je sodišče začelo postopek:

(a)

v trenutku, ko je pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje vloženo pri sodišču, pod pogojem, da vlagatelj kasneje ni opustil dejanj, ki bi jih moral opraviti v zvezi z vročitvijo pisanja nasprotni stranki;

(b)

če je treba pisanje vročiti še pred vložitvijo pri sodišču, v trenutku, ko ga prejme organ, ki je odgovoren za vročitev, pod pogojem, da vlagatelj kasneje ni opustil dejanj, ki bi jih moral opraviti v zvezi z vložitvijo pisanja pri sodišču, ali

(c)

če se postopek začne po uradni dolžnosti, v trenutku, ko sodišče sprejme sklep o začetku postopka, ali – če takšen sklep ni potreben – v trenutku, ko je zadeva vpisana pri sodišču.

Člen 18

Preizkus pristojnosti

Če sodišče države članice začne postopek v zadevi, za katero po tej uredbi nima stvarne pristojnosti in za katero je po tej uredbi stvarno pristojno sodišče druge države članice, se po uradni dolžnosti izreče za nepristojno.

Člen 19

Preizkus dopustnosti

1.   Če se nasprotna stranka, ki nima običajnega prebivališča v državi, v kateri se je začel postopek, ne spusti v postopek, pristojno sodišče prekine postopek, dokler se ne ugotovi, da je bilo nasprotni stranki omogočeno prejeti pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje pravočasno, da je lahko pripravila obrambo, ali da so bili storjeni vsi potrebni koraki v tej smeri.

2.   Če je treba na podlagi Uredbe (ES) št. 1393/2007 iz ene države članice v drugo državo članico poslati pisanje o začetku postopka ali drugo enakovredno pisanje, se namesto odstavka 1 tega člena uporabi člen 19 navedene uredbe.

3.   Če se Uredba (ES) št. 1393/2007 ne uporablja, se uporablja člen 15 Haaške konvencije o vročanju v tujini sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah z dne 15. novembra 1965, če je treba na podlagi navedene konvencije v tujini vročiti pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje.

Člen 20

Litispendenca in sorodne pravde

1.   Če so se pred sodišči različnih držav članic začeli postopki v zvezi z razvezo, prenehanjem življenjske skupnosti ali razveljavitvijo zakonske zveze med istima strankama, sodišče, ki je drugo začelo postopek, po uradni dolžnosti prekine svoj postopek, vse dokler se ne ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelo postopek.

2.   Razen, kadar pristojnost enega od sodišč temelji izključno na členu 15, v primeru, da so se pred sodišči različnih držav članic začeli postopki z istim zahtevkom v zvezi s starševsko odgovornostjo do istega otroka, sodišče, ki je drugo začelo postopek, po uradni dolžnosti prekine svoj postopek, vse dokler se ne ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelo postopek.

3.   Ko se ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelo postopek, se sodišče, ki je drugo začelo postopek, izreče za nepristojno v korist sodišča, ki je prvo začelo postopek.

V tem primeru lahko stranka, ki je začela postopek pred sodiščem, ki je drugo začelo postopek, prenese ta postopek pred sodišče, ki je prvo začelo postopek.

4.   Če postopek začne sodišče države članice, ki mu je izključna pristojnost podeljena s sprejetjem pristojnosti iz člena 10, sodišča druge države članice prekinejo postopek, dokler sodišče, ki je začelo postopek na podlagi dogovora ali sprejetja pristojnosti, ne izjavi, da ni pristojno na podlagi dogovora ali sprejetja pristojnosti.

5.   Če in kolikor je sodišče spoznano za izključno pristojno v skladu s sprejetjem pristojnosti, kakor je opredeljeno v členu 10, se vsa sodišča druge države članice izrečejo za nepristojna v korist tega sodišča.

Člen 21

Pravica otroka, da izrazi svoje mnenje

1.   Sodišča držav članic pri izvajanju pristojnosti na podlagi oddelka 2 tega poglavja v skladu z nacionalnim pravom in postopkom otroku, zmožnemu oblikovati lastno mnenje, zagotovijo dejansko in učinkovito možnost, da to mnenje izrazi, bodisi neposredno bodisi prek zastopnika ali ustreznega organa.

2.   Kadar sodišče v skladu z nacionalnim pravom in postopkom otroku omogoči, da izrazi svoje mnenje v skladu s tem členom, ustrezno upošteva to mnenje glede na otrokovo starost in zrelost.

POGLAVJE III

MEDNARODNI PROTIPRAVNI ODVZEM OTROKA

Člen 22

Vrnitev otroka na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980

Kadar oseba, zavod ali drug organ zaradi domnevne kršitve pravic do varstva in vzgoje otroka neposredno ali prek osrednjega organa od sodišča v državi članici zahteva, da na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980 izda odločbo, s katero odredi vrnitev otroka, mlajšega od 16 let, ki je bil neupravičeno premeščen ali zadržan v državi članici, ki ni država članica, v kateri je običajno prebival neposredno pred neupravičeno premestitvijo ali zadržanjem, se kot dopolnitev Haaški konvenciji iz leta 1980 uporabljajo členi 23 do 29 ter poglavje VI te uredbe.

Člen 23

Prejem in obdelava zahtevkov s strani osrednjih organov

1.   Zaprošeni osrednji organ čim prej obdela zahtevek, ki temelji na Haaški konvenciji iz leta 1980, kakor je opredeljeno v členu 22.

2.   Kadar osrednji organ zaprošene države članice prejme zahtevek iz člena 22, potrdi prejem v 5. delovnih dneh od datuma prejema zahtevka. Osrednji organ države članice prosilke ali vlagatelja, kakor je ustrezno, brez nepotrebnega odlašanja obvesti o prvih korakih, ki so bili ali bodo sprejeti za obravnavo zahtevka, in lahko zahteva morebitne dodatne potrebne dokumente in informacije.

Člen 24

Hitri sodni postopki

1.   Sodišče, pri katerem je bil vložen zahtevek za vrnitev otroka iz člena 22, ukrepa v postopku na podlagi zahtevka kar se da hitro in uporabi najhitrejši postopek, ki ga predvideva nacionalno pravo.

2.   Brez poseganja v odstavek 1 izda sodišče prve stopnje odločbo najpozneje šest tednov po tem, ko je začelo postopek, razen kadar to ni mogoče zaradi izjemnih okoliščin.

3.   Sodišče višje stopnje izda odločbo najpozneje šest tednov po tem, ko se sprejmejo vsi potrebni postopkovni ukrepi in je sodišče v položaju, da z zaslišanjem ali kako drugače preuči pravno sredstvo, razen kadar to ni mogoče zaradi izjemnih okoliščin.

Člen 25

Alternativno reševanje sporov

Sodišče čim prej in v kateri koli fazi postopka bodisi neposredno ali po potrebi s pomočjo osrednjih organov stranke pozove, naj razmislijo o tem, ali so pripravljene sodelovati v mediaciji ali uporabiti druge načine alternativnega reševanja sporov, razen če je to v nasprotju z otrokovo koristjo, ni primerno v posameznem primeru ali bi povzročilo neupravičene zamude v postopku.

Člen 26

Pravica otroka, da izrazi svoje mnenje v postopku vrnitve

Člen 21 te uredbe se uporablja tudi v postopkih vrnitve na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980.

Člen 27

Postopek vrnitve otroka

1.   Sodišče ne more zavrniti vrnitve otroka, ne da bi bila osebi, ki zahteva vrnitev otroka, dana možnost biti zaslišana.

2.   Sodišče lahko, ob upoštevanju otrokove koristi, v skladu s členom 15 v kateri koli fazi postopka preuči, ali bi bilo treba zagotoviti stik otroka z osebo, ki je zahtevala vrnitev otroka.

3.   Kadar sodišče preučuje, da bi zavrnilo vrnitev otroka izključno na podlagi točke (b) člena 13(1) Haaške konvencije iz leta 1980, vrnitve ne more zavrniti, če stranka, ki zahteva vrnitev otroka, z zadostnimi dokazi prepriča sodišče ali je sodišče drugače prepričano, da je bila sprejeta ustrezna ureditev za zaščito otroka po njegovi vrnitvi.

4.   Za namene odstavka 3 tega člena lahko sodišče komunicira s pristojnimi organi države članice, v kateri je otrok običajno prebival neposredno pred neupravičeno premestitvijo ali zadržanjem, bodisi neposredno v skladu s členom 86 ali s pomočjo osrednjih organov.

5.   Kadar sodišče odredi vrnitev otroka, lahko po potrebi sprejme začasne ukrepe, vključno z zaščitnimi ukrepi, v skladu s členom 15 te uredbe, da bi otroka zaščitilo pred resno nevarnostjo iz točke (b) člena 13(1) Haaške konvencije iz leta 1980, pod pogojem, da preučitev in sprejetje takih ukrepov ne bi neupravičeno podaljšala postopka vrnitve.

6.   Odločba o vrnitvi otroka se lahko ne glede na morebitna pravna sredstva razglasi za začasno izvršljivo, kadar je treba otroka zaradi zaščite njegove koristi vrniti pred sprejetjem odločitve o pravnem sredstvu.

Člen 28

Izvrševanje odločb o vrnitvi otroka

1.   Organ, pristojen za izvrševanje, ki prejme zahtevek za izvršitev odločbe o vrnitvi otroka v drugo državo članico, obdela zahtevek kar se da hitro.

2.   Kadar se odločba iz odstavka 1 ne izvrši v šestih tednih po začetku postopka izvršitve, ima stranka, ki zahteva izvršitev, ali osrednji organ države članice izvršitve pravico zahtevati, da organ, pristojen za izvrševanje, utemelji zamudo.

Člen 29

Postopek po zavrnitvi vrnitve otroka na podlagi točke (b) člena 13(1) in člena 13(2) Haaške konvencije iz leta 1980

1.   Ta člen se uporablja, kadar odločba o zavrnitvi vrnitve otroka v drugo državo članico temelji izključno na točki (b) člena 13(1) ali členu 13(2) Haaške konvencije iz leta 1980.

2.   Sodišče, ki izda odločbo iz odstavka 1, po uradni dolžnosti izda potrdilo na obrazcu iz Priloge I. Potrdilo se izpolni in izda v jeziku odločbe. Potrdilo se lahko izda tudi v drugem uradnem jeziku institucij Evropske unije, ki ga zahteva ena od strank. To sodišča, ki izda potrdilo, v ničemer ne obvezuje, da zagotovi prevod ali prečrkovanje tiste vsebine, ki se lahko prevede in ki se nahaja v poljih prostega teksta.

3.   Če je v trenutku, ko sodišče izda odločbo iz odstavka 1, sodišče v državi članici, v kateri je otrok običajno prebival neposredno pred neupravičeno premestitvijo ali zadržanjem, že začelo postopek za preučitev vsebine pravice do varstva in vzgoje otroka, sodišče, če ve za ta postopek, v enem mesecu od datuma odločbe iz odstavka 1 sodišču v zadevni državi članici bodisi neposredno ali prek osrednjih organov posreduje naslednje dokumente:

(a)

kopijo svoje odločbe iz odstavka 1;

(b)

potrdilo, izdano na podlagi odstavka 2, ter

(c)

po potrebi prepis, povzetek ali zapisnik zaslišanj pred sodiščem in vse druge dokumente, ki so po njegovem mnenju relevantni.

4.   Sodišče v državi članici, v kateri je otrok običajno prebival neposredno pred neupravičeno premestitvijo ali zadržanjem, lahko v skladu s členom 91 od ene od strank po potrebi zahteva, da predloži prevod ali prečrkovanje odločbe iz odstavka 1 in vsakega drugega dokumenta, priloženega potrdilu v skladu s točko (c) odstavka 3 tega člena.

5.   Če ena od strank v primerih, razen tistih iz odstavka 3, v treh mesecih po uradnem obvestilu o odločbi iz odstavka 1 začne postopek pred sodiščem v državi članici, v kateri je otrok običajno prebival neposredno pred neupravičeno premestitvijo ali zadržanjem, da bi to sodišče preučilo vsebino pravice do varstva in vzgoje otroka, ta stranka sodišču predloži naslednje dokumente:

(a)

kopijo odločbe iz odstavka 1;

(b)

potrdilo, izdano na podlagi odstavka 2, ter

(c)

po potrebi prepis, povzetek ali zapisnik zaslišanj pred sodiščem, ki je zavrnilo vrnitev otroka.

6.   Ne glede na odločbo o nevrnitvi iz odstavka 1 je vsaka odločba o vsebini pravic do varstva in vzgoje otroke, ki izhaja iz postopka iz odstavkov 3 in 5 ter nalaga vrnitev otroka, izvršljiva v drugi državi članici v skladu z odstavkom IV.

POGLAVJE IV

PRIZNAVANJE IN IZVRŠEVANJE

ODDELEK 1

Splošne določbe o priznavanju in izvrševanju

Pododdelek 1

Priznanje

Člen 30

Priznanje odločbe

1.   Odločba, izdana v državi članici, se v drugih državah članicah prizna, ne da bi bilo potrebno za priznanje začeti kakršen koli poseben postopek.

2.   Brez poseganja v odstavek 3 predvsem ni treba začeti kakršnega koli posebnega postopka za vpis spremembe osebnega stanja v uradne evidence države članice na podlagi odločbe o razvezi, prenehanju življenjske skupnosti ali razveljavitvi zakonske zveze, izdane v drugi državi članici, zoper katero po pravu te države članice ni možno vložiti nadaljnjega pravnega sredstva.

3.   Vsaka zainteresirana stran lahko v skladu s postopki iz členov 59 do 62 in po potrebi oddelka 5 tega poglavja in poglavja VI vloži zahtevek za izdajo odločbe o tem, da ni razlogov za zavrnitev priznanja iz členov 38 in 39.

4.   Krajevna pristojnost sodišča, o katerem vsaka država članica obvesti Komisijo na podlagi člena 103, se določi po pravu države članice, v kateri se začne postopek v skladu z odstavkom 3 tega člena.

5.   Kadar je priznanje odločbe pred sodiščem posamezne države članice postavljeno kot predhodno vprašanje, lahko to vprašanje reši to sodišče.

Člen 31

Listine, ki se predložijo za priznanje

1.   Stranka, ki želi v državi članici uveljavljati odločbo, izdano v drugi državi članici, predloži:

(a)

izvod odločbe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za potrditev njene verodostojnosti, in

(b)

ustrezno potrdilo, izdano na podlagi člena 36.

2.   Sodišče ali pristojni organ, pred katerim se uveljavlja odločba, izdana v drugi državi članici, lahko po potrebi od stranke, ki jo uveljavlja, zahteva, da v skladu s členom 91 predloži prevod ali prečrkovanje tiste vsebine potrdila, ki se lahko prevede in ki se nahaja v poljih prostega teksta iz točke (b) odstavka 1 tega člena.

3.   Sodišče ali pristojni organ, pred katerim se uveljavlja odločba, izdana v drugi državi članici, lahko od stranke zahteva, da v skladu s členom 91 predloži prevod ali prečrkovanje odločbe poleg prevoda ali prečrkovanja tiste vsebine potrdila, ki se lahko prevede in ki se nahaja v poljih prostega teksta, če brez takega prevoda ali prečrkovanja ne more nadaljevati dela.

Člen 32

Pomanjkljivosti v listinah

1.   Če listine iz člena 31(1) niso predložene, lahko sodišče ali pristojni organ določi rok za njihovo predložitev, sprejme enakovredne listine ali, če je mnenja, da razpolaga z zadostnimi podatki, stranko oprosti predložitve.

2.   Če to zahteva sodišče ali pristojni organ, se v skladu s členom 91 predloži prevod ali prečrkovanje takih enakovrednih listin.

Člen 33

Prekinitev postopka

Sodišče, pred katerim se uveljavlja odločba, izdana v drugi državi članici, lahko v celoti ali delno prekine postopek, če:

(a)

je bilo zoper to odločbo vloženo redno pravno sredstvo v državi članici izvora, ali

(b)

je bil vložen zahtevek za odločbo o tem, da ni razlogov za zavrnitev priznanja iz členov 38 in 39, ali za odločbo o zavrnitvi priznanja na podlagi enega od teh razlogov.

Pododdelek 2

Izvršljivost in izvrševanje

Člen 34

Izvršljive odločbe

1.   Odločba v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, ki je izdana v državi članici in je izvršljiva v tej državi članici, je izvršljiva v drugih državah članicah, ne da bi bila za to potrebna razglasitev izvršljivosti.

2.   Za namene izvrševanja odločbe o pravicah do stikov v drugi državi članici lahko sodišče izvora razglasi, da je odločba začasno izvršljiva ne glede na možnost pravnega sredstva.

Člen 35

Listine, ki se predložijo za izvrševanje

1.   Za namene izvrševanja odločbe, izdane v drugi državi članici, v državi članici, stranka, ki zahteva izvrševanje, predloži organu, pristojnemu za izvrševanje:

(a)

izvod odločbe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za potrditev njene verodostojnosti, in

(b)

ustrezno potrdilo, izdano na podlagi člena 36.

2.   Za namene izvršitve odločbe o začasnih ukrepih, vključno z zaščitnimi ukrepi, izdane v drugi državi članici, v državi članici, stranka, ki zahteva izvršitev, predloži organu, pristojnemu za izvrševanje:

(a)

izvod odločbe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za potrditev njene verodostojnosti,

(b)

ustrezno potrdilo, izdano na podlagi člena 36, ki potrjuje, da je odločba izvršljiva v državi članici izvora in da je sodišče izvora:

(i)

stvarno pristojno za odločanje ali

(ii)

odredilo te ukrepe v skladu s členom 27(5) v povezavi s členom 15 in

(c)

dokaz o vročitvi odločbe, če je bil ukrep odrejen, ne da bi bila nasprotna stranka vabljena pred sodišče.

3.   Organ, pristojen za izvrševanje, lahko po potrebi od stranke, ki zahteva izvršitev odločbe, zahteva, da v skladu s členom 91 predloži prevod ali prečrkovanje tiste vsebine potrdila, ki se lahko prevede in ki se nahaja v poljih prostega teksta, ki določa izvršljivo obveznost.

4.   Organ, pristojen za izvrševanje, lahko od stranke, ki zahteva izvršitev odločbe, zahteva, da v skladu s členom 91 predloži prevod ali prečrkovanje odločbe, če brez takega prevoda ali prečrkovanja ne more nadaljevati dela.

Pododdelek 3

Potrdilo

Člen 36

Izdaja potrdila

1.   Sodišče države članice izvora, o katerem je bila Komisija obveščena v skladu s členom 103, na podlagi zahtevka stranke izda potrdilo za:

(a)

odločbo v zakonskih sporih na obrazcu iz Priloge II,

(b)

odločbo v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo na obrazcu iz Priloge III,

(c)

odločbo o vrnitvi otroka iz točke (a) člena 2(1) in, če je ustrezno, vse začasne ukrepe, vključno z zaščitnimi ukrepi, odrejene v skladu s členom 27(5), ki spremljajo odločbo, na obrazcu iz Priloge IV.

2.   Potrdilo se izpolni in izda v jeziku odločbe. Potrdilo se lahko izda tudi v drugem uradnem jeziku institucij Evropske unije, ki ga zahteva stranka. To sodišča, ki izda potrdilo, v ničemer ne obvezuje, da zagotovi prevod ali prečrkovanje tiste vsebine, ki se lahko prevede in ki se nahaja v poljih prostega teksta.

3.   Izdaje potrdila ni mogoče izpodbijati.

Člen 37

Popravek potrdila

1.   Sodišče države članice izvora, o katerem je bila Komisija obveščena v skladu s členom 103, na podlagi zahtevka mora, po uradni dolžnosti pa lahko popravi potrdilo, kadar se zaradi vsebinske napake ali izpustitve odločba, ki jo je treba izvršiti, in potrdilo ne ujemata.

2.   Za postopek za popravek potrdila se uporablja pravo države članice izvora.

Pododdelek 4

Zavrnitev priznanja in izvršitve

Člen 38

Razlogi za zavrnitev priznanja odločb v zakonskih sporih

Priznanje odločbe, ki se nanaša na razvezo, prenehanje življenjske skupnosti ali razveljavitev zakonske zveze, se zavrne:

(a)

če bi bilo njeno priznanje v očitnem nasprotju z javnim redom v državi članici, v kateri se uveljavlja priznanje,

(b)

če nasprotni stranki, ki se ni spustila v postopek, ni bilo vročeno pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje pravočasno in na tak način, da bi lahko pripravila obrambo, razen če je ugotovljeno, da se nasprotna stranka z odločbo nedvoumno strinja,

(c)

če je nezdružljiva z odločbo, izdano v postopku med istima strankama v državi članici, v kateri se uveljavlja priznanje, ali

(d)

če je nezdružljiva s predhodno odločbo, izdano v drugi državi članici ali v tretji državi glede istega zahtevka med istima strankama, pod pogojem, da predhodna odločba izpolnjuje pogoje za priznanje v državi članici, v kateri se uveljavlja priznanje.

Člen 39

Razlogi za zavrnitev priznanja odločb v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo

1.   Priznanje odločbe v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo se zavrne:

(a)

če bi bilo njeno priznanje v očitnem nasprotju z javnim redom v državi članici, v kateri se uveljavlja priznanje, ob upoštevanju otrokove koristi,

(b)

če zadevni osebi, ki se ni spustila v postopek, ni bilo vročeno pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje pravočasno in na tak način, da bi lahko pripravila obrambo, razen če je ugotovljeno, da se ta oseba z odločbo nedvoumno strinja,

(c)

na zahtevek osebe, ki zatrjuje, da odločba posega v njeno starševsko odgovornost, če je bila izdana, ne da bi bila tej osebi dana možnost zaslišanja,

(d)

če in kolikor je nezdružljiva s poznejšo odločbo v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, izdano v državi članici, v kateri se uveljavlja priznanje,

(e)

če in kolikor je nezdružljiva s poznejšo odločbo v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, izdano v drugi državi članici ali v tretji državi, v kateri otrok običajno prebiva, pod pogojem, da poznejša odločba izpolnjuje pogoje, potrebne za njeno priznanje v državi članici, v kateri se uveljavlja priznanje, ali

(f)

če ni bil upoštevan postopek iz člena 82.

