23.5.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 137/3 |
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/826
z dne 4. marca 2019
o spremembi prilog VIII in IX k Direktivi 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vsebino celovitih ocen možnosti za učinkovito ogrevanje in hlajenje
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti (1) in zlasti člena 22 Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Direktiva 2012/27/EU določa okvir in vsebino celovitih ocen držav članic o možnostih za učinkovito ogrevanje in hlajenje. |
(2) |
Člena 22 in 23(2) Direktive 2012/27/EU Komisijo pooblaščata, da sprejme delegirane akte za prilagoditev zahtev iz prilog VIII in IX. |
(3) |
Komisija je analizirala prvi krog celovitih ocen. Rezultati – zbiranje novih podatkov, opredelitev novih možnosti in izmenjava najboljših praks za energijsko učinkovitost ogrevanja in hlajenja – so potrdili koristi teh ocen in potrebo, da Komisija od držav članic zahteva posodobitev in priglasitev drugega kroga celovitih ocen. |
(4) |
Ocene so se razlikovale po metodologiji in vsebini, zato so bile kot področja za možne izboljšave opredeljene jasnejše zahteve, tehnološka nevtralnost in boljša povezava s politiko. Zahteve glede vsebine celovitih ocen je treba pred drugim krogom posodobiti, da se poveča uporabnost zbranih informacij za države članice in Komisijo, poenostavijo informacije, ki jih je treba zagotoviti, in izboljša povezanost z drugo zakonodajo o energetski uniji, in sicer Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (2) o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, Direktivo (EU) 2018/844 Evropskega parlamenta in Sveta (3) o spremembi Direktive 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb in Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti, Direktivo (EU) 2018/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (4) o spremembi Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti ter Direktivo (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (5) o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov. |
(5) |
Primerno orodje, ki ga države članice lahko uporabijo pri opredelitvi načrtovanih mest za oskrbo z ogrevanjem in hlajenjem ter obratov za prenos daljinskega ogrevanja, so podatki v vlogah za dovoljenje. |
(6) |
Z državami članicami in zainteresiranimi stranmi je bilo na skupnem posvetovalnem sestanku 25. oktobra 2018 opravljeno posvetovanje o postopku celovitih ocen in osnutku delovnega dokumenta o posodobljeni Prilogi VIII. |
(7) |
O ukrepih iz te uredbe so v skladu s členom 22 Direktive