2.   Priznanje odločbe v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo se lahko zavrne, če je bilo izdano, ne da bi bila otroku, ki lahko oblikuje lastno mnenje, dana možnost, da ga tudi izrazi v skladu s členom 21, razen kadar:

(a)

so postopki zadevali le premoženje otroka in pod pogojem, da glede na vsebino postopkov take možnosti ni bilo treba zagotoviti, ali

(b)

so obstajali tehtni razlogi, zlasti ob upoštevanju nujnosti zadeve.

Člen 40

Postopek za zavrnitev priznanja

1.   Za zahtevek za zavrnitev priznanja se ustrezno uporabljajo postopki iz členov 59 do 62 in po potrebi oddelka 5 tega poglavja ter poglavja VI.

2.   Krajevna pristojnost sodišča, o katerem vsaka država članica obvesti Komisijo v skladu s členom 103, se določi po pravu države članice, v kateri se začne postopek za nepriznavanje.

Člen 41

Razlogi za zavrnitev izvršitve odločb v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo

Brez poseganja v člen 56(6) se izvršitev odločbe v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo zavrne, če obstaja eden od razlogov za zavrnitev priznanja iz člena 39.

ODDELEK 2

Priznavanje in izvrševanje nekaterih privilegiranih odločb

Člen 42

Področje uporabe

1.   Ta oddelek se uporablja za naslednje vrste odločb, če je bilo zanje v državi članici izvora izdano potrdilo v skladu s členom 47:

(a)

odločbe o pravicah do stikov in

(b)

odločbe na podlagi člena 29(6), v kolikor nalagajo vrnitev otroka.

2.   Ta oddelek ne preprečuje stranki, da zahteva priznanje in izvršitev odločbe iz odstavka 1 v skladu z določbami o priznavanju in izvrševanju iz oddelka 1 tega poglavja.

Pododdelek 1

Priznavanje

Člen 43

Priznanje

1.   Odločba iz člena 42(1), izdana v državi članici, se v drugih državah članicah prizna, ne da bi bil za priznanje potreben kakršen koli poseben postopek in brez možnosti za nasprotovanje njenemu priznanju, razen če in v kolikor je bilo ugotovljeno, da je odločba nezdružljiva s poznejšo odločbo iz člena 50.

2.   Stranka, ki želi v državi članici uveljavljati odločbo iz člena 42(1), izdano v drugi državi članici, predloži:

(a)

izvod odločbe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za potrditev njene verodostojnosti, in

(b)

ustrezno potrdilo, izdano na podlagi člena 47.

3.   Ustrezno se uporablja člen 31(2) in (3).

Člen 44

Prekinitev postopka

Sodišče, pred katerim se uveljavlja odločba iz člena 42(1), izdana v drugi državi članici, lahko v celoti ali delno prekine postopek v naslednjih primerih:

(a)

če je bil predložen zahtevek zaradi nezdružljivosti te odločbe s poznejšo odločbo iz člena 50 ali

(b)

oseba, proti kateri se zahteva izvršitev, je v skladu s členom 48 vložila zahtevek za umik potrdila, izdanega na podlagi člena 47.

Pododdelek 2

Izvršljivost in izvrševanje

Člen 45

Izvršljive odločbe

1.   Odločba iz člena 42(1), ki je izdana v državi članici in je izvršljiva v tej državi članici, je na podlagi tega oddelka izvršljiva tudi v drugih državah članicah, ne da bi jo bilo treba razglasiti za izvršljivo.

2.   Za namene izvršitve odločbe iz točke (a) člena 42(1) v drugi državi članici lahko sodišča države članice izvora razglasijo, da je odločba začasno izvršljiva ne glede na možnost pravnega sredstva.

Člen 46

Listine, ki se predložijo za izvršitev

1.   Za namene izvršitve odločbe iz člena 42(1), izdane v drugi državi članici, v državi članici, stranka, ki zahteva izvršitev, predloži organu, pristojnemu za izvrševanje:

(a)

izvod odločbe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za potrditev njene verodostojnosti, in

(b)

ustrezno potrdilo, izdano na podlagi člena 47.

2.   Za namene izvršitve odločbe iz točke (a) člena 42(1), ki je bila izdana v drugi državi članici, v državi članici, lahko organ, pristojen za izvršitev, po potrebi od vlagatelja zahteva, da v skladu s členom 91 predloži prevod ali prečrkovanje tiste vsebine potrdila, ki se lahko prevede in ki se nahaja v poljih prostega tekst., ki določa izvršljivo obveznost.

3.   Za namene izvršitve odločbe iz člena 42(1), ki je bila izdana v drugi državi članici, v državi članici, lahko organ, pristojen za izvrševanje, od vlagatelja zahteva, da v skladu s členom 91 predloži prevod ali prečrkovanje odločbe, če brez takega prevoda ali prečrkovanja ne more nadaljevati dela.

Pododdelek 3

Potrdilo za privilegirane odločbe

Člen 47

Izdaja potrdila

1.   Sodišče, ki je izdalo odločbo iz člena 42(1), na zahtevek stranke izda potrdilo za:

(a)

odločbo o pravicah do stikov na obrazcu iz Priloge V;

(b)

odločbo o vsebini pravic do varstva in vzgoje otroka, ki nalaga vrnitev otroka in je bila izdana na podlagi člena 29(6) na obrazcu iz Priloge VI.

2.   Potrdilo se izpolni in izda v jeziku odločbe. Potrdilo se lahko izda tudi v drugem uradnem jeziku institucij Evropske unije, ki ga zahteva ena od strank. To sodišča, ki izda potrdilo, v ničemer ne obvezuje, da zagotovi prevod ali prečrkovanje tiste vsebine, ki se lahko prevede in ki se nahaja v poljih prostega teksta.

3.   Sodišče izda potrdilo le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

vse zadevne stranke so imele možnost biti zaslišane;

(b)

otrok je imel možnost, da izrazi svoje mnenje v skladu s členom 21;

(c)

kadar je bila odločba izdana v primeru, da se oseba ni spustila v postopek:

(i)

je bilo osebi, ki se ni spustila v postopek, vročeno pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje pravočasno in na tak način, da bi lahko pripravila obrambo, ali

(ii)

če je ugotovljeno, da se oseba, ki se ni spustila v postopek, z odločbo nedvoumno strinja.

4.   Brez poseganja v odstavek 3 tega člena se potrdilo za odločbo iz točke (b) člena 42(1) izda le, če je sodišče pri izdaji odločbe upoštevalo razloge in dejstva, na katerih temelji predhodna odločba, izdana v drugi državi članici na podlagi točke (b) člena 13(1) ali člena 13(2) Haaške konvencije iz leta 1980.

5.   Potrdilo učinkuje le v okvirih izvršljivosti odločbe.

6.   Izdaje potrdila ni mogoče izpodbijati, razen na podlagi razlogov iz člena 48.

Člen 48

Popravek in umik potrdila

1.   Sodišče države članice izvora, o katerem je bila Komisija obveščena v skladu s členom 103, na podlagi zahtevka mora, po uradni dolžnosti pa lahko popravi potrdilo, kadar se zaradi vsebinske napake ali izpustitve odločba in potrdilo ne ujemata.

2.   Sodišče iz odstavka 1 tega člena na podlagi zahtevka ali po uradni dolžnosti umakne potrdilo, kadar je bilo neupravičeno izdano, ob upoštevanju zahtev iz člena 47. Ustrezno se uporablja člen 49.

3.   Postopek, vključno z morebitnim pravnim sredstvom, v zvezi s popravkom ali umikom potrdila, ureja pravo države članice izvora.

Člen 49

Potrdilo o neizvršljivosti ali omejitvi izvršljivosti

1.   Kadar in kolikor odločba, za katero je bilo izdano potrdilo v skladu s členom 47, ni več izvršljiva ali je bila njena izvršljivost začasno zadržana ali omejena, se kadar koli na podlagi zahtevka sodišču države članice izvora, o katerem je bila Komisija obveščena v skladu s členom 103, izda potrdilo o neizvršljivosti ali omejitvi izvršljivosti na standardnem obrazcu iz Priloge VII.

2.   Potrdilo se izpolni in izda v jeziku odločbe. Potrdilo se lahko izda tudi v drugem uradnem jeziku institucij Evropske unije, ki ga zahteva ena od strank. To sodišča, ki izda potrdilo, v ničemer ne obvezuje, da zagotovi prevod ali prečrkovanje tiste vsebine, ki se lahko prevede in ki se nahaja v poljih prostega teksta.

Pododdelek 4

Zavrnitev priznanja in izvršitve

Člen 50

Nezdružljive odločbe

Priznanje in izvršitev odločbe iz člena 42(1) se zavrne, če in kolikor je odločba nezdružljiva s poznejšo odločbo v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo za istega otroka, in ki je bila izdana:

(a)

v državi članici, v kateri se uveljavlja priznanje, ali

(b)

v drugi državi članici ali v tretji državi, v kateri otrok običajno prebiva, pod pogojem, da poznejša odločba izpolnjuje pogoje, potrebne za njeno priznanje v državi članici, v kateri se uveljavlja priznanje.

ODDELEK 3

Skupne določbe o izvrševanju

Pododdelek 1

Izvrševanje

Člen 51

Postopek izvrševanja

1.   Ob upoštevanju določb iz tega oddelka postopek izvrševanja odločb, izdanih v drugi državi članici, ureja pravo države članice izvršitve. Brez poseganja v člene 41, 50, 56 in 57, se odločba, izdana v državi članici in ki je izvršljiva v državi članici izvora, v državi članici izvršitve izvršuje pod enakimi pogoji kot odločba, izdana v tej državi članici.

2.   Stranki, ki zahteva izvršitev odločbe, izdane v drugi državi članici, ni treba imeti poštnega naslova v državi članici izvršitve. Navedena stranka mora imeti pooblaščenega zastopnika v državi članici izvršitve le, če je tak zastopnik obvezen v skladu s pravom države članice izvršitve ne glede na državljanstvo strank.

Člen 52

Organi, pristojni za izvrševanje

Zahtevek za izvršitev se vloži pri organu, ki je pristojen za izvrševanje na podlagi prava države članice izvršitve in o katerem ta država članica obvesti Komisijo v skladu s členom 103.

Člen 53

Delna izvršitev

1.   Stranka, ki zahteva izvršitev odločbe, lahko zahteva delno izvršitev odločbe.

2.   Če se z odločbo odloči o več zahtevkih in se izvršitev enega ali več zahtevkov zavrne, je še vedno mogoče izvršiti dele odločbe, na katere zavrnitev ne vpliva.

3.   Odstavka 1 in 2 tega člena se ne uporabita za izvršitev odločbe o vrnitvi otroka, ne da bi se tudi izvršili začasni ukrepi, vključno z zaščitnimi ukrepi, ki so bili odrejeni, da bi zaščitili otroka pred nevarnostjo iz točke (b) člena 13(1) Haaške konvencije iz leta 1980.

Člen 54

Ureditev izvrševanja pravice do stikov

1.   Organi, pristojni za izvrševanje, ali sodišča države članice izvršitve lahko določijo ureditev za organiziranje uveljavljanja pravic do stikov, če potrebna ureditev pravic do stikov sploh ni bila opredeljena ali ni bila dovolj natančno opredeljena v odločbi, ki so jo izdala sodišča države članice, ki so stvarno pristojna, ter pod pogojem, da se upoštevajo bistveni elementi te odločbe.

2.   Ureditev, katero se izbere na podlagi odstavka 1, se preneha uporabljati, potem ko izdajo odločbo sodišča države članice, ki so stvarno pristojna.

Člen 55

Vročitev potrdila in odločbe

1.   Kadar se zahteva izvršitev odločbe, izdane v drugi državi članici, se ustrezno potrdilo, izdano na podlagi členov 36 ali 47, vroči osebi, proti kateri se zahteva izvršitev, pred prvim izvršilnim ukrepom. Potrdilu je priložena odločba, če navedeni osebi še ni bila vročena, po potrebi pa tudi podrobnosti ureditve iz člena 54(1).

2.   Kadar je treba vročitev opraviti v državi članici, ki ni država članica izvora, lahko oseba, proti kateri se zahteva izvršitev, zahteva prevod ali prečrkovanje naslednjega:

(a)

odločbe, da bi izpodbijala izvršitev;

(b)

če je ustrezno, tiste vsebine potrdila, ki se lahko prevede in ki se nahaja v poljih prostega teksta, izdanega na podlagi člena 47,

če ni napisana ali če ji ni priložen prevod ali prečrkovanje v jeziku, ki ga ta oseba razume, ali v uradnem jeziku države članice, v kateri običajno prebiva, ali, v primeru več uradnih jezikov v tej državi članici, v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov v kraju njenega običajnega prebivališča.

3.   Kadar se zahteva prevod ali prečrkovanje na podlagi odstavka 2, se z izjemo zaščitnih ukrepov ne smejo sprejeti nobeni izvršilni ukrepi, dokler se prevod ali prečrkovanje ne predloži osebi, proti kateri se zahteva izvršitev.

4.   Odstavka 2 in 3 se ne uporabljata, kolikor sta bili osebi, proti kateri se zahteva izvršitev, že vročena odločba in, kadar je ustrezno, potrdilo iz odstavka 1, in so bile izpolnjene zahteve po prevodu ali prečrkovanju iz odstavka 2.

Pododdelek 2

Začasno zadržanje postopka izvršitve in zavrnitev izvršitve

Člen 56

Začasno zadržanje in zavrnitev

1.   Organ, pristojen za izvrševanje, ali sodišče v državi članici izvršitve po uradni dolžnosti ali na podlagi zahtevka osebe, proti kateri se zahteva izvršitev, ali zadevnega otroka, če tako določa nacionalno pravo, začasno zadrži postopek izvršitve, kadar je izvršljivost odločbe v državi članici izvora začasno zadržana.

2.   Organ, pristojen za izvrševanje, ali sodišče v državi članici izvršitve lahko na podlagi zahtevka osebe, proti kateri se zahteva izvršitev, ali zadevnega otroka, če tako določa nacionalno pravo, začasno zadrži del ali celoten postopek izvršitve zaradi enega od naslednjih razlogov:

(a)

zoper odločbo je bilo vloženo redno pravno sredstvo v državi članici izvora;

(b)

rok za vložitev rednega pravnega sredstva iz točke (a) se še ni iztekel;

(c)

predložen je bil zahtevek za zavrnitev izvršitve na podlagi člena 41, 50 ali 57;

(d)

oseba, proti kateri se zahteva izvršitev, je v skladu s členom 48 predložila vlogo za umik potrdila, izdanega na podlagi člena 47.

3.   Kadar organ, pristojen za izvrševanje, ali sodišče začasno zadrži postopek izvršitve iz razloga iz točke (b) odstavka 2, lahko določi rok za vložitev pravnega sredstva.

4.   Organ, pristojen za izvrševanje, ali sodišče lahko v izjemnih primerih na podlagi zahtevka osebe, proti kateri se zahteva izvršitev, ali zadevnega otroka, če tako določa nacionalno pravo, ali katere koli zainteresirane strani, ki deluje v otrokovo korist, začasno zadrži postopek izvrševanja, če bi bil otrok zaradi izvrševanja v resni nevarnosti telesnega nasilja ali duševne travme zaradi začasnih ovir, ki so nastale po sprejetju odločbe, ali druge znatne spremembe okoliščin.

Izvrševanje se nadaljuje takoj, ko nevarnosti telesnega nasilja ali duševne travme ni več.

5.   Preden organ, pristojen za izvrševanje, ali sodišče, v primerih iz odstavka 4, zavrne izvršitev v skladu z odstavkom 6, sprejme vse ustrezne ukrepe za lažje izvrševanje v skladu z nacionalnim pravom in postopkom ter v otrokovo korist.

6.   Kadar je resna nevarnost iz odstavka 4 stalna, lahko organ, pristojen za izvrševanje ali sodišče na podlagi zahtevka zavrne izvršitev odločbe.

Člen 57

Razlogi za začasno zadržanje ali zavrnitev izvršitve v skladu z nacionalnim pravom

Razlogi za začasno zadržanje ali zavrnitev izvršitve v skladu s pravom države članice izvršitve se upoštevajo, če niso nezdružljivi z uporabo členov 41, 50 in 56.

Člen 58

Pristojnost organov ali sodišč, pristojnih za zavrnitev izvršitve

1.   Zahtevek za zavrnitev izvršitve na podlagi člena 39 se vloži pri sodišču, o katerem vsaka država članica obvesti Komisijo v skladu s členom 103. Zahtevek za zavrnitev izvršitve na podlagi drugih razlogov, ki jih določa ali dopušča ta uredba, se vloži pri organu ali sodišču, o katerem vsaka država članica obvesti Komisijo v skladu s členom 103.

2.   Krajevna pristojnost organa ali sodišča, o katerem vsaka država članica obvesti Komisijo v skladu s členom 103, se določi po pravu države članice, v kateri se začne postopek v skladu z odstavkom 1 tega člena.

Člen 59

Zahtevek za zavrnitev izvršitve

1.   Postopek vložitve zahtevka za zavrnitev izvršitve, če ni zajet s to uredbo, ureja pravo države članice izvršitve.

2.   Vlagatelj predloži organu, pristojnem za izvrševanje, ali sodišču izvod odločbe in, kadar je to potrebno in mogoče, ustrezno potrdilo, izdano na podlagi člena 36 ali 47.

3.   Organ, pristojen za izvrševanje, ali sodišče lahko po potrebi od vlagatelja zahteva, da v skladu s členom 91 predloži prevod ali prečrkovanje tiste vsebine ustreznega potrdila, ki se lahko prevede in ki se nahaja v poljih prostega teksta, izdanega na podlagi člena 36 ali 47, ki določa izvršljivo obveznost.

4.   Če organ, pristojen za izvrševanje, ali sodišče ne more nadaljevati dela brez takega prevoda ali prečrkovanja, lahko od vlagatelja zahteva, da v skladu s členom 91 predloži prevod ali prečrkovanje odločbe.

5.   Organ, pristojen za izvrševanje, ali sodišče lahko opusti predložitev listin iz odstavka 2, če:

(a)

jih že ima ali

(b)

če se mu ne zdi smiselno, da od vlagatelja to zahteva.

V primeru iz točke (b) prvega pododstavka lahko organ, pristojen za izvrševanje, ali sodišče zahteva, da navedene listine predloži druga stranka.

6.   Stranki, ki zahteva zavrnitev izvršitve odločbe, izdane v drugi državi članici, ni treba imeti poštnega naslova v državi članici izvršitve. Navedena stranka mora imeti pooblaščenega zastopnika v državi članici izvršitve le, če je tak zastopnik obvezen v skladu s pravom države članice izvršitve ne glede na državljanstvo strank.

Člen 60

Hitri postopki

Organ, pristojen za izvrševanje, ali sodišče v postopkih na podlagi zahtevka za zavrnitev izvršitve ukrepa brez nepotrebnega odlašanja.

Člen 61

Izpodbijanje ali pravno sredstvo

1.   Obe stranki lahko izpodbijata odločitev o zahtevku za zavrnitev izvršitve ali zoper njo vložita pravno sredstvo.

2.   Izpodbija se ali pravno sredstvo se vloži pri organu ali sodišču, za katero država članica izvršitve obvesti Komisijo v skladu s členom 103, da je sodišče, pri katerem se vloži tako pravno sredstvo ali se lahko izpodbija.

Člen 62

Nadaljnje izpodbijanje ali pravno sredstvo

Odločbi, izdani v zvezi z izpodbijanjem ali pravnim sredstvom, se lahko z izpodbijanjem ali pravnim sredstvom nasprotuje le, kadar zadevna država članica obvesti Komisijo v skladu s členom 103 o sodiščih, pri katerih se opravi nadaljnje izpodbijanje ali vloži nadaljnje pravno sredstvo.

Člen 63

Prekinitev postopka

1.   Organ, pristojen za izvrševanje, ali sodišče, pri katerem je vložen zahtevek za zavrnitev izvršitve ali ki odloča o pravnem sredstvu, vloženem na podlagi člena 61 ali 62, lahko prekine postopek, iz naslednjih razlogov:

(a)

zoper odločbo je bilo vloženo redno pravno sredstvo v državi članici izvora;

(b)

rok za vložitev rednega pravnega sredstva iz točke (a) se še ni iztekel ali

(c)

oseba, proti kateri se zahteva izvršitev, je v skladu s členom 48 vložila zahtevek za umik potrdila, izdanega na podlagi člena 47.

2.   Kadar organ, pristojen za izvrševanje, ali sodišče prekine postopek iz razloga iz točke (b) odstavka 1, lahko določi rok za vložitev pravnega sredstva.

ODDELEK 4

Javne listine in dogovori

Člen 64

Področje uporabe

Ta oddelek se v zadevah, povezanih z razvezo in prenehanjem življenjske skupnosti ter sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo uporablja za javne listine, ki so bile uradno sestavljene ali registrirane, in dogovore, ki so bili registrirani, v državi članici, ki prevzema pristojnost na podlagi poglavja II.

Člen 65

Priznavanje in izvrševanje javnih listin in dogovorov

1.   Javne listine in dogovori o prenehanju življenjske skupnosti in razvezi, ki imajo v državi članici izvora zavezujoč pravni učinek, se v drugih državah članicah priznajo, ne da bi bil zato potreben kakršen koli poseben postopek. Ustrezno se uporablja oddelek 1 tega poglavja, razen če ni v tem oddelku določeno drugače.

2.   Javne listine in dogovori v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, ki imajo zavezujoč pravni učinek in so izvršljive v državi članici izvora, se v drugih državah članicah priznajo in izvršijo, ne da bi bil jih bilo treba razglasiti za izvršljive. Ustrezno se uporabljata oddelka 1 in 3 tega poglavja, razen če ni v tem oddelku določeno drugače.

Člen 66

Potrdilo

1.   Sodišče ali pristojni organ države članice izvora, o katerem je Komisija obveščena v skladu s členom 103, na podlagi zahtevka stranke izda potrdilo za javno listino ali dogovor:

(a)

v zakonskih sporih na obrazcu iz Priloge VIII;

(b)

v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo na obrazcu iz Priloge IX.

Potrdilo iz točke (b) vsebuje povzetek izvršljive obveznosti iz javne listine ali dogovora.

2.   Potrdilo se lahko izda le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

država članica, ki je pooblastila javni organ ali drug organ, da uradno sestavi ali registrira javno listino ali registrira dogovor, je pristojna na podlagi poglavja II, ter

(b)

javna listina ali dogovor ima zavezujoč pravni učinek v tej državi članici.

3.   Ne glede na odstavek 2 se v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo potrdilo ne sme izdati, če je razpoznavno, da je vsebina javne listine ali dogovora v nasprotju z otrokovo koristjo.

4.   Potrdilo se izpolni v jeziku, v katerem je sestavljena javna listina ali dogovor. Potrdilo se lahko izda tudi v drugem uradnem jeziku institucij Evropske unije, ki ga zahteva stranka. To sodišča ali pristojnega organa, ki izda potrdilo, v ničemer ne obvezuje, da zagotovi prevod ali prečrkovanje tiste vsebine, ki se lahko prevede in ki se nahaja v poljih prostega teksta.

5.   Če se potrdilo ne predloži, se javna listina ali dogovor v drugi državi članici ne prizna in se ne izvrši.

Člen 67

Popravek in umik potrdila

1.   Sodišče ali pristojni organ države članice izvora, o katerem je Komisija obveščena v skladu s členom 103, na podlagi zahtevka mora, po uradni dolžnosti pa lahko popravi potrdilo, kadar se javna listina ali dogovor in potrdilo zaradi vsebinske napake ali izpustitve ne ujemata.

2.   Sodišče ali pristojni organ iz odstavka 1 tega člena na podlagi zahtevka ali po uradni dolžnosti umakne potrdilo, kadar je bilo neupravičeno izdano, ob upoštevanju zahtev iz člena 66.

3.   Postopek, vključno z morebitnim pravnim sredstvom, v zvezi s popravkom ali umikom potrdila, ureja pravo države članice izvora.

Člen 68

Razlogi za zavrnitev priznanja ali izvršitve

1.   Priznanje javne listine ali dogovora o prenehanju življenjske skupnosti ali razvezi se zavrne če:

(a)

bi bilo njeno priznanje v očitnem nasprotju z javnim redom v državi članici, v kateri se uveljavlja priznanje;

(b)

sta nezdružljiva z odločbo, javno listino ali dogovorom med istima strankama v državi članici, v kateri se uveljavlja priznanje, ali

(c)

če sta nezdružljiva s predhodno odločbo, javno listino ali dogovorom, izdanimi v drugi državi članici ali v tretji državi za isti stranki, pod pogojem, da predhodna odločba, javna listina ali dogovor izpolnjujejo pogoje za priznanje v državi članici, v kateri se uveljavlja priznanje.

2.   Priznanje ali izvršitev javne listine ali dogovora v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo se zavrne:

(a)

če bi bilo njuno priznanje v očitnem nasprotju z javnim redom v državi članici, v kateri se uveljavlja priznanje, ob upoštevanju otrokove koristi;

(b)

na podlagi zahtevka katere koli osebe, ki zatrjuje, da javna listina ali dogovor posega v njeno starševsko odgovornost, če je bila javna listina sestavljena ali registrirana, ali če je bil dogovor sklenjen in registriran, ne da bi pri tem sodelovala zadevna oseba;

(c)

če in kolikor sta nezdružljiva s poznejšo odločbo, javno listino ali dogovorom v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, izdanimi v državi članici, v kateri se uveljavlja priznanje ali zahteva izvršitev;

(d)

če in kolikor sta nezdružljiva s poznejšo odločbo, javno listino ali dogovorom v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, izdanimi v drugi državi članici ali v tretji državi, v kateri otrok običajno prebiva, pod pogojem, da poznejša odločba, javna listina ali dogovor izpolnjujejo pogoje, potrebne za priznanje v državi članici, v kateri se uveljavlja priznanje ali zahteva izvršitev.

3.   Priznanje ali izvršitev javne listine ali dogovora v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo se lahko zavrne, če je bila javna listina uradno sestavljena ali registrirana ali če je bil dogovor registriran, ne da bi imel otrok, ki lahko oblikuje lastno mnenje, priložnost, da svoje mnenje izrazi.

ODDELEK 5

Druge določbe

Člen 69

Prepoved preverjanja pristojnosti sodišča izvora

Pristojnosti sodišča države članice izvora se ne sme preverjati. Preizkus javnega reda iz točke (a) člena 38 in točke (a) člena 39 se ne sme uporabiti glede pravil o pristojnosti, določenih v členih 3 do 14.

Člen 70

Razlike v pravu, ki se uporablja

Priznanje odločbe v zakonskih sporih se ne sme zavrniti zato, ker pravo države članice, v kateri se tako priznanje uveljavlja, na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja ne dovoljuje razveze, prenehanja življenjske skupnosti ali razveljavitve zakonske zveze.

Člen 71

Izključitev preverjanja vsebine

Pod nobenimi pogoji se odločba, izdana v drugi državi članici, ne sme preverjati glede vsebine.

Člen 72

Pravno sredstvo v nekaterih državah članicah

Če je bila odločba izdana na Cipru, Irskem ali v Združenem kraljestvu, se vsako pravno sredstvo, ki je na voljo v državi članici izvora, za namene tega poglavja obravnava kot redno pravno sredstvo.

Člen 73

Stroški

To poglavje se uporablja tudi za določitev stroškov postopka v skladu s to uredbo in za izvršitev katerega koli sklepa o stroških postopka.

Člen 74

Brezplačna pravna pomoč

1.   Če je bila vlagatelju v državi članici izvora odobrena popolna ali delna brezplačna pravna pomoč ali oprostitev stroškov postopka, je ta upravičen v postopku iz členov 30(3), 40 in 59 do kar najširše brezplačne pravne pomoči ali oprostitve stroškov postopka, ki ju dopušča pravo države članice izvršitve.

2.   Vlagatelj, ki mu je bil v državi članici izvora odobren brezplačen postopek pred upravnim organom, o katerem je bila Komisija obveščena v skladu s členom 103, je v postopkih iz člena 30(3), 40 in 59 upravičen do pravne pomoči v skladu z odstavkom 1 tega člena. V ta namen ta stranka predloži izjavo pristojnega organa države članice izvora, iz katere izhaja, da izpolnjuje finančne pogoje, na podlagi katerih mu je lahko odobrena popolna ali delna brezplačna pravna pomoč ali oprostitev plačila stroškov postopka.

Člen 75

Varščina ali depozit

Od stranke, ki v eni od držav članic vloži zahtevek za izvršitev odločbe, izdane v drugi državi članici, se ne zahteva nobena oblika varščine ali depozita, ker je tuji državljan ali ker nima običajnega prebivališča v državi članici izvršitve.

POGLAVJE V

SODELOVANJE V SPORIH V ZVEZI S STARŠEVSKO ODGOVORNOSTJO

Člen 76

Določitev osrednjih organov

Vsaka država članica določi enega ali več osrednjih organov za pomoč pri uporabi te uredbe v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo in za vsakega opredeli geografsko ali funkcijsko pristojnost. Kadar država članica določi več osrednjih organov, se obvestila navadno pošljejo neposredno ustreznemu pristojnemu osrednjemu organu. Kadar se obvestilo pošlje osrednjemu organu, ki ni pristojen, ta organ pošlje obvestilo naprej pristojnemu osrednjemu organu in o tem obvesti pošiljatelja.

Člen 77

Splošne naloge osrednjih organov

1.   Osrednji organi sporočijo informacije o nacionalnem pravu, postopkih in storitvah, ki so na voljo v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, ter sprejmejo ukrepe, za katere menijo, da so ustrezni za boljšo uporabo te uredbe.

2.   Osrednji organi sodelujejo in spodbujajo sodelovanje med pristojnimi organi v svojih državah članicah, da bi se dosegli cilji te uredbe.

3.   Za namene odstavkov 1 in 2 se lahko uporablja Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah.

Člen 78

Zaprosila prek osrednjih organov

1.   Osrednji organi na zaprosilo osrednjega organa druge države članice sodelujejo v posameznih zadevah, da bi se dosegli cilji te uredbe.

2.   Zaprosila na podlagi tega poglavja lahko vloži sodišče ali pristojni organ. Zaprosila na podlagi točk (c) in (g) člena 79 ter točke (c) člena 80(1) lahko vložijo tudi nosilci starševske odgovornosti.

3.   Razen v nujnih primerih in brez poseganja v člen 86 se zaprosila na podlagi tega poglavja predložijo osrednjemu organu države članice, v katerem je sodišče ali pristojni organ prosilec ali običajno prebivališče vlagatelja.

4.   Ta člen ne preprečuje osrednjim organom ali pristojnim organom, da sklenejo nove ali obdržijo veljavne dogovore ali ureditve z osrednjimi organi ali pristojnimi organi ene ali več držav članic, ki jim v medsebojnih odnosih omogočajo neposredno komunikacijo.

5.   To poglavje nobenemu imetniku starševske odgovornosti ne preprečuje, da se obrne neposredno na sodišče druge države članice.

6.   Člena 79 in 80 osrednjemu organu v nobenem primeru ne nalagata obveznosti izvajanja pooblastil, ki so po pravu zaprošene države članice v izključni pristojnosti pravosodnih organov.

Člen 79

Posebne naloge zaprošenih osrednjih organov

Zaprošeni osrednji organi neposredno ali prek sodišč, pristojnih organov ali drugih teles sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da bi:

(a)

v skladu z nacionalnim pravom in postopkom nudili pomoč pri ugotavljanju, kje se otrok nahaja, kadar se zdi, da bi se otrok lahko zadrževal na ozemlju zaprošene države članice, in je ta informacija potrebna za izpolnitev zahtevka ali zaprosila na podlagi te uredbe;

(b)

na podlagi člena 80 zbrali in si izmenjali informacije, ki so relevantne za postopke v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo;

(c)

nudili informacije in pomoč nosilcem starševske odgovornosti pri njihovih prizadevanjih za priznanje in izvršitev odločb na ozemlju zaprošenega osrednjega organa, zlasti v zvezi s pravicami do stikov in vrnitvijo otroka, po potrebi tudi informacije o tem, kako se pridobi pravna pomoč;

(d)

omogočili lažje komuniciranje med sodišči, pristojnimi organi in drugimi zadevnimi telesi, zlasti za uporabo člena 81;

(e)

omogočili lažje komuniciranje med sodišči, kadar je to potrebno, zlasti za uporabo členov 12, 13, 15 in 20;

(f)

nudili takšne informacije in pomoč, kot jo potrebujejo sodišča in pristojni organi za uporabo člena 82, ter

(g)

olajšali sklenitev dogovorov med nosilci starševske odgovornosti z mediacijo ali drugimi načini alternativnega reševanja sporov in v ta namen omogočili boljše čezmejno sodelovanje.

Člen 80

Sodelovanje pri zbiranju in izmenjavi informacij, ki so pomembne za postopke v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo

1.   Osrednji organ države članice, v kateri otrok običajno prebiva ali se nahaja ali je običajno prebival ali se nahajal, na zaprosilo, utemeljeno z ustreznimi razlogi, neposredno ali prek sodišč, pristojnih organov ali drugih teles:

(a)

zagotovi poročilo, če je na voljo, sicer pa sestavi in predloži poročilo o:

(i)

položaju otroka;

(ii)

vseh postopkih, ki potekajo v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo za otroka, ali

(iii)

sprejetih odločitvah v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo za otroka;

(b)

zagotovi vse druge informacije, ki so pomembne za postopke v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo v državi članici prosilki, zlasti o položaju starša, sorodnika ali druge osebe, ki bi bila lahko primerna skrbeti za otroka, če položaj otroka to zahteva, ali

(c)

od sodišča ali pristojnega organa svoje države članice lahko zahteva, da preuči potrebo po ukrepih za zaščito otroka ali premoženja otroka.

2.   Kadar je otrok v resni nevarnosti in sodišče ali pristojni organ, ki razmišlja o ukrepih za zaščito otroka ali je takšne ukrepe sprejel, ve, da je otrok začel prebivati ali se nahaja v drugi državi članici, obvesti sodišča ali pristojne organe te druge države članice o nevarnosti in ukrepih, ki jih je sprejel ali o katerih še odloča. Te informacije se lahko pošljejo neposredno ali prek osrednjih organov.

3.   Zaprosilom iz odstavkov 1 in 2 ter vsem dodatnim dokumentom se priloži prevod v uradnem jeziku zaprošene države članice ali, če je v tej državi članici več uradnih jezikov, v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov kraja, kjer naj bi se zaprosilo izvršilo, ali v katerem koli drugem jeziku, ki ga zaprošena država članica izrecno sprejme. Države članice o takem sprejetju obvestijo Komisijo v skladu s členom 103.

4.   Informacije iz odstavka 1 se osrednjemu organu prosilcu pošljejo najpozneje v treh mesecih od prejema zaprosila, razen če izjemne okoliščine to onemogočajo.

Člen 81

Izvajanje odločb v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo v drugi državi članici

1.   Sodišče države članice lahko od sodišč ali pristojnih organov druge države članice zaprosi za pomoč pri izvajanju odločb v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, izdanih na podlagi te uredbe, zlasti pri zagotavljanju učinkovitega uveljavljanja pravic do stikov.

2.   Zaprosilu iz odstavka 1 ter vsem spremnim dokumentom se priloži prevod v uradnem jeziku zaprošene države članice ali, če je v tej državi članici več uradnih jezikov, v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov kraja, kjer naj bi se zaprosilo izvršilo, ali v katerem koli drugem jeziku, ki ga zaprošena država članica izrecno sprejme. Države članice o takem sprejetju obvestijo Komisijo v skladu s členom 103.

Člen 82

Namestitev otroka v drugo državo članico

1.   Kadar sodišče ali pristojni organ razmišlja o namestitvi otroka v drugi državi članici, najprej pridobi soglasje pristojnega organa v tej drugi državi članici. V ta namen osrednji organ države članice prosilke osrednjemu organu zaprošene države članice, v katero naj bi bil otrok nameščen, pošlje zaprosilo za soglasje, ki vključuje poročilo o otroku, tudi razloge za predlagano namestitev ali zagotovitev oskrbe, informacije o predvidenem financiranju in vse druge informacije, za katere meni, da so pomembne, kot je pričakovano trajanje namestitve.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja, kadar naj bi se otrok namestil pri staršu.

Države članice se lahko odločijo, da njihovo soglasje v skladu z odstavkom 1 ni potrebno za namestitve k nekaterim kategorijam ožjih sorodnikov poleg staršev na njihovem ozemlju. Te kategorije sporočijo Komisiji v skladu s členom 103.

3.   Osrednji organ druge države članice lahko obvesti sodišče ali pristojni organ, ki razmišlja o namestitvi otroka, o tesni povezavi otroka s to državo članico. To ne vpliva na nacionalno pravo in postopek države članice, ki razmišlja o namestitvi.

4.   Zaprosilu in vsem dodatnim dokumentom iz odstavka 1 se priloži prevod v uradnem jeziku zaprošene države članice ali, če je v tej državi članici več uradnih jezikov, v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov kraja, kjer naj bi se zaprosilo izvršilo, ali v katerem koli drugem jeziku, ki ga zaprošena država članica izrecno sprejme. Države članice o takem sprejetju obvestijo Komisijo v skladu s členom 103.

5.   Država članica prosilka lahko namestitev iz odstavka 1 odredi ali uredi šele potem, ko je pristojni organ zaprošene države članice pristal na namestitev.

6.   Odločba o potrditvi ali zavrnitvi soglasja se osrednjemu organu prosilcu pošlje najpozneje v treh mesecih od prejema zahteve, razen če izjemne okoliščine to onemogočajo.

7.   Postopek za pridobitev soglasja ureja nacionalno pravo zaprošene države članice.

8.   Ta člen ne preprečuje osrednjim organom ali pristojnim organom, da sklenejo nove ali obdržijo veljavne dogovore ali ureditve z osrednjimi organi ali pristojnimi organi ene ali več drugih držav članic, ki v medsebojnih odnosih poenostavljajo postopek posvetovanja za pridobitev soglasja.

Člen 83

Stroški osrednjih organov

1.   Pomoč, ki jo nudijo osrednji organi na podlagi te uredbe, je brezplačna.

2.   Vsak osrednji organ sam krije svoje stroške, ki nastanejo zaradi izvajanja te uredbe.

Člen 84

Sestanki osrednjih organov

1.   Za lažjo uporabo te uredbe se osrednji organi redno sestajajo.

2.   Sestanki osrednjih organov se sklicujejo v okviru Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah v skladu z Odločbo št. 2001/470/ES, zlasti na pobudo Komisije.

POGLAVJE VI

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 85

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za obdelavo zaprosil in zahtevkov iz poglavij III do V.

Člen 86

Sodelovanje in komuniciranje med sodišči

1.   Sodišča lahko za namene te uredbe med seboj sodelujejo in neposredno komunicirajo ali neposredno zaprosijo za informacije, če se pri taki komunikaciji spoštujejo procesne pravice strank v postopkih ter zaupnost informacij.

2.   Sodelovanje iz odstavka 1 se lahko izvaja na kakršen koli način, ki je po mnenju sodišča primeren. Zlasti lahko zadeva:

(a)

komunikacijo za namene členov 12 in 13;

(b)

informacije v skladu s členom 15;

(c)

informacije o tekočih postopkih za namene člena 20;

(d)

komunikacijo za namene poglavij III do V.

Člen 87

Zbiranje in pošiljanje informacij

1.   Zaprošeni osrednji organ sodišču, pristojnemu organu v svoji državi članici ali vsakemu posredniku, kot je ustrezno, v skladu z nacionalnim pravom in postopkom, pošlje vse zahtevke in zaprosila oziroma informacije iz teh zahtevkov in zaprosil v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ali v primeru mednarodnega protipravnega odvzema otrok, kot je ustrezno, v skladu s to uredbo.

2.   Vsak posrednik, sodišče ali pristojni organ, ki so mu bile poslane informacije iz odstavka 1 na podlagi te uredbe, te informacije lahko uporabi le za namene te uredbe.

3.   Posrednik, sodišče ali pristojni organ, ki ima informacije, ki so potrebne za izvršitev zaprosila ali zahtevka na podlagi te uredbe, ali je v zaprošeni državi pristojno za njihovo zbiranje, zaprošenemu osrednjemu organu na njegovo zahtevo pošlje te informacije, če zaprošeni osrednji organ do informacij nima neposrednega dostopa.

4.   Zaprošeni osrednji organ. po potrebi. informacije, pridobljene na podlagi tega člena, pošlje osrednjemu organu, ki je zanje zaprosil, v skladu z nacionalnim pravom in postopkom.

Člen 88

Obvestilo posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki

Kadar obstaja nevarnost, da bo obvestilo poseglo v učinkovito izvršitev zaprosila ali zahtevka na podlagi te uredbe, zaradi katerega so bile informacije poslane, se lahko obveznost obvestitve posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, v skladu s členom 14(1) do (4) Uredbe (EU) 2016/679, izpolni šele, ko je zaprosilo ali zahtevek izvršen.

Člen 89

Nerazkritje informacij

1.   Osrednji organ, sodišče ali pristojni organ ne razkrije ali potrdi informacij, zbranih ali poslanih za namene poglavij III do VI, če ugotovi, da bi to lahko ogrozilo zdravje, varnost ali svobodo otroka ali druge osebe.

2.   Takšno ugotovitev sprejeto v eni državi članici, upoštevajo osrednji organi, sodišča in pristojni organi drugih držav članic, zlasti v primeru nasilja v družini.

3.   Nobena določba tega člena ne ovira osrednjih organov, sodišč in pristojnih organov pri zbiranju in pošiljanju informacij, kolikor je to potrebno zaradi izpolnjevanja obveznosti iz poglavij III do VI.

Člen 90

Uradna potrditev ali podobna formalnost

V okviru te uredbe se ne zahteva nikakršna uradna potrditev ali podobna formalnost.

Člen 91

Jeziki

1.   Brez poseganja v točko (a) člena 55(2) je, kadar se na podlagi te uredbe zahteva prevod ali prečrkovanje, tak prevod ali prečrkovanje v uradnem jeziku zadevne države članice ali, v primeru več uradnih jezikov v tej državi članici, v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov, v katerih potekajo sodni postopki v kraju, v katerem se uveljavlja odločba, izdana v drugi državi članici, ali v katerem se vloži zahtevek, v skladu s pravom te države članice.

2.   Prevodi ali prečrkovanja vsebine potrdil, ki se lahko prevede in ki se nahaja v poljih prostega teksta, iz členov 29, 36, 47, 49 in 66 so lahko v katerem koli drugem uradnem jeziku ali jezikih institucij Evropske unije, za katere je zadevna država članica v skladu s členom 103 sporočila, da jih lahko sprejme.

3.   Države članice obvestijo Komisijo o uradnem jeziku ali jezikih institucij Evropske unije, ki je različen od njihovega, v katerih se lahko sprejmejo obvestila osrednjim organom.

4.   Vsak prevod, ki se zahteva za namene poglavij III in IV, opravi oseba, ki je za to pooblaščena v eni od držav članic.

POGLAVJE VII

DELEGIRANI AKTI

Člen 92

Spremembe prilog

Na komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 93 v zvezi s spremembami prilog I do IX, s katerimi se te priloge posodobijo ali vanje vnesejo tehnične spremembe.

Člen 93

Izvajanje prenosa pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 92 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 22. julija 2019.

3.   Prenos pooblastila iz člena 92 lahko kadar koli prekliče Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem uradno obvesti Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 92, začne veljati le, če mu Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Svetu o tem aktu ali če je pred iztekom tega roka Svet obvestil Komisijo, da mu ne bo nasprotoval. Ta rok se na pobudo Sveta podaljša za dva meseca.

7.   Komisija obvesti Evropski parlament o delegiranih aktih, ki jih sprejme Komisija, o kakršnem koli nasprotovanju delegiranim aktom ali o preklicu pooblastila s strani Sveta.

POGLAVJE VIII

RAZMERJE DO DRUGIH PRAVNIH INSTRUMENTOV

Člen 94

Razmerje do drugih pravnih instrumentov

1.   Ob upoštevanju določb odstavka 2 tega člena ter členov 95 do 100 ta uredba med državami članicami nadomesti v trenutku začetka veljave Uredbe (ES) št. 2201/2003 obstoječe konvencije, ki so bile sklenjene med dvema ali več državami članicami ter se nanašajo na zadeve, ki jih ureja ta uredba.

2.   Finska in Švedska sta imeli možnost, da v skladu s členom 59(2) Uredbe (ES) št. 2201/2003 in pod pogoji iz točk (b) in (c) navedene določbe izjavita, da se Konvencija z dne 6. februarja 1931 med Dansko, Finsko, Islandijo, Norveško in Švedsko, ki vsebuje določbe mednarodnega zasebnega prava o zakonski zvezi, posvojitvi in skrbništvu, skupaj s pripadajočim Sklepnim protokolom v celoti ali delno uporablja v njihovih medsebojnih odnosih namesto pravil navedene uredbe. Njuni izjavi sta bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije kot priloga k Uredbi (ES) št. 2201/2003. Navedeni državi ju lahko kadar koli v celoti ali delno prekličeta.

3.   Pravila o pristojnosti v vseh prihodnjih sporazumih, sklenjenih med državami članicami iz odstavka 2, ki se nanašajo na zadeve, urejene s to uredbo, morajo biti usklajena s pravili, določenimi v tej uredbi.

4.   Spoštuje se načelo nediskriminacije glede na državljanstvo med državljani Unije.

5.   Sodne odločbe, ki so bile v kateri od nordijskih držav, ki so dale izjavo iz odstavka 2, izdane na podlagi enega od razlogov za pristojnost iz poglavja II, se priznajo in izvršijo v drugih državah članicah v skladu s pravili iz oddelka 1 poglavja IV.

6.   Države članice pošljejo Komisiji:

(a)

kopijo sporazumov in poenotenih zakonov, ki prenašajo sporazume iz odstavka 3;

(b)

odpovedi ali spremembe teh sporazumov in poenotenih zakonov iz odstavkov 2 in 3.

Taka informacija se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 95

Razmerje do določenih večstranskih konvencij

S to uredbo so med državami članicami nadomeščene naslednje konvencije, kolikor se nanašajo na zadeve, urejene s to uredbo:

(a)

Haaška konvencija z dne 5. oktobra 1961 o pristojnosti in pravu, ki se uporablja, v zvezi z zaščito mladoletnih oseb;

(b)

Luxembourška konvencija z dne 8. septembra 1967 o priznavanju odločb o veljavnosti zakonskih zvez;

(c)

Haaška konvencija z dne 1. junija 1970 o priznavanju razvez in prenehanju življenjskih skupnosti;

(d)

Evropska konvencija z dne 20. maja 1980 o priznavanju in izvršitvi odločb o skrbništvu nad otroki in ponovnem vzpostavljanju skrbništva nad otroki.

Člen 96

Razmerje do Haaške konvencije iz leta 1980

Kadar je bil otrok neupravičeno premeščen ali zadržan v državi članici, ki ni država članica, v kateri je običajno prebival neposredno pred neupravičeno premestitvijo ali zadržanjem, se še naprej uporabljajo določbe Haaške konvencije iz leta 1980, kot so dopolnjene z določbami poglavij III in VI te uredbe. Kadar je treba odločbo o vrnitvi otroka na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980, ki je bila izdana v državi članici, priznati in izvršiti v drugi državi članici po ponovni neupravičeni premestitvi ali zadržanju, se uporablja poglavje IV.

Člen 97

Razmerje do Haaške konvencije iz leta 1996

1.   Glede Haaške konvencije iz leta 1996 se ta uredba uporablja:

(a)

ob upoštevanju odstavka 2 tega člena, kadar ima zadevni otrok običajno prebivališče na ozemlju države članice;

(b)

kar zadeva priznanje in izvršitev odločbe, ki jo je izdalo sodišče države članice, na ozemlju druge države članice, četudi ima zadevni otrok običajno prebivališče na ozemlju države, ki je pogodbenica navedene konvencije in v kateri se ta uredba ne uporablja.

2.   Ne glede na odstavek 1:

(a)

kadar so se stranke dogovorile o pristojnosti sodišča v državi, ki je pogodbenica Haaške konvencije iz leta 1996 in v kateri se ta uredba ne uporablja, se uporablja člen 10 navedene konvencije;

(b)

kar zadeva prenos pristojnosti med sodiščem v državi članici in sodiščem v državi, ki je pogodbenica Haaške konvencije iz leta 1996 in v kateri se ta uredba ne uporablja, se uporabljata člena 8 in 9 navedene konvencije;

(c)

kadar pred sodiščem države, ki je pogodbenica Haaške konvencije iz leta 1996 in v kateri se ta uredba ne uporablja, poteka postopek v zvezi s starševsko odgovornostjo in sodišče v državi članici začne postopek v zvezi z istim otrokom in istim zahtevkom, se uporablja člen 13 navedene konvencije.

Člen 98

Področje učinkovanja

1.   Sporazumi in konvencije iz členov 94 do 97 še naprej učinkujejo na pravnih področjih, za katera se ta uredba ne uporablja.

2.   Konvencije iz členov 95 do 97 te uredbe, zlasti Haaški konvenciji iz leta 1980 in 1996, v skladu s členi 95 do 97 te uredbe še naprej učinkujejo med državami članicami, ki so njihove pogodbenice.

Člen 99

Pogodbe s Svetim sedežem

1.   Ta uredba se uporablja brez poseganja v mednarodno pogodbo (konkordat) med Svetim sedežem in Portugalsko, podpisano v Vatikanu 18. maja 2004.

2.   Vsaka odločba o neveljavnosti zakonske zveze, izdana v skladu s pogodbo iz odstavka 1, se prizna v državah članicah v skladu s pogoji, določenimi v pododdelku 1 oddelka 1 poglavja IV.

3.   Določbe odstavkov 1 in 2 se uporabljajo tudi za naslednje mednarodne pogodbe s Svetim sedežem:

(a)

Lateransko pogodbo z dne 11. februarja 1929 med Italijo in Svetim sedežem, spremenjeno s sporazumom, ki vsebuje Dodatni protokol, podpisanim v Rimu 18. februarja 1984;

(b)

Sporazum med Svetim sedežem in Španijo o pravnih zadevah z dne 3. januarja 1979;

(c)

Sporazum med Svetim sedežem in Malto o priznavanju civilnih učinkov cerkvenih porok in odločb cerkvenih oblasti in sodišč o teh porokah z dne 3. februarja 1993, vključno s Protokolom o uporabi z istega dne, s tretjim Dodatnim protokolom z dne 27. januarja 2014.

4.   Za priznanje odločb iz odstavka 2 lahko v Španiji, Italiji ali na Malti veljajo isti postopki in ista preverjanja, kot se uporabljajo za odločbe cerkvenih sodišč, ki so izdane v skladu z mednarodnimi pogodbami iz odstavka 3, sklenjenimi s Svetim sedežem.

5.   Države članice pošljejo Komisiji:

(a)

izvod pogodb iz odstavkov 1 in 3;

(b)

vse odpovedi teh pogodb ali njihove spremembe.

POGLAVJE IX

KONČNE DOLOČBE

Člen 100

Prehodne določbe

1.   Ta uredba se uporablja samo za začete pravne postopke, javne listine, ki so bile uradno sestavljene ali registrirane, in dogovore, registrirane na dan ali po 1. avgustu 2022.

2.   Uredba (ES) št. 2201/2003 se še naprej uporablja za odločbe, izdane v začetih pravnih postopkih, javne listine, ki so bile uradno sestavljene ali registrirane, in dogovore, ki so postali izvršljivi v državi članici, v kateri so bili sklenjeni pred 1. avgustom 2022, in ki spadajo na področje uporabe navedene uredbe.

Člen 101

Spremljanje in ocena

1.   Komisija do 2. avgusta 2032 predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poročilo o naknadni oceni te uredbe na podlagi informacij, ki jih predložijo države članice. Poročilu se po potrebi priloži zakonodajni predlog.

2.   Države članice 2. avgusta 2025 Komisiji na njeno zahtevo, če je mogoče zagotovijo informacije, ki so pomembne za oceno delovanja in uporabe te uredbe, in sicer o:

(a)

številu odločb v zakonskih sporih ali sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, v katerih je pristojnost temeljila na razlogih iz te uredbe;

(b)

kar zadeva zahtevke za izvršitev odločbe iz člena 28(1), številu primerov, v katerih do izvršitve ni prišlo v šestih tednih od začetka postopka izvršitve;

(c)

številu zahtevkov za zavrnitev priznanja odločbe v skladu s členom 40 in številu primerov, v katerih je bila zavrnitev priznanja odobrena;

(d)

številu zahtevkov za zavrnitev izvršitve odločbe v skladu s členom 58 in številu primerov, v katerih je bila zavrnitev izvršitve odobrena;

(e)

številu pravnih sredstev, vloženih v skladu s členom 61 oziroma 62.

Člen 102

Države članice z dvema ali več pravnimi sistemi

Za državo članico, v kateri se v različnih ozemeljskih enotah uporabljata dva ali več pravnih sistemov ali sklopov pravil o zadevah, ki jih ureja ta uredba:

(a)

se vsako sklicevanje na običajno prebivališče v navedeni državi članici nanaša na običajno prebivališče v ozemeljski enoti;

(b)

se vsako sklicevanje na državljanstvo nanaša na ozemeljsko enoto, ki jo opredeljuje pravo navedene države članice;

(c)

se vsako sklicevanje na organ države članice nanaša na organ ozemeljske enote v navedeni državi članici;

(d)

se vsako sklicevanje na pravila zaprošene države članice nanaša na pravila ozemeljske enote, v kateri se uveljavlja pristojnost, priznanje ali izvršitev.

Člen 103

Informacije, ki se sporočijo Komisiji

1.   Države članice sporočijo Komisiji:

(a)

organe iz točke (b) točke (2) in točke (3) člena 2(2) ter člena 74(2);

(b)

sodišča in organe, pristojne za izdajo potrdil, iz člena 36(1) in člena 66, ter sodišča, pristojna za popravek potrdil, iz členov 37(1), 48(1), 49 in člena 66(3) v povezavi s členom 37(1);

(c)

sodišča iz členov 30(3), 52, 40(1), 58(1), 61(2) in 62 ter organe in sodišča iz člena 61(2);

(d)

organe, pristojne za izvrševanje, iz člena 52;

(e)

postopke sodnega varstva iz členov 61 in 62;

(f)

imena, naslove in sredstva sporočanja osrednjih organov, določenih na podlagi člena 76;

(g)

po potrebi kategorije ožjih sorodnikov iz člena 82(2);

(h)

jezike, ki jih na podlagi člena 91(3) sprejemajo osrednji organi;

(i)

jezike, sprejemljive za prevode na podlagi členov 80(3), 81(2), 82(4) in 91(2).

2.   Države članice do 23. aprila 2021 sporočijo Komisiji informacije iz odstavka 1.

3.   Države članice sporočijo Komisiji vsako spremembo v zvezi z informacijami iz odstavka 1.

4.   Komisija na ustrezne načine, med drugim tudi prek evropskega portala e-pravosodje, zagotovi, da so informacije iz odstavka 1 javno dostopne.

Člen 104

Razveljavitev

1.   Ob upoštevanju člena 100(2) te uredbe se Uredba (ES) št. 2201/2003 razveljavi s 1. avgustom 2022.

2.   Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge X.

Člen 105

Začetek veljavnosti

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Ta uredba se uporablja od 1. avgusta 2022, razen členov 92, 93 in 103, ki se uporabljajo od 22. julija 2019.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Luxembourgu, 25. junija 2019.

Za Svet

Predsednik

A. ANTON


(1)  Mnenje z dne 18. januarja 2018 (UL C 458, 19.12.2018, str. 499) in mnenje z dne 14. marca 2019 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  Mnenje z dne 26. januarja 2017 (UL C 125, 21.4.2017, str. 46).

(3)  Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 (UL L 338, 23.12.2003, str. 1).

(4)  Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 351, 20.12.2012, str. 1).

(5)  Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah (UL L 7, 10.1.2009, str. 1).

(6)  Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (vročanje pisanj) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 (UL L 324, 10.12.2007, str. 79).

(7)  Uredba Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (UL L 174, 27.6.2001, str. 1).

(8)  Odločba Sveta 2001/470/ES z dne 28. maja 2001 o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 174, 27.6.2001, str. 25).

(9)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(10)  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(11)  OJ C 221, 16.7.1998, str. 1.

(12)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(13)  UL C 120, 6.4.2018, str. 18.


PRILOGA I

POTRDILO, KI GA IZDA SODIŠČE NA PODLAGI ODLOČBE O ZAVRNITVI VRNITVE OTROKA V DRUGO DRŽAVO ČLANICO, KI TEMELJI IZKLJUČNO NA TOČKI (B) ČLENA 13(1) ALI ČLENU 13(2) HAAŠKE KONVENCIJE IZ LETA 1980 ALI OBEH (1)

(Člen 29(2) Uredbe Sveta (EU) št. 2019/1111 (2))

Informacije za osebe, ki so to potrdilo prejele za namene člena 29(5) Uredbe

Če v državi članici, v kateri je imel otrok neposredno pred neupravičeno premestitvijo ali zadržanjem običajno prebivališče, na datum odločbe o zavrnitvi vrnitve otroka iz točke 3, še ne teče noben postopek o vsebini pravic do varstva in vzgoje, lahko v tej državi začnete postopek pred sodiščem z zahtevkom glede vsebine pravic do varstva in vzgoje v skladu s členom 29(5) Uredbe.

Če sodišče začne postopek v treh mesecih po obvestilu o odločbi, s katero se zavrne vrnitev otroka, je vsaka odločba o vsebini pravic do varstva in vzgoje, ki izhaja iz tega postopka in nalaga vrnitev otroka v to državo članico, izvršljiva v vseh drugih državah članicah v skladu s členom 29(6) Uredbe, ne da bil zato potreben poseben postopek in ne da bi bilo mogoče nasprotovati njenemu priznanju, razen in kolikor se ugotovi, da je nezdružljiva z odločbo iz člena 50 Uredbe, če je bilo za to odločbo izdano potrdilo v skladu s členom 47. Če se postopek začne po več kot treh mesecih ali če niso izpolnjeni pogoji za izdajo potrdila v skladu s členom 47 Uredbe, se odločba o vsebini pravic do varstva in vzgoje, ki izhaja iz tega postopka, prizna in izvrši v drugih državah članicah v skladu z oddelkom 1 poglavja IV Uredbe.

Stranka, ki začne postopek pred sodiščem, mora sodišču države članice, v kateri je imel otrok neposredno pred neupravičeno premestitvijo ali zadržanjem običajno prebivališče, predložiti naslednje dokumente:

(a)

izvod odločbe o zavrnitvi vrnitve otroka,

(b)

to potrdilo in

(c)

po potrebi prepis, povzetek ali zapisnik zaslišanja iz točke 4.1.

Informacije za sodišče, ki je to potrdilo prejelo za namene člena 29(3) Uredbe (3)

To potrdilo je bilo izdano, ker je bil otrok iz točke 5 neupravičeno premeščen v državo članico sodišča, ki izdaja to potrdilo, ali je bil v njej neupravičeno zadržan. Postopek za vrnitev otroka v skladu s Haaško konvencijo iz leta 1980 se je začel, ker je oseba iz točke 6.1 izjavila, da so bile s premestitvijo oziroma zadržanjem otroka kršene pravice do varstva in vzgoje, ki so se v času premestitve ali zadržanja dejansko izvajale, skupaj ali posamezno, ali bi se izvajale, če do premestitve ali zadržanja na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980 ne bi prišlo. To sodišče je vrnitev enega ali več otrok, v zvezi s katerimi poteka postopek, zavrnilo izključno na podlagi točke (b) člena 13(1) ali člena 13(2) Haaške konvencije iz leta 1980 ali obeh.

Če v trenutku, ko je sodišče izdalo odločbo iz točke 3, s katero je vrnitev otroka zavrnilo izključno na podlagi točke (b) člena 13(1) ali člena 13(2) Haaške konvencije iz leta 1980 ali obeh, postopek v zvezi z vsebino pravice do varstva in vzgoje že teče v državi članici, v kateri je imel otrok neposredno pred neupravičeno premestitvijo ali zadržanjem običajno prebivališče, mora to sodišče v skladu s členom 29(3) Uredbe, če ve za ta postopek, sodišču, ki je začelo postopek v zvezi z vsebino pravice do varstva in vzgoje, v enem mesecu od datuma odločbe bodisi neposredno bodisi prek osrednjih organov posredovati naslednje dokumente:

(a)

izvod odločbe o zavrnitvi vrnitve otroka,

(b)

to potrdilo in

(c)

po potrebi prepis, povzetek ali zapisnik zaslišanja iz točke 4.1 in vse druge dokumente, ki so po njegovem mnenju pomembni, iz točke 4.2.

Sodišče, ki je začelo postopek v zvezi z vsebino pravic do varstva in vzgoje, lahko v skladu s členom 91 Uredbe od stranke po potrebi zahteva, da predloži prevod ali prečrkovanje odločbe in vsakega drugega dokumenta, priloženega temu potrdilu (člen 29(4) Uredbe).

1.   DRŽAVA ČLANICA IZVORA ODLOČBE O ZAVRNITVI VRNITVE OTROKA* (4)

Belgija(BE)

Bolgarija (BG)

Češka (CZ)

Nemčija (DE)

Estonija (EE)

Irska (IE)

Grčija (EL)

Španija (ES)

Francija (FR)

Hrvaška (HR)

Italija (IT)

Ciper (CY)

Latvija (LV)

Litva (LT)

Luksemburg (LU)

Madžarska (HU)

Malta (MT)

Nizozemska (NL)

Avstrija (AT)

Poljska (PL)

Portugalska (PT)

Romunija (RO)

Slovenija (SI)

Slovaška (SK)

Finska (FI)

Švedska (SE)

Združeno kraljestvo (UK)

2.   SODIŠČE, KI JE IZDALO ODLOČBO IN IZDAJA POTRDILO*

2.1

Ime*

2.2

Naslov*

2.3

Tel./faks/e-naslov*

3.   ODLOČBA*

3.1

Datum (dd/mm/llll)*

3.2

Opravilna številka*

4.   DODATNI DOKUMENTI (KI SE LAHKO POSREDUJEJO STRANKAM)*

4.1   Prepis, povzetek ali zapisnik zaslišanja*

4.1.1

Da

4.1.2

Ne

4.2   Drugi dokumenti, ki so po mnenju sodišča pomembni* (5)

4.2.1

Da (navedite, kateri):

4.2.2

Ne

5.   V SKLADU Z ODLOČBO SE NE VRNE (6) *

5.1   Otrok 1*

5.1.1

Priimek/priimki*

5.1.2

Ime/imena*

5.1.3

Datum rojstva (dd/mm/llll)*

5.1.4

Kraj rojstva (če je znan)

5.1.5

Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

5.2   Otrok 2

5.2.1

Priimek/priimki

5.2.2

Ime/imena

5.2.3

Datum rojstva (dd/mm/llll)

5.2.4

Kraj rojstva (če je znan)

5.2.5

Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

5.3   Otrok 3

5.3.1

Priimek/priimki

5.3.2

Ime/imena

5.3.3

Datum rojstva (dd/mm/llll)

5.3.4

Kraj rojstva (če je znan)

5.3.5

Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

6.   OSEBE (7), KI JIH ZADEVA POSTOPEK VRNITVE*

6.1   Oseba, ki zahteva vrnitev otroka*

6.1.1

Fizična oseba

6.1.1.1

Priimek/priimki

6.1.1.2

Ime/imena

6.1.1.3

Datum rojstva (dd/mm/llll)

6.1.1.4

Kraj rojstva (če je znan)

6.1.1.5

Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

6.1.1.6

Naslov (če je znan)

6.1.1.6.1

Kot je naveden v odločbi …

6.1.1.6.2

Dodatne informacije (na primer glede drugega trenutnega naslova) …

6.1.2

Pravna oseba, institucija ali drug organ

6.1.2.1

Polno ime

6.1.2.2

Identifikacijska številka (če se uporablja in če je znana)

6.1.2.3

Naslov (če je znan)

6.2   Nasprotna stranka*

6.2.1

Fizična oseba

6.2.1.1

Priimek/priimki

6.2.1.2

Ime/imena

6.2.1.3

Datum rojstva (dd/mm/llll)

6.2.1.4

Kraj rojstva (če je znan)

6.2.1.5

Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

6.2.1.6

Naslov (če je znan)

6.2.1.6.1

Kot je naveden v odločbi …

6.2.1.6.2

Dodatne informacije (na primer glede drugega trenutnega naslova) …

6.2.2

Pravna oseba, institucija ali drug organ

6.2.2.1

Polno ime

6.2.2.2

Identifikacijska številka (če se uporablja in če je znana)

6.2.2.3

Naslov (če je znan)

7.   ODLOČBA O ZAVRNITVI VRNITVE OTROKA (8) V DRUGO DRŽAVO ČLANICO TEMELJI IZKLJUČNO NA ENI OD NASLEDNJIH DOLOČB ALI OBEH*

7.1   Otrok 1*

7.1.1

Točka (b) člena 13(1) Haaške konvencije iz leta 1980

7.1.2

Člen 13(2) Haaške konvencije iz leta 1980

7.2   Otrok 2

7.2.1

Točka (b) člena 13(1) Haaške konvencije iz leta 1980

7.2.2

Člen 13(2) Haaške konvencije iz leta 1980

7.3   Otrok 3

7.3.1

Točka (b) člena 13(1) Haaške konvencije iz leta 1980

7.3.2

Člen 13(2) Haaške konvencije iz leta 1980

8.   POSTOPEK V ZVEZI Z VSEBINO PRAVIC DO VARSTVA IN VZGOJE V DRŽAVI ČLANICI, V KATERI JE IMEL OTROK NEPOSREDNO PRED NEUPRAVIČENO PREMESTITVIJO ALI ZADRŽANJEM OBIČAJNO PREBIVALIŠČE, SE JE NA DATUM ODLOČBE IZ TOČKE 3 ŽE ZAČEL*

8.1   Ne

8.2   Sodišče nima podatka.

8.3   Da

8.3.1

Sodišče, ki je začelo postopek v zvezi z vsebino pravic do varstva in vzgoje

8.3.1.1

Ime

8.3.1.2

Naslov (če je znan)

8.3.1.3

Tel./faks/e-naslov (če je znan)

8.3.2

Opravilna številka (če je znana)

8.3.3

Stranka 1 (9)

8.3.3.1

Fizična oseba

8.3.3.1.1

Priimek/priimki

8.3.3.1.2

Ime/imena

8.3.3.2

Pravna oseba, institucija ali drug organ

8.3.3.2.1

Polno ime

8.3.4

Stranka 2

8.3.4.1

Fizična oseba

8.3.4.1.1

Priimek/priimki

8.3.4.1.2

Ime/imena

8.3.4.2

Pravna oseba, institucija ali drug organ

8.3.4.2.1

Polno ime

8.3.5

Otroci (10), ki jih postopek zadeva, iz točke 5:

8.3.5.1

Otrok 1

8.3.5.2

Otrok 2

8.3.5.3

Otrok 3

9.   O ODLOČBI O ZAVRNITVI VRNITVE OTROKA SO BILI OBVEŠČENI*

9.1   Oseba 1 iz točke 6.1*

9.1.1

Ne

9.1.2

Sodišče nima podatka.

9.1.3

Da

9.1.3.1

Datum obvestila (dd/mm/llll)

9.1.3.2

Obvestilo o odločbi je bilo sestavljeno v naslednjih jezikih:

BG

ES

CS

DE

ET

EL

EN

FR

GA

HR

IT

LV

LT

HU

MT

NL

PL

PT

RO

SK

SL

FI

SV

 

9.2   Oseba 2 iz točke 6.2*

9.2.1

Ne

9.2.2

Sodišče nima podatka.

9.2.3

Da

9.2.3.1

Datum obvestila (dd/mm/llll)

9.2.3.2

Obvestilo o odločbi je bilo sestavljeno v naslednjih jezikih:

BG

ES

CS

DE

ET

EL

EN

FR

GA

HR

IT

LV

LT

HU

MT

NL

PL

PT

RO

SK

SL

FI

SV

 

10.   V INFORMACIJO: V SKLADU S ČLENOM 27(2) UREDBE SO BILI SPREJETI UKREPI ZA ZAGOTOVITEV STIKA OTROKA Z OSEBO, KI JE ZAHTEVALA VRNITEV OTROKA*

10.1

Ne

10.2

Da

10.2.1

Če je odgovor pritrdilen, priložite izvod ali povzetek odločbe.

Število dodanih strani (če so bili priloženi dodatni listi): …

Kraj in datum (dd/mm/llll)

Podpis in/ali žig


(1)  Haaška konvencija z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok (v nadaljnjem besedilu: Haaška konvencija iz leta 1980).

(2)  Uredba Sveta (EU) št. 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (UL L 178, 2.7.2019, str. 1) (Uredba).

(3)  Za postopek v zvezi z vsebino pravice do varstva in vzgoje v skladu s členom 29(5) Uredbe, ki ga stranka začne v državi članici, v kateri je imel otrok neposredno pred neupravičeno premestitvijo ali zadržanjem običajno prebivališče, potem ko je sodišče izdalo odločbo iz točke 3, glej razdelek „Informacije za osebe, ki so to potrdilo prejele za namene člena 29(5) Uredbe“.

(4)  Polja označena z (*) so obvezna.

(5)  To polje se izpolni zgolj za namene člena 29(3) Uredbe.

(6)  Če zadeva več kot tri otroke, dodajte list.

(7)  Če zadeva več kot dve osebi, dodajte list.

(8)  Če zadeva več kot tri otroke, dodajte list.

(9)  Če zadeva več kot dve stranki, dodajte list.

(10)  Če zadeva več kot tri otroke, dodajte list.


PRILOGA II

POTRDILO O ODLOČBAH V ZAKONSKIH SPORIH

(Točka (a) člena 36(1) Uredbe Sveta (EU) št. 2019/1111 (1))

POMEMBNO

To potrdilo na podlagi zahtevka stranke izda sodišče v državi članici izvora, o katerem je bila Komisija obveščena v skladu s členom 103 Uredbe, za odločbo o razvezi, prenehanju življenjske skupnosti ali razveljavitvi zakonske zveze.

1.   DRŽAVA ČLANICA IZVORA* (2)

Belgija (BE)

Bolgarija (BG)

Češka (CZ)

Nemčija (DE)

Estonija (EE)

Irska (IE)

Grčija (EL)

Španija (ES)

Francija (FR)

Hrvaška (HR)

Italija (IT)

Ciper (CY)

Latvija (LV)

Litva (LT)

Luksemburg (LU)

Madžarska (HU)

Malta (MT)

Nizozemska (NL)

Avstrija (AT)

Poljska (PL)

Portugalska (PT)

Romunija (RO)

Slovenija (SI)

Slovaška (SK)

Finska (FI)

Švedska (SE)

Združeno kraljestvo (UK)

2.   SODIŠČE, KI IZDAJA POTRDILO*

2.1

Ime*

2.2

Naslov*

2.3

Tel./faks/e-naslov*

3.   SODIŠČE, KI JE IZDALO ODLOČBO (če ni isto)

3.1

Ime

3.2

Naslov

4.   ODLOČBA*

4.1   Datum (dd/mm/llll)*

4.2   Opravilna številka*

4.3   Vrsta odločbe*

4.3.1

Razveza

4.3.2

Razveljavitev zakonske zveze

4.3.3

Prenehanje življenjske skupnosti

5.   ZAKONSKA ZVEZA*

5.1   Zakonca*

5.1.1

 

5.1.1.1

Priimek/priimki*

5.1.1.2

Ime/imena*

5.1.1.3

Datum rojstva (dd/mm/llll)*

5.1.1.4

Kraj rojstva

5.1.1.5

Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

5.1.1.6

Naslov (če je znan)

5.1.1.6.1

Kot je naveden v odločbi …

5.1.1.6.2

Dodatne informacije (na primer glede drugega trenutnega naslova) …

5.1.2

 

5.1.2.1

Priimek/priimki*

5.1.2.2

Ime/imena*

5.1.2.3

Datum rojstva (dd/mm/llll)*

5.1.2.4

Kraj rojstva

5.1.2.5

Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

5.1.2.6

Naslov (če je znan)

5.1.2.6.1

Kot je naveden v odločbi …

5.1.2.6.2

Dodatne informacije (na primer glede drugega trenutnega naslova) …

5.2   Datum, država in kraj sklenitve zakonske zveze*

5.2.1

Datum (dd/mm/llll)*

5.2.2

Država*

5.2.3

Kraj (če je znan)

6.   ODLOČBA JE BILA IZDANA V POSTOPKU, V KATEREGA SE STRANKA NI SPUSTILA*

6.1   Ne

6.2   Da

6.2.1

Stranka, ki se ni spustila v postopek, iz točke … (izpolnite)

6.2.2

Tej stranki je bilo vročeno pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje.

6.2.2.1

Ne

6.2.2.2

Sodišče nima podatka.

6.2.2.3

Da

6.2.2.3.1

Datum vročitve (dd/mm/llll)

7.   V SKLADU S PRAVOM DRŽAVE ČLANICE IZVORA JE ZOPER ODLOČBO MOGOČE VLOŽITI NADALJNJE PRAVNO SREDSTVO*

7.1

Ne

7.2

Da

8.   DATUM, NA KATEREGA ODLOČBA ZAČNE UČINKOVATI V DRŽAVI ČLANICI, V KATERI JE BILA IZDANA (dd/mm/llll)*

9.   IMENA STRANK, KI SO DOBILE PRAVNO POMOČ V SKLADU S ČLENOM 74(1) UREDBE

9.1   Stranka

9.1.1

iz točke 5.1.1

9.1.2

iz točke 5.1.2

10.   STROŠKI POSTOPKA (3)

10.1

Odločba ureja tudi spore v zvezi s starševsko odgovornostjo, podatki o stroških postopka na podlagi te uredbe pa so navedeni samo v potrdilu o odločbi v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo.

10.2

V odločbi je določeno, da mora (4)

… (priimek/priimki)

… (ime/imena)

plačati

… (priimek/priimki)

… (ime/imena)

znesek …

eurov (EUR)

bolgarskih levov (BGN)

hrvaških kun (HRK)

čeških kron (CZK)

madžarskih forintov (HUF)

poljskih zlotov (PLN)

funtov šterlingov (GBP)

romunskih levov (RON)

švedskih kron (SEK)

drugo (navedite (oznaka ISO)):

10.3

Druge informacije, ki bi bile lahko pomembne (npr. fiksni znesek ali odstotek, dodeljene obresti, skupni stroški; če je bilo plačilo stroškov naloženo več kot eni stranki, ali se lahko celotni znesek izterja od katere koli izmed njih): …

Kraj in datum (dd/mm/llll)

Podpis in/ali žig


(1)  Uredba Sveta (EU) št. 2019/1111 z dne 25. junija 2019 … o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (UL L 178, 2.7.2019, str. 1) (Uredba).

(2)  Polja označena z (*) so obvezna.

(3)  Ta točka zajema tudi primere, ko se povrnitev stroškov odredi v ločeni odločbi. Zgolj dejstvo, da znesek stroškov še ni bil določen, sodišču ne bi smelo preprečiti, da bi izdalo potrdilo, če želi stranka uveljaviti priznanje vsebinskega dela odločbe.

(4)  Če je bilo kritje stroškov naloženo več kot eni stranki, dodajte list.


PRILOGA III

POTRDILO O ODLOČBAH V SPORIH

V ZVEZI S STARŠEVSKO ODGOVORNOSTJO 1111 (Točka (b) člena 36(1) Uredbe Sveta (EU) št. 2019/1111 (1)

POMEMBNO

To potrdilo na podlagi zahtevka stranke izda sodišče v državi članici izvora, o katerem je bila Komisija obveščena v skladu s členom 103 Uredbe, za odločbo v zadevah v zvezi s starševsko odgovornostjo.

1.   DRŽAVA ČLANICA IZVORA* (2)

Belgija (BE)

Bolgarija (BG)

Češka (CZ)

Nemčija (DE)

Estonija (EE)

Irska (IE)

Grčija (EL)

Španija (ES)

Francija (FR)

Hrvaška (HR)

Italija (IT)

Ciper (CY)

Latvija (LV)

Litva (LT)

Luksemburg (LU)

Madžarska (HU)

Malta (MT)

Nizozemska (NL)

Avstrija (AT)

Poljska (PL)

Portugalska (PT)

Romunija (RO)

Slovenija (SI)

Slovaška (SK)

Finska (FI)

Švedska (SE)

Združeno kraljestvo (UK)

2.   SODIŠČE, KI IZDAJA POTRDILO*

2.1

Ime*

2.2

Naslov*

2.3

Tel./faks/e-naslov*

3.   SODIŠČE, KI JE IZDALO ODLOČBO (če ni isto)

3.1

Ime

3.2

Naslov

4.   ODLOČBA*

4.1

Datum (dd/mm/llll)*

4.1

Opravilna številka*

5.   OTROCI, (3) KI JIH ODLOČBA ZADEVA*

5.1   Otrok 1*

5.1.1

Priimek/priimki*

5.1.2

Ime/imena*

5.1.3

Datum rojstva (dd/mm/llll)*

5.1.4

Kraj rojstva (če je znan)

5.1.5

Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

5.2   Otrok 2

5.2.1

Priimek/priimki

5.2.2.

Ime/imena

5.2.3

Datum rojstva (dd/mm/llll)

5.2.4

Kraj rojstva (če je znan)

5.2.5

Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

5.3   Otrok 3

5.3.1

Priimek/priimki

5.3.2

Ime/imena

5.3.3

Datum rojstva (dd/mm/llll)

5.3.4

Kraj rojstva (če je znan)

5.3.5

Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

6.   PRAVICE DO VARSTVA IN VZGOJE (4)

6.1   Pravice do varstva in vzgoje, dodeljene v skladu z odločbo (5)

……

6.2   Dodeljene naslednjim strankam (6)

6.2.1

Stranka 1

6.2.1.1

Fizična oseba

6.2.1.1.1

Priimek/priimki

6.2.1.1.2

Ime/imena

6.2.1.1.3

Datum rojstva (dd/mm/llll)

6.2.1.1.4

Kraj rojstva (če je znan)

6.2.1.1.5

Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

6.2.1.1.6

Naslov (če je znan)

6.2.1.1.6.1

Kot je naveden v odločbi …

6.2.1.1.6.2

Dodatne informacije (na primer glede drugega trenutnega naslova) …

6.2.1.2

Pravna oseba, institucija ali drug organ

6.2.1.2.1

Polno ime

6.2.1.2.2

Identifikacijska številka (če se uporablja in če je znana)

6.2.1.2.3

Naslov (če je znan)

6.2.2

Stranka 2

6.2.2.1

Fizična oseba

6.2.2.1.1

Priimek/priimki

6.2.2.1.2

Ime/imena

6.2.2.1.3

Datum rojstva (dd/mm/llll)

6.2.2.1.4

Kraj rojstva (če je znan)

6.2.2.1.5

Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

6.2.2.1.6

Naslov (če je znan)

6.2.2.1.6.1

Kot je naveden v odločbi …

6.2.2.1.6.2

Dodatne informacije (na primer glede drugega trenutnega naslova) …

6.2.2.2

Pravna oseba, institucija ali drug organ

6.2.2.2.1

Polno ime

6.2.2.2.2

Identifikacijska številka (če se uporablja in če je znana)

6.2.2.2.3

Naslov (če je znan)

6.3   Odločba nalaga predajo otroka

6.3.1

Ne

6.3.2

Da

6.3.2.1

Podatki o predaji, ki so pomembni za izvršitev, če še niso navedeni v točki 6.1 (na primer komu, katere otroke, redna ali enkratna predaja)

……

7.   PRAVICE DO STIKOV

7.1   Pravice do stikov, dodeljene z odločbo (7)

……

7.2   Dodeljene naslednjim strankam (8)

7.2.1

Stranka 1

7.2.1.1

Priimek/priimki

7.2.1.2

Ime/imena

7.2.1.3

Datum rojstva (dd/mm/llll)

7.2.1.4

Kraj rojstva (če je znan)

7.2.1.5

Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

7.2.1.6

Naslov (če je znan)

7.2.1.6.1

Kot je naveden v odločbi …

7.2.1.6.2

Dodatne informacije (na primer glede drugega trenutnega naslova) …

7.2.2

Stranka 2

7.2.2.1

Priimek/priimki

7.2.2.2

Ime/imena

7.2.2.3

Datum rojstva (dd/mm/llll)

7.2.2.4

Kraj rojstva (če je znan)

7.2.2.5

Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

7.2.2.6

Naslov (če je znan)

7.2.2.6.1

Kot je naveden v odločbi …

7.2.2.6.2

Dodatne informacije (na primer glede drugega trenutnega naslova) …

7.3   Odločba nalaga predajo otroka

7.3.1

Ne

7.3.2

Da

7.3.2.1

Podatki o predaji, ki so pomembni za izvršitev, če še niso navedeni v točki 7.1 (na primer komu, katere otroke, redna ali enkratna predaja)

……

8.   DRUGE PRAVICE V SPORIH V ZVEZI S STARŠEVSKO ODGOVORNOSTJO

8.1   Pravice, dodeljene v skladu z odločbo (9)

……

8.2   Dodeljene naslednjim strankam (10)

8.2.1

Stranka 1

8.2.1.1

Fizična oseba

8.2.1.1.1

Priimek/priimki

8.2.1.1.2

Ime/imena

8.2.1.1.3

Datum rojstva (dd/mm/llll)

8.2.1.1.4

Kraj rojstva (če je znan)

8.2.1.1.5

Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

8.2.1.1.6

Naslov (če je znan)

8.2.1.1.6.1

Kot je naveden v odločbi …

8.2.1.1.6.2

Dodatne informacije (na primer glede drugega trenutnega naslova) …

8.2.1.2

Pravna oseba, institucija ali drug organ

8.2.1.2.1

Polno ime

8.2.1.2.2

Identifikacijska številka (če se uporablja in če je znana)

8.2.1.2.3

Naslov (če je znan)

8.2.2

Stranka 2

8.2.2.1

Fizična oseba

8.2.2.1.1

Priimek/priimki

8.2.2.1.2

Ime/imena

8.2.2.1.3

Datum rojstva (dd/mm/llll)

8.2.2.1.4

Kraj rojstva (če je znan)

8.2.2.1.5

Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

8.2.2.1.6

Naslov (če je znan)

8.2.2.1.6.1

Kot je naveden v odločbi …

8.2.2.1.6.2

Dodatne informacije (na primer glede drugega trenutnega naslova) …

8.2.2.2

Pravna oseba, institucija ali drug organ

8.2.2.2.1

Polno ime

8.2.2.2.2

Identifikacijska številka (če se uporablja in če je znana)

8.2.2.2.3

Naslov (če je znan)

8.3   Odločba nalaga predajo otroka

8.3.1

Ne

8.3.2

Da

8.3.2.1

Podatki o predaji, ki so pomembni za izvršitev, če še niso navedeni v točki 8.1 (na primer komu, katere otroke, redna ali enkratna predaja)

……

9.   V ODLOČBI SO ODREJENI ZAČASNI UKREPI, VKLJUČNO Z ZAŠČITNIMI UKREPI *

9.1   Ne

9.2   Da

9.2.1

Opis ukrepov (11)

……

10.   V SKLADU S PRAVOM DRŽAVE ČLANICE IZVORA JE ZOPER ODLOČBO MOGOČE VLOŽITI NADALJNJE PRAVNO SREDSTVO*

10.1

Ne

10.2

Da

11.   ODLOČBA JE IZVRŠLJIVA V DRŽAVI ČLANICI IZVORA*

11.1   Za pravice o varstvu in vzgoji otroka iz točke 6

11.1.1

Ne

11.1.1.1

Odločba ne vsebuje izvršljive obveznosti (če je ustrezno).

11.1.2

Da, brez omejitev (navedite datum (dd/mm/llll), na katerega je odločba postala izvršljiva): …/…/……

11.1.3

Da, vendar le proti stranki (12) iz točke … (izpolnite)

11.1.3.1

Navedite datum (dd/mm/llll), na katerega je odločba postala izvršljiva proti tej stranki: …/…/……

11.1.4

Da, vendar samo naslednji deli odločbe (navedite, kateri) …

11.1.4.1

Navedite datum (dd/mm/llll), na katerega so zadevni deli odločbe postali izvršljivi: …/…/……

11.2   Za pravice do stikov iz točke 7

11.2.1

Ne

11.2.1.1

Odločba ne vsebuje izvršljive obveznosti (če je ustrezno).

11.2.2

Da, brez omejitev (navedite datum (dd/mm/llll), na katerega je odločba postala izvršljiva): …/…/……

11.2.3

Da, vendar le proti stranki (13) iz točke … (izpolnite)

11.2.3.1

Navedite datum (dd/mm/llll), na katerega je odločba postala izvršljiva proti tej stranki: …/…/……

11.2.4

Da, vendar samo naslednji deli odločbe (navedite, kateri) …

11.2.4.1

Navedite datum (dd/mm/llll), na katerega so zadevni deli odločbe postali izvršljivi: …/…/……

11.3   Za druge pravice v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo iz točke 8

11.3.1

Ne

11.3.1.1

Odločba ne vsebuje izvršljive obveznosti (če je ustrezno).

11.3.2

Da, brez omejitev (navedite datum (dd/mm/llll), na katerega je odločba postala izvršljiva): …/…/……

11.3.3

Da, vendar le proti stranki (14) iz točke … (izpolnite)

11.3.3.1

Navedite datum (dd/mm/llll), na katerega je odločba postala izvršljiva proti tej stranki: …/…/……

11.3.4

Da, vendar samo naslednji deli odločbe (navedite, kateri) …

11.3.4.1

Navedite datum (dd/mm/llll), na katerega so zadevni deli odločbe postali izvršljivi: …/…/……

12.   ODLOČBA JE BILA NA DATUM IZDAJE TEGA POTRDILA ŽE VROČENA STRANKI (15), PROTI KATERI SE ZAHTEVA IZVRŠITEV*

12.1   Stranki iz točke … (izpolnite)

12.1.1

Ne

12.1.2

Sodišče nima podatka.

12.1.3

Da

12.1.3.1

Datum vročitve (dd/mm/llll)

12.1.3.2

Sodba je bila vročena v naslednjih jezikih:

BG

ES

CS

DE

ET

EL

EN

FR

GA

HR

IT

LV

LT

HU

MT

NL

PL

PT

RO

SK

SL

FI

SV

 

 

12.2   Stranki iz točke … (izpolnite)

12.2.1

Ne

12.2.2

Sodišče nima podatka.

12.2.3

Da

12.2.3.1

Datum vročitve (dd/mm/llll)

12.2.3.2

Sodba je bila vročena v naslednjih jezikih:

BG

ES

CS

DE

ET

EL

EN

FR

GA

HR

IT

LV

LT

HU

MT

NL

PL

PT

RO

SK

SL

FI

SV

 

 

13.   ODLOČBA JE BILA IZDANA V POSTOPKU, V KATEREGA SE STRANKA NI SPUSTILA*

13.1   Ne

13.2   Da

13.2.1

Stranka, ki se ni spustila v postopek, (16) iz točke … (izpolnite)

13.2.2

Tej stranki je bilo vročeno pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje.

13.2.2.1

Ne

13.2.2.2

Sodišče nima podatka.

13.2.2.3

Da

13.2.2.3.1

Datum vročitve (dd/mm/llll)

14.   OTROCI (17) IZ TOČKE 5 SO BILI ZMOŽNI OBLIKOVATI LASTNO MNENJE*

14.1   Otrok iz točke 5.1

14.1.1

Da (v tem primeru izpolnite točko 15)

14.1.2

Ne

14.2   Otrok iz točke 5.2

14.2.1

Da (v tem primeru izpolnite točko 15)

14.2.2

Ne

14.3   Otrok iz točke 5.3

14.3.1

Da (v tem primeru izpolnite točko 15)

14.3.2

Ne

15.   OTROKOM IZ TOČKE 14, KI SO BILI ZMOŽNI OBLIKOVATI LASTNO MNENJE, JE BILA V SKLADU S ČLENOM 21 UREDBE ZAGOTOVLJENA DEJANSKA IN UČINKOVITA MOŽNOST, DA IZRAZIJO SVOJE MNENJE

15.1   Otrok iz točke 5.1

15.1.1

Da

15.1.2

Ne, zaradi naslednjih razlogov: …

15.2   Otrok iz točke 5.2

15.2.1

Da

15.2.2

Ne, zaradi naslednjih razlogov: …

15.3   Otrok iz točke 5.3

15.3.1

Da

15.3.2

Ne, zaradi naslednjih razlogov: …

16.   IMENA STRANK (18), KI SO DOBILE PRAVNO POMOČ V SKLADU S ČLENOM 74(1) UREDBE

16.1   Stranka

16.1.1

iz točke … (izpolnite)

16.1.2

iz točke … (izpolnite)

17.   STROŠKI POSTOPKA (19)

17.1

Odločba ureja tudi zakonske spore, podatki o stroških postopka na podlagi Uredbe pa so navedeni samo v tem potrdilu.

17.2

V odločbi je določeno, da mora (20)

… (priimek/priimki)

… (ime/imena)

plačati

… (priimek/priimki)

… (ime/imena)

znesek …

eurov (EUR)

bolgarskih levov (BGN)

hrvaških kun (HRK)

čeških kron (CZK)

madžarskih forintov (HUF)

poljskih zlotov (PLN)

funtov šterlingov (GBP)

romunskih levov (RON)

švedskih kron (SEK)

drugo (navedite (oznaka ISO)):

17.3

Druge informacije, ki bi bile lahko pomembne (npr. fiksni znesek ali odstotek, dodeljene obresti, skupni stroški; če je bilo plačilo stroškov naloženo več kot eni stranki, ali se lahko celotni znesek izterja od katere koli izmed njih): …

Kraj in datum (dd/mm/llll)

Podpis in/ali žig


(1)  Uredba Sveta (EU) št. 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (UL L 178, 2.7.2019, str. 1) (Uredba).

(2)  Polja označena z (*) so obvezna.

(3)  Če zadeva več kot tri otroke, dodajte list.

(4)  Opozarjamo, da je izraz „pravice do varstva in vzgoje“ opredeljen v točki 9 člena 2(2) Uredbe.

(5)  Prepišite ustrezni del izreka.

(6)  Če zadeva več kot dve stranki, dodajte list.

(7)  Prepišite ustrezni del izreka.

(8)  Če zadeva več kot dve stranki, dodajte list.

(9)  Prepišite ustrezni del izreka.

(10)  Če zadeva več kot dve stranki, dodajte list.

(11)  Prepišite ustrezni del izreka.

(12)  Če zadeva več kot eno stranko, dodajte list.

(13)  Če zadeva več kot eno stranko, dodajte list.

(14)  Če zadeva več kot eno stranko, dodajte list.

(15)  Če zadeva več kot dve stranki, dodajte list.

(16)  Če zadeva več kot eno stranko, dodajte list.

(17)  Če zadeva več kot tri otroke, dodajte list.

(18)  Če zadeva več kot dve stranki, dodajte list.

(19)  Ta točka zajema tudi primere, ko se povrnitev stroškov odredi v ločeni odločbi. Zgolj dejstvo, da znesek stroškov še ni bil določen, sodišču ne bi smelo preprečiti, da bi izdalo potrdilo, če želi stranka uveljaviti priznanje ali izvršitev vsebinskega dela odločbe.

(20)  Če je bilo kritje stroškov naloženo več kot eni stranki, dodajte list.


PRILOGA IV

POTRDILO O ODLOČBAH, KI V SKLADU S HAAŠKO KONVENCIJO IZ LETA 1980 (1) ODREJAJO VRNITEV OTROKA V DRUGO DRŽAVO ČLANICO IN MOREBITNE DRUGE ZAČASNE UKREPE, VKLJUČNO Z ZAŠČITNIMI UKREPI, SPREJETE V SKLADU S ČLENOM 27(5) UREDBE

(Točka (c) člena 36(1) Uredbe Sveta (EU) št. 2019/1111 (2))

POMEMBNO

To potrdilo na podlagi zahtevka stranke izda sodišče v državi članici izvora odločbe o vrnitvi, o katerem je bila Komisija obveščena v skladu s členom 103 Uredbe, kadar mora biti odločba o vrnitvi zaradi novega protipravnega odvzema otroka, potem ko je bila odrejena vrnitev, izvršena v drugi državi članici ali kadar odločba o vrnitvi vsebuje začasni ukrep, vključno z zaščitnim ukrepom, na podlagi člena 27(5) Uredbe, da bi otroka zaščitili pred resno nevarnostjo iz točke (b) člena 13(1) Haaške konvencije iz leta 1980.

1.   DRŽAVA ČLANICA IZVORA ODLOČBE, KI ODREJA VRNITEV OTROKA* (3)

Belgija (BE)

Bolgarija (BG)

Češka (CZ)

Nemčija (DE)

Estonija (EE)

Irska (IE)

Grčija (EL)

Španija (ES)

Francija (FR)

Hrvaška (HR)

Italija (IT)

Ciper (CY)

Latvija (LV)

Litva (LT)

Luksemburg (LU)

Madžarska (HU)

Malta (MT)

Nizozemska (NL)

Avstrija (AT)

Poljska (PL)

Portugalska (PT)

Romunija (RO)

Slovenija (SI)

Slovaška (SK)

Finska (FI)

Švedska (SE)

Združeno kraljestvo (UK)

2.   SODIŠČE, KI IZDAJA POTRDILO*

2.1

Ime*

2.2

Naslov*

2.3

Tel./faks/e-naslov*

3.   SODIŠČE, KI JE IZDALO ODLOČBO (če ni isto)

3.1

Ime

3.2

Naslov

4.   ODLOČBA*

4.1

Datum (dd/mm/llll)*

4.2

Opravilna številka*

5.   V SKLADU Z ODLOČBO JE TREBA VRNITI (4) *

5.1   Otrok 1*

5.1.1

Priimek/priimki*

5.1.2

Ime/imena*

5.1.3

Datum rojstva (dd/mm/llll)*

5.1.4

Kraj rojstva (če je znan)

5.1.5

Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

5.2   Otrok 2

5.2.1

Priimek/priimki

5.2.2

Ime/imena

5.2.3

Datum rojstva (dd/mm/llll)

5.2.4

Kraj rojstva (če je znan)

5.2.5

Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

5.3   Otrok 3

5.3.1

Priimek/priimki

5.3.2

Ime/imena

5.3.3

Datum rojstva (dd/mm/llll)

5.3.4

Kraj rojstva (če je znan)

5.3.5

Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

6.   DRŽAVA ČLANICA, V KATERO BI BILO TREBA VRNITI OTROKA V SKLADU Z ODLOČBO*

Belgija (BE)

Bolgarija (BG)

Češka (CZ)

Nemčija (DE)

Estonija (EE)

Irska (IE)

Grčija (EL)

Španija (ES)

Francija (FR)

Hrvaška (HR)

Italija (IT)

Ciper (CY)

Latvija (LV)

Litva (LT)

Luksemburg (LU)

Madžarska (HU)

Malta (MT)

Nizozemska (NL)

Avstrija (AT)

Poljska (PL)

Portugalska (PT)

Romunija (RO)

Slovenija (SI)

Slovaška (SK)

Finska (FI)

Švedska (SE)

Združeno kraljestvo (UK)

7.   ČE IN KOLIKOR JE DOLOČENO V ODLOČBI, JE TREBA OTROKA VRNITI (5)

7.1   Stranka 1

7.1.1

Fizična oseba

7.1.1.1

Priimek/priimki

7.1.1.2

Ime/imena

7.1.1.3

Datum rojstva (dd/mm/llll)

7.1.1.4

Kraj rojstva (če je znan)

7.1.1.5

Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

7.1.1.6

Naslov (če je znan)

7.1.1.6.1

Kot je naveden v odločbi …

7.1.1.6.2

Dodatne informacije (na primer glede drugega trenutnega naslova) …

7.1.2

Pravna oseba, institucija ali drug organ

7.1.2.1

Polno ime

7.1.2.2

Identifikacijska številka (če se uporablja in če je znana)

7.1.2.3

Naslov (če je znan)

7.2   Stranka 2

7.2.1

Fizična oseba

7.2.1.1

Priimek/priimki

7.2.1.2

Ime/imena

7.2.1.3

Datum rojstva (dd/mm/llll)

7.2.1.4

Kraj rojstva (če je znan)

7.2.1.5

Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

7.2.1.6

Naslov (če je znan)

7.2.1.6.1

Kot je naveden v odločbi …

7.2.1.6.2

Dodatne informacije (na primer glede drugega trenutnega naslova) …

7.2.2

Pravna oseba, institucija ali drug organ

7.2.2.1

Polno ime

7.2.2.2

Identifikacijska številka (če se uporablja in če je znana)

7.2.2.3

Naslov (če je znan)

8.   PRAKTIČNA UREDITEV VRNITVE (ČE IN KOLIKOR JE DOLOČENA V ODLOČBI) (6)

……

9.   ODLOČBA VSEBUJE ZAČASNE UKREPE, VKLJUČNO Z ZAŠČITNIMI UKREPI, NA PODLAGI ČLENA 27(5) UREDBE, DA BI OTROKA ZAŠČITILI PRED RESNO NEVARNOSTJO IZ TOČKE (B) ČLENA 13(1) HAAŠKE KONVENCIJE IZ LETA 1980*

9.1   Ne

9.2   Da

9.2.1

Opis ukrepov (7)

……

10.   STRANKA (8), PROTI KATERI SE ZAHTEVA IZVRŠITEV*

10.1   Priimek/priimki*

10.2   Ime/imena*

10.3   Datum rojstva (dd/mm/llll)*

10.4   Kraj rojstva (če je znan)

10.5   Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

10.6   Naslov (če je znan)

10.6.1

Kot je naveden v odločbi …

10.6.2

Dodatne informacije (na primer glede drugega trenutnega naslova) …

11.   V SKLADU S PRAVOM DRŽAVE ČLANICE IZVORA JE ZOPER ODLOČBO MOGOČE VLOŽITI NADALJNJE PRAVNO SREDSTVO*

11.1

Ne

11.2

Da

12.   ODLOČBA JE IZVRŠLJIVA V DRŽAVI ČLANICI IZVORA*

12.1   Ne

12.2   Da, brez omejitev (navedite datum (dd/mm/llll), na katerega je odločba postala izvršljiva): …/…/……

12.3   Da, vendar le proti stranki (9) iz točke … (izpolnite)

12.3.1

Navedite datum (dd/mm/llll), na katerega je odločba postala izvršljiva proti tej stranki: …/…/……

13.   ODLOČBA JE BILA NA DATUM IZDAJE TEGA POTRDILA ŽE VROČENA STRANKI IZ TOČKE 10 (10), PROTI KATERI SE ZAHTEVA IZVRŠITEV*

13.1

Ne

13.2

Sodišče nima podatka.

13.3

Da

13.3.1

Datum vročitve (dd/mm/llll)

13.3.2

Sodba je bila vročena v naslednjih jezikih:

BG

ES

CS

DE

ET

EL

EN

FR

GA

HR

IT

LV

LT

HU

MT

NL

PL

PT

RO

SK

SL

FI

SV

 

 

14.   ODLOČBA JE BILA IZDANA V POSTOPKU, V KATEREGA SE STRANKA NI SPUSTILA*

14.1   Ne

14.2   Da

14.2.1

Stranka, ki se ni spustila v postopek, iz točke ... (izpolnite)

14.2.2

Tej stranki je bilo vročeno pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje.

14.2.2.1

Ne

14.2.2.2

Sodišče nima podatka.

14.2.2.3

Da

14.2.2.3.1

Datum vročitve (dd/mm/llll)

15.   OTROCI (11) IZ TOČKE 5 SO BILI ZMOŽNI OBLIKOVATI LASTNO MNENJE*

15.1   Otrok iz točke 5.1

15.1.1

Da (v tem primeru izpolnite točko 16)

15.1.2

Ne

15.2   Otrok iz točke 5.2

15.2.1

Da (v tem primeru izpolnite točko 16)

15.2.2

Ne

15.3   Otrok iz točke 5.3

15.3.1

Da (v tem primeru izpolnite točko 16)

15.3.2

Ne

16.   OTROKOM (12) IZ TOČKE 15, KI SO BILI ZMOŽNI OBLIKOVATI LASTNO MNENJE, JE BILA V SKLADU S ČLENOM 21 UREDBE ZAGOTOVLJENA DEJANSKA IN UČINKOVITA MOŽNOST, DA IZRAZIJO SVOJE MNENJE

16.1   Otrok iz točke 5.1

16.1.1

Da

16.1.2

Ne, zaradi naslednjih razlogov: …

16.2   Otrok iz točke 5.2

16.2.1

Da

16.2.2

Ne, zaradi naslednjih razlogov: …

16.3   Otrok iz točke 5.3

16.3.1

Da

16.3.2

Ne, zaradi naslednjih razlogov: …

17.   IMENA STRANK (13), KI SO DOBILE PRAVNO POMOČ V SKLADU S ČLENOM 74(1) UREDBE

17.1   Stranka

17.1.1

iz točke … (izpolnite)

17.1.2

iz točke … (izpolnite)

18.   STROŠKI POSTOPKA (14)

18.1

V odločbi je določeno, da mora (15)

… (priimek/priimki)

… (ime/imena)

plačati

… (priimek/priimki)

… (ime/imena)

znesek …

eurov (EUR)

bolgarskih levov (BGN)

hrvaških kun (HRK)

čeških kron (CZK)

madžarskih forintov (HUF)

poljskih zlotov (PLN)

funtov šterlingov (GBP)

romunskih levov (RON)

švedskih kron (SEK)

drugo (navedite (oznaka ISO)):

18.2

Druge informacije o stroških, ki bi bile lahko pomembne (npr. fiksni znesek ali odstotek, dodeljene obresti, skupni stroški; če je bilo plačilo stroškov naloženo več kot eni stranki, ali se lahko celotni znesek izterja od katere koli izmed njih): …

Število dodanih strani (če so bili priloženi dodatni listi): …

Kraj in datum (dd/mm/llll)

Podpis in/ali žig


(1)  Haaška konvencija z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok (v nadaljnjem besedilu: Haaška konvencija iz leta 1980).

(2)  Uredba Sveta (EU) 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (UL L 178, 2.7.2019, str. 1) (Uredba).

(3)  Polja označena z (*) so obvezna.

(4)  Če zadeva več kot tri otroke, dodajte list.

(5)  Če zadeva več kot dve stranki, dodajte list.

(6)  Prepišite ustrezni del izreka.

(7)  Prepišite ustrezni del izreka.

(8)  Če zadeva več kot eno stranko, dodajte list.

(9)  Če zadeva več kot eno stranko, dodajte list.

(10)  Če zadeva več kot eno stranko, dodajte list.

(11)  Če zadeva več kot tri otroke, dodajte list.

(12)  Če zadeva več kot tri otroke, dodajte list.

(13)  Če zadeva več kot dve stranki, dodajte list.

(14)  Ta točka zajema tudi primere, ko se povrnitev stroškov odredi v ločeni odločbi. Zgolj dejstvo, da znesek stroškov še ni bil določen, sodišču ne bi smelo preprečiti, da bi izdalo potrdilo, če želi stranka uveljaviti priznanje ali izvršitev vsebinskega dela odločbe.

(15)  Če je bilo kritje stroškov naloženo več kot eni stranki, dodajte list.


PRILOGA V

POTRDILO O NEKATERIH ODLOČBAH O PRAVICAH DO STIKOV

(Točka (a) člena 42(1) in točka (a) člena 47(1) Uredbe Sveta (EU) št. 2019/1111 (1))

POMEMBNO

To potrdilo na podlagi zahtevka stranke izda sodišče, ki je izdalo odločbo, vendar le, če so izpolnjeni pogoji iz točk 11 do 14, ki jih določa člen 47(3) Uredbe Če pogoji niso izpolnjeni, je treba uporabiti Prilogo III Uredbe.

1.   DRŽAVA ČLANICA IZVORA* (2)

Belgija (BE)

Bolgarija (BG)

Češka (CZ)

Nemčija (DE)

Estonija (EE)

Irska (IE)

Grčija (EL)

Španija (ES)

Francija (FR)

Hrvaška (HR)

Italija (IT)

Ciper (CY)

Latvija (LV)

Litva (LT)

Luksemburg (LU)

Madžarska (HU)

Malta (MT)

Nizozemska (NL)

Avstrija (AT)

Poljska (PL)

Portugalska (PT)

Romunija (RO)

Slovenija (SI)

Slovaška (SK)

Finska (FI)

Švedska (SE)

Združeno kraljestvo (UK)

 

2.   SODIŠČE, KI JE IZDALO ODLOČBO IN IZDAJA POTRDILO*

2.1

Ime*

2.2

Naslov*

2.3

Tel./faks/e-naslov*

3.   ODLOČBA*

3.1

Datum (dd/mm/llll)*

3.2

Opravilna številka*

4.   OTROCI, (3) KI JIH ODLOČBA ZADEVA*

4.1   Otrok 1*

4.1.1

Priimek/priimki*

4.1.2

Ime/imena*

4.1.3

Datum rojstva (dd/mm/llll)*

4.1.4

Kraj rojstva (če je znan)

4.1.5

Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

4.2   Otrok 2

4.2.1

Priimek/priimki

4.2.2

Ime/imena

4.2.3

Datum rojstva (dd/mm/llll)

4.2.4

Kraj rojstva (če je znan)

4.2.5

Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

4.3   Otrok 3

4.3.1

Priimek/priimki

4.3.2

Ime/imena

4.3.3

Datum rojstva (dd/mm/llll)

4.3.4

Kraj rojstva (če je znan)

4.3.5

Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

5.   PRAVICE DO STIKOV SO BILE DODELJENE (4) *

5.1   Stranka 1*

5.1.1

Priimek/priimki*

5.1.2

Ime/imena*

5.1.3

Datum rojstva (dd/mm/llll)*

5.1.4

Kraj rojstva (če je znan)

5.1.5

Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

5.1.6

Naslov (če je znan)

5.1.6.1

Kot je naveden v odločbi …

5.1.6.2

Dodatne informacije (na primer glede drugega trenutnega naslova) …

5.2   Stranka 2

5.2.1

Priimek/priimki

5.2.2

Ime/imena

5.2.3

Datum rojstva (dd/mm/llll)

5.2.4

Kraj rojstva (če je znan)

5.2.5

Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

5.2.6

Naslov (če je znan)

5.2.6.1

Kot je naveden v odločbi …

5.2.6.2

Dodatne informacije (na primer glede drugega trenutnega naslova) …

6.   PRAVICE DO STIKOV, DODELJENE V SKLADU Z ODLOČBO, IN PRAKTIČNA UREDITEV NJIHOVEGA IZVRŠEVANJA (KOLIKOR JE DOLOČENA V ODLOČBI) (5)

……

7.   IZVRŠITEV SE ZAHTEVA PROTI (6) *

7.1   Stranka 1*

7.1.1

Fizična oseba

7.1.1.1

Priimek/priimki

7.1.1.2

Ime/imena

7.1.1.3

Datum rojstva (dd/mm/llll)

7.1.1.4

Kraj rojstva (če je znan)

7.1.1.5

Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

7.1.1.6

Naslov (če je znan)

7.1.1.6.1

Kot je naveden v odločbi …

7.1.1.6.2

Dodatne informacije (na primer glede drugega trenutnega naslova) …

7.1.2

Pravna oseba, institucija ali drug organ

7.1.2.1

Polno ime

7.1.2.2

Identifikacijska številka (če se uporablja in če je znana)

7.1.2.3

Naslov (če je znan)

7.2   Stranka 2

7.2.1

Fizična oseba

7.2.1.1

Priimek/priimki

7.2.1.2

Ime/imena

7.2.1.3

Datum rojstva (dd/mm/llll)

7.2.1.4

Kraj rojstva (če je znan)

7.2.1.5

Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

7.2.1.6

Naslov (če je znan)

7.2.1.6.1

Kot je naveden v odločbi …

7.2.1.6.2

Dodatne informacije (na primer glede drugega trenutnega naslova) …

7.2.2

Pravna oseba, institucija ali drug organ

7.2.2.1

Polno ime

7.2.2.2

Identifikacijska številka (če se uporablja in če je znana)

7.2.2.3

Naslov (če je znan)

8.   V SKLADU S PRAVOM DRŽAVE ČLANICE IZVORA JE ZOPER ODLOČBO MOGOČE VLOŽITI NADALJNJE PRAVNO SREDSTVO*

8.1

Ne

8.2

Da

9.   ODLOČBA JE IZVRŠLJIVA V DRŽAVI ČLANICI IZVORA*

9.1

Ne

9.2

Da, brez omejitev (navedite datum (dd/mm/llll), na katerega je odločba postala izvršljiva): …/…/……

9.3

Da, vendar le proti stranki (7) iz točke … (izpolnite)

9.3.1

Navedite datum (dd/mm/llll), na katerega je odločba postala izvršljiva proti tej stranki: …/…/……

9.4

Da, vendar samo naslednji deli odločbe (navedite, kateri) …

9.4.1

Navedite datum (dd/mm/llll), na katerega so zadevni deli odločbe postali izvršljivi: …/…/……

10.   ODLOČBA JE BILA NA DATUM IZDAJE POTRDILA ŽE VROČENA STRANKI (8), PROTI KATERI SE ZAHTEVA IZVRŠITEV*

10.1   Stranki iz točke 7.1*

10.1.1

Ne

10.1.2

Sodišče nima podatka.

10.1.3

Da

10.1.3.1

Datum vročitve (dd/mm/llll)

10.1.3.2

Sodba je bila vročena v naslednjih jezikih:

BG

ES

CS

DE

ET

EL

EN

FR

GA

HR

IT

LV

LT

HU

MT

NL

PL

PT

RO

SK

SL

FI

SV

 

 

10.2   Stranki iz točke 7.2

10.2.1

Ne

10.2.2

Sodišče nima podatka.

10.2.3

Da

10.2.3.1

Datum vročitve (dd/mm/llll)

10.2.3.2

Sodba je bila vročena v naslednjih jezikih:

BG

ES

CS

DE

ET

EL

EN

FR

GA

HR

IT

LV

LT

HU

MT

NL

PL

PT

RO

SK

SL

FI

SV

 

 

11.   VSE ZADEVNE STRANKE SO IMELE MOŽNOST BITI ZASLIŠANE*

11.1

Da (v nasprotnem primeru je treba uporabiti Prilogo III Uredbe)

12.   OTROCI (9) IZ TOČKE 4 SO BILI ZMOŽNI OBLIKOVATI LASTNO MNENJE*

12.1   Otrok iz točke 4.1

12.1.1

Da (v tem primeru izpolnite točko 13)

12.1.2

Ne

12.2   Otrok iz točke 4.2

12.2.1

Da (v tem primeru izpolnite točko 13)

12.2.2

Ne

12.3   Otrok iz točke 4.3

12.3.1

Da (v tem primeru izpolnite točko 13)

12.3.2

Ne

13.   OTROKOM, ZMOŽNIM OBLIKOVATI LASTNO MNENJE, IZ TOČKE 12 JE BILA V SKLADU S ČLENOM 21 UREDBE ZAGOTOVLJENA DEJANSKA IN UČINKOVITA MOŽNOST, DA IZRAZIJO SVOJE MNENJE

13.1   Otrok iz točke 4.1

13.1.1

Da (v nasprotnem primeru je treba uporabiti Prilogo III Uredbe)

13.2   Otrok iz točke 4.2

13.2.1

Da (v nasprotnem primeru je treba uporabiti Prilogo III Uredbe)

13.3   Otrok iz točke 4.3

13.3.1

Da (v nasprotnem primeru je treba uporabiti Prilogo III Uredbe)

14.   ODLOČBA JE BILA IZDANA V POSTOPKU, V KATEREGA SE STRANKA NI SPUSTILA*

14.1   Ne

14.2   Da

14.2.1

Stranka (10), ki se ni spustila v postopek, iz točke … (izpolnite)

14.2.2

Stranki je bilo vročeno pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje pravočasno in na tak način, da bi lahko pripravila obrambo.

14.2.2.1

Da

14.2.2.1.1

Datum vročitve (dd/mm/llll)

14.2.2.2

Ne, vendar se je stranka, ki se ni spustila v postopek, z odločbo nedvoumno strinjala (v nasprotnem primeru je treba uporabiti Prilogo III Uredbe).

15.   IMENA STRANK (11), KI SO DOBILE PRAVNO POMOČ V SKLADU S ČLENOM 74(1) UREDBE

15.1   Stranka

15.1.1

iz točke … (izpolnite)

15.1.2

iz točke … (izpolnite)

16.   STROŠKI POSTOPKA (12)

16.1

Odločba ureja tudi zakonske spore, podatki o stroških postopka na podlagi te uredbe pa so navedeni samo v potrdilu o odločbah v zakonskih sporih.

16.2

Odločba ureja tudi druge spore v zvezi s starševsko odgovornostjo, podatki o stroških postopka na podlagi te uredbe pa so navedeni samo v potrdilu o odločbi v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo.

16.3

V odločbi je določeno, da mora (13)

… (priimek/priimki)

… (ime/imena)

plačati

… (priimek/priimki)

… (ime/imena)

znesek …

eurov (EUR)

bolgarskih levov (BGN)

hrvaških kun (HRK)

čeških kron (CZK)

madžarskih forintov (HUF)

poljskih zlotov (PLN)

funtov šterlingov (GBP)

romunskih levov (RON)

švedskih kron (SEK)

drugo (navedite (oznaka ISO)):

16.4

Druge informacije o stroških, ki bi bile lahko pomembne (npr. fiksni znesek ali odstotek, dodeljene obresti, skupni stroški; če je bilo plačilo stroškov naloženo več kot eni stranki, ali se lahko celotni znesek izterja od katere koli izmed njih): …

Število dodanih strani (če so bili priloženi dodatni listi): …

Kraj in datum (dd/mm/llll)

Podpis in/ali žig


(1)  Uredba Sveta (EU) 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (UL L 178, 2.7.2019, str. 1) (Uredba).

(2)  Polja označena z (*) so obvezna.

(3)  Če zadeva več kot tri otroke, dodajte list.

(4)  Če so bile pravice do stikov dodeljene več kot dvema strankama, dodajte list.

(5)  Prepišite ustrezni del izreka.

(6)  Če se izvršitev zahteva proti več kot dvema strankama, dodajte list.

(7)  Če zadeva več kot eno stranko, dodajte list.

(8)  Če zadeva več kot dve stranki, dodajte list.

(9)  Če zadeva več kot tri otroke, dodajte list.

(10)  Če zadeva več kot eno stranko, dodajte list.

(11)  Če zadeva več kot dve stranki, dodajte list.

(12)  Ta točka zajema tudi primere, ko se povrnitev stroškov odredi v ločeni odločbi. Zgolj dejstvo, da znesek stroškov še ni bil določen, sodišču ne bi smelo preprečiti, da bi izdalo potrdilo, če želi stranka uveljaviti priznanje ali izvršitev vsebinskega dela odločbe.

(13)  Če je bilo kritje stroškov naloženo več kot eni stranki, dodajte list.


PRILOGA VI

POTRDILO O NEKATERIH ODLOČBAH O VSEBINI PRAVIC DO VARSTVA IN VZGOJE, IZDANIH V SKLADU S ČLENOM 29(6) UREDBE, KI NALAGAJO VRNITEV OTROKA

(Člen 29(6), točka (b) člena 42(1) in točka (b) člena 47(1) Uredbe Sveta (EU) 2019/1111 (1))

POMEMBNO

Potrdilo na podlagi zahtevka stranke izda sodišče, ki je izdalo odločbo v skladu s členom 29(6), kolikor ta odločba nalaga vrnitev otroka in le če so izpolnjeni pogoji iz točk 11 do 15, ki jih določa člen 47(3) in (4) Uredbe. V nasprotnem primeru je treba uporabiti Prilogo III Uredbe.

1.   DRŽAVA ČLANICA IZVORA* (2)

Belgija (BE)

Bolgarija (BG)

Češka (CZ)

Nemčija (DE)

Estonija (EE)

Irska (IE)

Grčija (EL)

Španija (ES)

Francija (FR)

Hrvaška (HR)

Italija (IT)

Ciper (CY)

Latvija (LV)

Litva (LT)

Luksemburg (LU)

Madžarska (HU)

Malta (MT)

Nizozemska (NL)

Avstrija (AT)

Poljska (PL)

Portugalska (PT)

Romunija (RO)

Slovenija (SI)

Slovaška (SK)

Finska (FI)

Švedska (SE)

Združeno kraljestvo (UK)

2.   SODIŠČE, KI JE IZDALO ODLOČBO IN IZDAJA POTRDILO*

2.1

Ime*

2.2

Naslov*

2.3

Tel./faks/e-naslov*

3.   ODLOČBA*

3.1

Datum (dd/mm/llll)*

3.2

Opravilna številka*

4.   V SKLADU Z ODLOČBO JE TREBA VRNITI (3) *

4.1   Otrok 1*

4.1.1

Priimek/priimki*

4.1.2

Ime/imena*

4.1.3

Datum rojstva (dd/mm/llll)*

4.1.4

Kraj rojstva (če je znan)

4.1.5

Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

4.2   Otrok 2

4.2.1

Priimek/priimki

4.2.2

Ime/imena

4.2.3

Datum rojstva (dd/mm/llll)

4.2.4

Kraj rojstva (če je znan)

4.2.5

Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

4.3   Otrok 3

4.3.1

Priimek/priimki

4.3.2

Ime/imena

4.3.3

Datum rojstva (dd/mm/llll)

4.3.4

Kraj rojstva (če je znan)

4.3.5

Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

5.   ČE IN KOLIKOR JE DOLOČENO V ODLOČBI, JE TREBA OTROKA VRNITI (4)

5.1   Stranka 1

5.1.1

Fizična oseba

5.1.1.1

Priimek/priimki

5.1.1.2

Ime/imena

5.1.1.3

Datum rojstva (dd/mm/llll)

5.1.1.4

Kraj rojstva (če je znan)

5.1.1.5

Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

5.1.1.6

Naslov (če je znan)

5.1.1.6.1

Kot je naveden v odločbi …

5.1.1.6.2

Dodatne informacije (na primer glede drugega trenutnega naslova) …

5.1.2

Pravna oseba, institucija ali drug organ

5.1.2.1

Polno ime

5.1.2.2

Identifikacijska številka (če se uporablja in če je znana)

5.1.2.3

Naslov (če je znan)

5.2   Stranka 2

5.2.1

Fizična oseba

5.2.1.1

Priimek/priimki

5.2.1.2

Ime/imena

5.2.1.3

Datum rojstva (dd/mm/llll)

5.2.1.4

Kraj rojstva (če je znan)

5.2.1.5

Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

5.2.1.6

Naslov (če je znan)

5.2.1.6.1

Kot je naveden v odločbi …

5.2.1.6.2

Dodatne informacije (na primer glede drugega trenutnega naslova) …

5.2.2

Pravna oseba, institucija ali drug organ

5.2.2.1

Polno ime

5.2.2.2

Identifikacijska številka (če se uporablja in če je znana)

5.2.2.3

Naslov (če je znan)

6.   PRAKTIČNA UREDITEV VRNITVE (ČE IN KOLIKOR JE DOLOČENA V ODLOČBI) (5)

……

7.   STRANKA (6), PROTI KATERI SE ZAHTEVA IZVRŠITEV*

7.1   Priimek/priimki*

7.2   Ime/imena*

7.3   Datum rojstva (dd/mm/llll)

7.4   Kraj rojstva (če je znan)

7.5   Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

7.6   Naslov (če je znan)

7.6.1

Kot je naveden v odločbi …

7.6.2

Dodatne informacije (na primer glede drugega trenutnega naslova) …

8.   V SKLADU S PRAVOM DRŽAVE ČLANICE IZVORA JE ZOPER ODLOČBO MOGOČE VLOŽITI NADALJNJE PRAVNO SREDSTVO*

8.1

Ne

8.2

Da

9.   ODLOČBA JE V DELU, KI NALAGA VRNITEV OTROKA, IZVRŠLJIVA V DRŽAVI ČLANICI IZVORA*

9.1

Ne

9.2

Da, brez omejitev (navedite datum (dd/mm/llll), na katerega je odločba postala izvršljiva): …/…/…….

9.3

Da, vendar le proti stranki (7) iz točke . … (izpolnite)

9.3.1

Navedite datum (dd/mm/llll), na katerega je odločba postala izvršljiva proti tej stranki: …/…/…….

10.   NA DATUM IZDAJE TEGA POTRDILA JE BILA ODLOČBA ŽE VROČENA STRANKI (8), PROTI KATERI SE ZAHTEVA IZVRŠITEV, IZ TOČKE 7*

10.1   Ne

10.2   Sodišče nima podatka.

10.3   Da

10.3.1

Datum vročitve (dd/mm/llll)

10.3.2

Sodba je bila vročena v naslednjih jezikih:

BG

ES

CS

DE

ET

EL

EN

FR

GA

HR

IT

LV

LT

HU

MT

NL

PL

PT

RO

SK

SL

FI

SV

 

 

11.   VSE ZADEVNE STRANKE SO IMELE MOŽNOST BITI ZASLIŠANE*

11.1

Da (v nasprotnem primeru je treba uporabiti Prilogo III Uredbe)

12.   OTROCI (9) IZ TOČKE 4 SO BILI ZMOŽNI OBLIKOVATI LASTNO MNENJE*

12.1   Otrok iz točke 4.1

12.1.1

Da (v tem primeru izpolnite točko 13)

12.1.2

Ne

12.2   Otrok iz točke 4.2

12.2.1

Da (v tem primeru izpolnite točko 13)

12.2.2

Ne

12.3   Otrok iz točke 4.3

12.3.1

Da (v tem primeru izpolnite točko 13)

12.3.2

Ne

13.   OTROKOM IZ TOČKE 12, KI SO BILI ZMOŽNI OBLIKOVATI LASTNO MNENJE, JE BILA V SKLADU S ČLENOM 21 UREDBE ZAGOTOVLJENA DEJANSKA IN UČINKOVITA MOŽNOST, DA IZRAZIJO SVOJE MNENJE

13.1   Otrok iz točke 4.1

13.1.1

Da (v nasprotnem primeru je treba uporabiti Prilogo III Uredbe)

13.2   Otrok iz točke 4.2

13.2.1

Da (v nasprotnem primeru je treba uporabiti Prilogo III Uredbe)

13.3   Otrok iz točke 4.3

13.3.1

Da (v nasprotnem primeru je treba uporabiti Prilogo III Uredbe)

14.   ODLOČBA JE BILA IZDANA V POSTOPKU, V KATEREGA SE STRANKA NI SPUSTILA*

14.1   Ne

14.2   Da

14.2.1

Stranka (10), ki se ni spustila v postopek, iz točke … (izpolnite)

14.2.2

Tej stranki je bilo pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje vročeno pravočasno in na tak način, da bi lahko pripravila obrambo.

14.2.2.1

Da

14.2.2.1.1

Datum vročitve (dd/mm/llll)

14.2.2.2

Ne, vendar se je stranka, ki se ni spustila v postopek, z odločbo nedvoumno strinjala (v nasprotnem primeru je treba uporabiti Prilogo III Uredbe).

15.   SODIŠČE JE PRI IZDAJI ODLOČBE UPOŠTEVALO RAZLOGE IN DEJSTVA, NA KATERIH TEMELJI PREDHODNA ODLOČBA, IZDANA V DRUGI DRŽAVI ČLANICI V SKLADU S TOČKO (B) ČLENA 13(1) ALI ČLENOM 13(2) HAAŠKE KONVENCIJE Z DNE 25. OKTOBRA 1980 O CIVILNOPRAVNIH VIDIKIH MEDNARODNEGA PROTIPRAVNEGA ODVZEMA OTROK*

15.1

Da (v nasprotnem primeru je treba uporabiti Prilogo III Uredbe)

16.   ODLOČBA VKLJUČUJE ZAČASNE UKREPE, VKLJUČNO Z ZAŠČITNIMI UKREPI *

16.1   Ne

16.2   Da

16.2.1

Opis izrečenih ukrepov (11)

……

17.   IMENA STRANK (12), KI SO DOBILE PRAVNO POMOČ V SKLADU S ČLENOM 74(1) UREDBE

17.1   Stranka

17.1.1

iz točke … (izpolnite)

17.1.2

iz točke … (izpolnite)

18.   STROŠKI POSTOPKA (13)

18.1

V odločbi je določeno, da mora (14)

… (priimek/priimki)

… (ime/imena)

plačati

… (priimek/priimki)

… (ime/imena)

znesek …

eurov (EUR)

bolgarskih levov (BGN)

hrvaških kun (HRK)

čeških kron (CZK)

madžarskih forintov (HUF)

poljskih zlotov (PLN)

funtov šterlingov (GBP)

romunskih levov (RON)

švedskih kron (SEK)

drugo (navedite (oznaka ISO)):

18.2

Druge informacije o stroških, ki bi bile lahko pomembne (npr. fiksni znesek ali odstotek, dodeljene obresti, skupni stroški; če je bilo plačilo stroškov naloženo več kot eni stranki, ali se lahko celotni znesek izterja od katere koli izmed njih): …

Število dodanih strani (če so bili priloženi dodatni listi): …

Kraj in datum (dd/mm/llll)

Podpis in/ali žig


(1)  Uredba Sveta (EU) 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (UL L 178, 2.7.2019, str. 1) (Uredba).

(2)  Polja označena z (*) so obvezna.

(3)  Če zadeva več kot tri otroke, dodajte list.

(4)  Če zadeva več kot dve stranki, dodajte list.

(5)  Prepišite ustrezni del izreka.

(6)  Če zadeva več kot eno stranko, dodajte list.

(7)  Če zadeva več kot eno stranko, dodajte list.

(8)  Če zadeva več kot eno stranko, dodajte list.

(9)  Če zadeva več kot tri otroke, dodajte list.

(10)  Če zadeva več kot eno stranko, dodajte list.

(11)  Prepišite ustrezni del izreka.

(12)  Če zadeva več kot dve stranki, dodajte list.

(13)  Ta točka zajema tudi primere, ko se povrnitev stroškov odredi v ločeni odločbi. Zgolj dejstvo, da znesek stroškov še ni bil določen, sodišču ne bi smelo preprečiti, da bi izdalo potrdilo, če želi stranka uveljaviti priznanje ali izvršitev vsebinskega dela odločbe.

(14)  Če je bilo kritje stroškov naloženo več kot eni stranki, dodajte list.


PRILOGA VII

POTRDILO O NEIZVRŠLJIVOSTI ALI OMEJITVI IZVRŠLJIVOSTI NEKATERIH ODLOČB O PRAVICAH DO STIKOV ALI ODLOČB, KI NALAGAJO VRNITEV OTROKA, ZA KATERE JE BILO IZDANO POTRDILO V SKLADU S ČLENOM 47 UREDBE

(Člen 49 Uredbe Sveta (EU) 2019/1111 (1))

POMEMBNO

Potrdilo se izda na podlagi zahtevka, kadar in kolikor odločba, za katero je bilo izdano potrdilo v skladu s členom 47 Uredbe, v državi članici izvora ni več izvršljiva ali je bila njena izvršljivost začasno zadržana ali omejena.

1.   DRŽAVA ČLANICA IZVORA* (2)

Belgija (BE)

Bolgarija (BG)

Češka (CZ)

Nemčija (DE)

Estonija (EE)

Irska (IE)

Grčija (EL)

Španija (ES)

Francija (FR)

Hrvaška (HR)

Italija (IT)

Ciper (CY)

Latvija (LV)

Litva (LT)

Luksemburg (LU)

Madžarska (HU)

Malta (MT)

Nizozemska (NL)

Avstrija (AT)

Poljska (PL)

Portugalska (PT)

Romunija (RO)

Slovenija (SI)

Slovaška (SK)

Finska (FI)

Švedska (SE)

Združeno kraljestvo (UK)

2.   SODIŠČE, KI IZDAJA POTRDILO*

2.1

Ime*

2.2

Naslov*

2.3

Tel./faks/e-naslov*

3.   ODLOČBA, KI NI VEČ IZVRŠLJIVA ALI KATERE IZVRŠLJIVOST JE BILA ZAČASNO ZADRŽANA ALI OMEJENA*

3.1   Sodišče, ki je izdalo odločbo (če ni sodišče iz točke 2)

3.1.1

Ime

3.1.2

Naslov

3.1.3

Tel./faks/e-naslov

3.2   Podatki o odločbi*

3.2.1

Datum (dd/mm/llll)*

3.2.2

Opravilna številka*

3.3   Podatki o predhodnem potrdilu

3.3.1

Datum (dd/mm/llll) (če je znan)

3.3.2

Potrdilo v skladu s:

3.3.2.1

točko (a) člena 47(1) Uredbe za odločbo o pravicah do stikov

3.3.2.2

točko (b) člena 47(1) Uredbe za odločbo o vsebini pravic do varstva in vzgoje, izdano v skladu s členom 29(6) Uredbe, ki nalaga vrnitev otroka

4.   IZVRŠLJIVOST ODLOČBE IZ TOČKE 3*

4.1   je prenehala

4.2   je bila začasno zadržana

4.2.1

Po potrebi podatki o trajanju zadržanja: …

4.3   je bila omejena

4.3.1

Po potrebi podatki o obsegu te omejitve: …

5.   UČINKI IZ TOČKE 4*

5.1   izhajajo iz zakona

5.1.1

Po potrebi navedite zadevni predpis: …

5.2   izhajajo iz odločbe

5.2.1

Sodišče, ki je izdalo odločbo (če ni sodišče iz točke 2)

5.2.1.1

Ime

5.2.1.2

Naslov

5.2.1.3

Tel./faks/e-naslov

5.2.2

Podatki o odločbi

5.2.2.1

Datum (dd/mm/llll)

5.2.2.2

Opravilna številka

5.2.2.3

Vsebina (3) …

Kraj in …datum (dd/mm/llll)

Podpis in/ali žig


(1)  Uredba Sveta (EU) 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (UL L 178, 2.7.2019, str. 1) (Uredba).

(2)  Polja označena z (*) so obvezna.

(3)  Prepišite zadevni del izreka.


PRILOGA VIII

POTRDILO O JAVNI LISTINI ALI DOGOVORU O RAZVEZI ALI PRENEHANJU ŽIVLJENJSKE SKUPNOSTI

(Točka (a) člena 66(1) Uredbe Sveta (EU) 2019/1111 (1))

POMEMBNO

To potrdilo se izda na podlagi zahtevka stranke, vendar le, če je bila država članica, ki je pooblastila javni organ ali drug organ, da uradno sestavi ali registrira javno listino ali registrira dogovor, pristojna na podlagi oddelka 1 poglavja II Uredbe, kot je navedeno v točki 2, ter ima javna listina ali dogovor zavezujoč pravni učinek v tej državi članici, kot je navedeno v točki 7.5 ali 8.4.

1.   DRŽAVA ČLANICA IZVORA* (2)

Belgija (BE)

Bolgarija (BG)

Češka (CZ)

Nemčija (DE)

Estonija (EE)

Irska (IE)

Grčija (EL)

Španija (ES)

Francija (FR)

Hrvaška (HR)

Italija (IT)

Ciper (CY)

Latvija (LV)

Litva (LT)

Luksemburg (LU)

Madžarska (HU)

Malta (MT)

Nizozemska (NL)

Avstrija (AT)

Poljska (PL)

Portugalska (PT)

Romunija (RO)

Slovenija (SI)

Slovaška (SK)

Finska (FI)

Švedska (SE)

Združeno kraljestvo (UK)

2.   DRŽAVA ČLANICA IZVORA JE BILA PRISTOJNA NA PODLAGI ODDLEKA 1 POGLAVJA II UREDBE*

2.1

Da

3.   SODIŠČE ALI PRISTOJNI ORGAN, KI IZDAJA POTRDILO*

3.1

Ime*

3.2

Naslov*

3.3

Tel./faks/e-naslov*

4.   VRSTA LISTINE*

4.1

Javna listina (v tem primeru izpolnite točko 7)

4.2

Dogovor (v tem primeru izpolnite točko 8)

5.   PREDMET JAVNE LISTINE ALI DOGOVORA*

5.1

Razveza

5.2

Prenehanje življenjske skupnosti

6.   ZAKONSKA ZVEZA*

6.1   Zakonca*

6.1.1

 

6.1.1.1

Priimek/priimki*

6.1.1.2

Ime/imena*

6.1.1.3

Datum rojstva (dd/mm/llll)*

6.1.1.4

Kraj rojstva

6.1.1.5

Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

6.1.1.6

Naslov (če je znan)

6.1.1.6.1

Kot je naveden v javni listini ali dogovoru …

6.1.1.6.2

Dodatne informacije (na primer glede drugega trenutnega naslova) …

6.1.2

 

6.1.2.1

Priimek/priimki*

6.1.2.2

Ime/imena*

6.1.2.3

Datum rojstva (dd/mm/llll)*

6.1.2.4

Kraj rojstva

6.1.2.5

Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

6.1.2.6

Naslov (če je znan)

6.1.2.6.1

Kot je naveden v javni listini ali dogovoru …

6.1.2.6.2

Dodatne informacije (na primer glede drugega trenutnega naslova) …

6.2   Datum, država in kraj sklenitve zakonske zveze*

6.2.1

Datum (dd/mm/llll)*

6.2.2

Država*

6.2.3

Kraj (če je znan)

7.   JAVNA LISTINA

7.1   Javni organ ali drug organ, pooblaščen v ta namen, ki je sestavil ali registriral javno listino (če ni sodišče ali pristojni organ iz točke 3)

7.1.1

Ime

7.1.2

Naslov

7.2   Datum (dd/mm/llll), na katerega je organ iz točke 3 ali točke 7.1 sestavil javno listino

7.3   Evidenčna številka javne listine (če se uporablja)

7.4   Datum (dd/mm/llll) registracije javne listine v državi članici izvora (če ni isti kot datum iz točke 7.2)

7.4.1

Evidenčna številka v registru (če se uporablja)

7.5   Datum (dd/mm/llll), od katerega ima javna listina zavezujoč pravni učinek v državi članici izvora

8.   DOGOVOR

8.1   Javni organ, ki je registriral dogovor (če ni sodišče ali pristojni organ iz točke 3)

8.1.1

Ime

8.1.2

Naslov

8.2   Datum (dd/mm/llll) registracije dogovora

8.3   Evidenčna številka v registru (če se uporablja)

8.4   Datum (dd/mm/llll), od katerega ima dogovor zavezujoč pravni učinek v državi članici izvora

Kraj in datum (dd/mm/llll)

Podpis in/ali žig


(1)  Uredba Sveta (EU) 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (UL L 178, 2.7.2019, str. 1) (Uredba).

(2)  Polja označena z (*) so obvezna.


PRILOGA IX

POTRDILO O JAVNI LISTINI ALI DOGOVORU V SPORIH V ZVEZI S STARŠEVSKO ODGOVORNOSTJO

(Točka (b) člena 66(1) Uredbe Sveta (EU) 2019/1111 (1))

POMEMBNO

To potrdilo se izda na podlagi zahtevka stranke, vendar le, če je bila država članica, ki je pooblastila javni organ ali drug organ, da uradno sestavi ali registrira javno listino ali registrira dogovor, pristojna na podlagi oddelka 2 poglavja II Uredbe, kot je navedeno v točki 2, ter ima javna listina ali dogovor zavezujoč pravni učinek v zadevni državi članici, kot je navedeno v točki 12.5 ali 13.4.

Potrdilo se ne sme izdati, če je razpoznavno, da je vsebina javne listine ali dogovora v nasprotju z otrokovo koristjo.

1.   DRŽAVA ČLANICA IZVORA* (2)

Belgija (BE)

Bolgarija (BG)

Češka (CZ)

Nemčija (DE)

Estonija (EE)

Irska (IE)

Grčija (EL)

Španija (ES)

Francija (FR)

Hrvaška (HR)

Italija (IT)

Ciper (CY)

Latvija (LV)

Litva (LT)

Luksemburg (LU)

Madžarska (HU)

Malta (MT)

Nizozemska (NL)

Avstrija (AT)

Poljska (PL)

Portugalska (PT)

Romunija (RO)

Slovenija (SI)

Slovaška (SK)

Finska (FI)

Švedska (SE)

Združeno kraljestvo (UK)

2.   DRŽAVA ČLANICA IZVORA JE BILA PRISTOJNA NA PODLAGI ODDLEKA 2 POGLAVJA II UREDBE*

2.1

Da

3.   SODIŠČE ALI PRISTOJNI ORGAN, KI IZDAJA POTRDILO*

3.1

Ime*

3.2

Naslov*

3.3

Tel./faks/e-naslov*

4.   VRSTA LISTINE*

4.1

Javna listina (v tem primeru izpolnite točko 12)

4.2

Dogovor (v tem primeru izpolnite točko 13)

5.   STRANKI (3) JAVNE LISTINE/DOGOVORA*

5.1   Stranka 1*

5.1.1

Fizična oseba

5.1.1.1

Priimek/priimki

5.1.1.2

Ime/imena

5.1.1.3

Datum rojstva (dd/mm/llll)

5.1.1.4

Kraj rojstva (če je znan)

5.1.1.5

Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

5.1.1.6

Naslov (če je znan)

5.1.1.6.1

Kot je naveden v odločbi …

5.1.1.6.2

Dodatne informacije (na primer glede drugega trenutnega naslova) …

5.1.2

Pravna oseba, institucija ali drug organ

5.1.2.1

Polno ime

5.1.2.2

Identifikacijska številka (če se uporablja in če je znana)

5.1.2.3

Naslov (če je znan)

5.2   Stranka 2

5.2.1

Fizična oseba

5.2.1.1

Priimek/priimki

5.2.1.2

Ime/imena

5.2.1.3

Datum rojstva (dd/mm/llll)

5.2.1.4

Kraj rojstva (če je znan)

5.2.1.5

Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

5.2.1.6

Naslov (če je znan)

5.2.1.6.1

Kot je naveden v odločbi …

5.2.1.6.2

Dodatne informacije (na primer glede drugega trenutnega naslova) …

5.2.2

Pravna oseba, institucija ali drug organ

5.2.2.1

Polno ime

5.2.2.2

Identifikacijska številka (če se uporablja in če je znana)

5.2.2.3

Naslov (če je znan)

6.   OTROCI (4), KI JIH JAVNA LISTINA ALI DOGOVOR ZADEVA*

6.1   Otrok 1*

6.1.1

Priimek/priimki*

6.1.2

Ime/imena*

6.1.3

Datum rojstva (dd/mm/llll)*

6.1.4

Kraj rojstva (če je znan)

6.1.5

Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

6.2   Otrok 2

6.2.1

Priimek/priimki

6.2.2

Ime/imena

6.2.3

Datum rojstva (dd/mm/llll)

6.2.4.

Kraj rojstva (če je znan)

6.2.5

Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

6.3   Otrok 3

6.3.1

Priimek/priimki

6.3.2

Ime/imena

6.3.3

Datum rojstva (dd/mm/llll)

6.3.4

Kraj rojstva (če je znan)

6.3.5

Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

7.   PRAVICE DO VARSTVA IN VZGOJE (5)

7.1   Pravice do varstva in vzgoje, dodeljene ali dogovorjene v javni listini ali dogovoru (6)

……

7.2   Dodeljene naslednjim strankam (7)

7.2.1

Stranka 1

7.2.1.1

Fizična oseba

7.2.1.1.1

Priimek/priimki

7.2.1.1.2

Ime/imena

7.2.1.1.3

Datum rojstva (dd/mm/llll)

7.2.1.1.4

Kraj rojstva (če je znan)

7.2.1.1.5

Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

7.2.1.1.6

Naslov (če je znan)

7.2.1.1.6.1

Kot je naveden v odločbi …

7.2.1.1.6.2

Dodatne informacije (na primer glede drugega trenutnega naslova) …

7.2.1.2

Pravna oseba, institucija ali drug organ

7.2.1.2.1

Polno ime

7.2.1.2.2

Identifikacijska številka (če se uporablja in če je znana)

7.2.1.2.3

Naslov (če je znan)

7.2.2

Stranka 2

7.2.2.1

Fizična oseba

7.2.2.1.1

Priimek/priimki

7.2.2.1.2

Ime/imena

7.2.2.1.3

Datum rojstva (dd/mm/llll)

7.2.2.1.4

Kraj rojstva (če je znan)

7.2.2.1.5

Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

7.2.2.1.6

Naslov (če je znan)

7.2.2.1.6.1

Kot je naveden v odločbi …

7.2.2.1.6.2

Dodatne informacije (na primer glede drugega trenutnega naslova) …

7.2.2.2

Pravna oseba, institucija ali drug organ

7.2.2.2.1

Polno ime

7.2.2.2.2

Identifikacijska številka (če se uporablja in če je znana)

7.2.2.2.3

Naslov (če je znan)

7.3   Javna listina ali dogovor odreja predajo otrok

7.3.1

Ne

7.3.2

Da

7.3.2.1

Podatki o predaji, ki so pomembni za izvršitev, če niso navedeni že v točki 7.1 (na primer komu, katere otroke, redna ali enkratna predaja)

……

8.   PRAVICE DO STIKOV

8.1   Pravice do stikov, dodeljene ali dogovorjene v javni listini ali dogovoru (8)

……

8.2   Dodeljene naslednjim strankam (9)

8.2.1

Stranka 1

8.2.1.1

Priimek/priimki

8.2.1.2

Ime/imena

8.2.1.3

Datum rojstva (dd/mm/llll)

8.2.1.4

Kraj rojstva (če je znan)

8.2.1.5

Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

8.2.1.6

Naslov (če je znan)

8.2.1.6.1

Kot je naveden v javni listini ali dogovoru …

8.2.1.6.2

Dodatne informacije (na primer glede drugega trenutnega naslova) …

8.2.2

Stranka 2

8.2.2.1

Priimek/priimki

8.2.2.2

Ime/imena

8.2.2.3

Datum rojstva (dd/mm/llll)

8.2.2.4

Kraj rojstva (če je znan)

8.2.2.5

Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

8.2.2.6

Naslov (če je znan)

8.2.2.6.1

Kot je naveden v javni listini ali dogovoru …

8.2.2.6.2

Dodatne informacije (na primer glede drugega trenutnega naslova) …

8.3   Javna listina ali dogovor odreja predajo otrok

8.3.1

Ne

8.3.2

Da

8.3.2.1

Podatki o predaji, ki so pomembni za izvršitev, če niso navedeni že v točki 8.1 (na primer komu, katere otroke, redna ali enkratna predaja)

……

9.   DRUGE PRAVICE V SPORIH V ZVEZI S STARŠEVSKO ODGOVORNOSTJO

9.1   Pravice, dodeljene ali dogovorjene v javni listini ali dogovoru (10)

……

9.2   Dodeljene naslednjim strankam (11)

9.2.1

Stranka 1

9.2.1.1

Fizična oseba

9.2.1.1.1

Priimek/priimki

9.2.1.1.2

Ime/imena

9.2.1.1.3

Datum rojstva (dd/mm/llll)

9.2.1.1.4

Kraj rojstva (če je znan)

9.2.1.1.5

Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

9.2.1.1.6

Naslov (če je znan)

9.2.1.1.6.1

Kot je naveden v odločbi …

9.2.1.1.6.2

Dodatne informacije (na primer glede drugega trenutnega naslova) …

9.2.1.2

Pravna oseba, institucija ali drug organ

9.2.1.2.1

Polno ime

9.2.1.2.2

Identifikacijska številka (če se uporablja in če je znana)

9.2.1.2.3

Naslov (če je znan)

9.2.2

Stranka 2

9.2.2.1

Fizična oseba

9.2.2.1.1

Priimek/priimki

9.2.2.1.2

Ime/imena

9.2.2.1.3

Datum rojstva (dd/mm/llll)

9.2.2.1.4

Kraj rojstva (če je znan)

9.2.2.1.5

Osebna identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če se uporablja in če je znana)

9.2.2.1.6

Naslov (če je znan)

9.2.2.1.6.1

Kot je naveden v odločbi …

9.2.2.1.6.2

Dodatne informacije (na primer glede drugega trenutnega naslova) …

9.2.2.2

Pravna oseba, institucija ali drug organ

9.2.2.2.1

Polno ime

9.2.2.2.2

Identifikacijska številka (če se uporablja in če je znana)

9.2.2.2.3

Naslov (če je znan)

9.3.   Javna listina ali dogovor odreja predajo otrok

9.3.1

Ne

9.3.2

Da

9.3.2.1

Podatki o predaji, ki so pomembni za izvršitev, če niso navedeni že v točki 9.1 (na primer komu, katere otroke, redna ali enkratna predaja)

……

10.   OTROCI (12) IZ TOČKE 6 SO BILI ZMOŽNI OBLIKOVATI LASTNO MNENJE*

10.1   Otrok iz točke 6.1

10.1.1

Da (v tem primeru izpolnite točko 11)

10.1.2

Ne

10.2   Otrok iz točke 6.2

10.2.1

Da (v tem primeru izpolnite točko 11)

10.2.2

Ne

10.3   Otrok iz točke 6.3

10.3.1

Da (v tem primeru izpolnite točko 11)

10.3.2

Ne

11.   OTROKOM (13) IZ TOČKE 10, KI SO BILI ZMOŽNI OBLIKOVATI LASTNO MNENJE, JE BILA ZAGOTOVLJENA DEJANSKA IN UČINKOVITA MOŽNOST, DA IZRAZIJO SVOJE MNENJE

11.1   Otrok iz točke 6.1

11.1.1

Da

11.1.2

Ne, zaradi naslednjih razlogov: …

11.2   Otrok iz točke 6.2

11.2.1

Da

11.2.2

Ne, zaradi naslednjih razlogov: …

11.3   Otrok iz točke 6.3

11.3.1

Da

11.3.2

Ne, zaradi naslednjih razlogov: …

12   JAVNA LISTINA

12.1   Javni organ ali drug organ, pooblaščen v ta namen, ki je sestavil ali registriral javno listino (če ni sodišče ali pristojni organ iz točke 3)

12.1.1

Ime

12.1.2

Naslov

12.2   Datum (dd/mm/llll), na katerega je organ iz točke 3 ali točke 12.1 sestavil javno listino

12.3   Evidenčna številka javne listine (če se uporablja)

12.4   Datum (dd/mm/llll) registracije javne listine v državi članici izvora (če ni isti kot datum iz točke 12.2)

12.4.1.

Evidenčna številka v registru (če se uporablja)

12.5   Datum (dd/mm/llll), od katerega ima javna listina zavezujoč pravni učinek v državi članici izvora

13.   DOGOVOR

13.1   Javni organ, ki je registriral dogovor (če ni sodišče ali pristojni organ iz točke 3)

13.1.1

Ime

13.1.2

Naslov

13.2   Datum (dd/mm/llll) registracije dogovora

13.3   Evidenčna številka v registru (če se uporablja)

13.4   Datum (dd/mm/llll), od katerega ima dogovor zavezujoč pravni učinek v državi članici izvora

14.   JAVNA LISTINA ALI DOGOVOR JE IZVRŠLJIV V DRŽAVI ČLANICI IZVORA*

14.1   Za pravice o varstvu in vzgoji otroka iz točke 7

14.1.1

Ne

14.1.1.1

Javna listina ali dogovor ne vsebuje izvršljive obveznosti.

14.1.2

Da, brez omejitev (navedite datum (dd/mm/llll), na katerega je javna listina ali dogovor postal izvršljiv)

…/…/……

14.1.3

Da, vendar le proti naslednji stranki (14), iz točke … (izpolnite) …

14.1.4

Da, vendar samo naslednji deli javne listine ali dogovora (navedite, kateri) …

14.2   Za pravice do stikov iz točke 8

14.2.1

Ne

14.2.1.1

Javna listina ali dogovor ne vsebuje izvršljive obveznosti.

14.2.2

Da, brez omejitev (navedite datum (dd/mm/llll), na katerega je javna listina ali dogovor postal izvršljiv)

…/…/……

14.2.3

Da, vendar le proti naslednji stranki (15), iz točke … (izpolnite) …

14.2.4

Da, vendar samo naslednji deli javne listine ali dogovora (navedite, kateri) …

14.3   Za druge pravice iz točke 9

14.3.1

Ne

14.3.1.1

Javna listina ali dogovor ne vsebuje izvršljive obveznosti.

14.3.2

Da, brez omejitev (navedite datum (dd/mm/llll), na katerega je javna listina ali dogovor postal izvršljiv)

…/…/……

14.3.3

Da, vendar le proti naslednji stranki (16), iz točke … (izpolnite) …

14.3.4

Da, vendar samo naslednji deli javne listine ali dogovora (navedite, kateri) …

Kraj in datum (dd/mm/llll)

Podpis in/ali žig


(1)  Uredba Sveta (ES) 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (UL L 178, 2.7.2019, str. 1) (Uredba).

(2)  Polja označena z (*) so obvezna.

(3)  Če zadeva več kot dve stranki, dodajte list.

(4)  Če zadeva več kot tri otroke, dodajte list.

(5)  Opozarjamo, da je izraz „pravice do varstva in vzgoje“ opredeljen v točki 9 člena 2(2) Uredbe.

(6)  Prepišite ustrezni del javne listine ali dogovora.

(7)  Če zadeva več kot dve stranki, dodajte list.

(8)  Prepišite ustrezni del javne listine ali dogovora.

(9)  Če zadeva več kot dve stranki, dodajte list.

(10)  Prepišite ustrezni del javne listine ali dogovora.

(11)  Če zadeva več kot dve stranki, dodajte list.

(12)  Če zadeva več kot tri otroke, dodajte list.

(13)  Če zadeva več kot tri otroke, dodajte list.

(14)  Če zadeva več kot eno stranko, dodajte list.

(15)  Če zadeva več kot eno stranko, dodajte list.

(16)  Če zadeva več kot eno stranko, dodajte list.


PRILOGA X

Korelacijska tabela

Uredba (ES) št. 2201/2003

Ta uredba

Člen 1

Člen 1

Člen 1(3)

Člen 2

Člen 2

Člen 3

Člen 3

Člen 4

Člen 4

Člen 5

Člen 5

Člen 6

Člen 6(2)

Člen 7

Člen 6(1) in (3)

Člen 8(1)

Člen 7(1)

Člen 8(2)

Člen 7(2)

Člen 9(1)

Člen 8(1)

Člen 9(2)

Člen 8(2)

Člen 10

Člen 9

Člen 10

Člen 11(1)

Člen 22

Člen 23

Člen 11(2)

Člen 26

Člen 11(3)

Člen 24(1)

Člen 24(2)

Člen 24(3)

Člen 25

Člen 11(4)

Člen 27(3)

Člen 11(5)

Člen 27(1)

Člen 27(2)

Člen 27(4)

Člen 27(5)

Člen 27(6)

Člen 28

Člen 29(1) in (2)

Člen 11(6)

Člen 29(3)

Člen 29(4)

Člen 11(7)

Člen 29(5)

Člen 11(8)

Člen 29(6)

Člen 12

Člen 13

Člen 11

Člen 14

Člen 14

Člen 15(1), (2)(a) in (b) in (4)

Člen 12(1)

Člen 15(3)

Člen 12(4)

Člen 12(2) in (3)

Člen 12(5)

Člen 15(2)(c)

Člen 13(1)

Člen 13(2)

Člen 16

Člen 17 (a) in (b)

Člen 17 (c)

Člen 16

Člen 17

Člen 18

Člen 18

Člen 19

Člen 19

Člen 20

Člen 20(4) in (5)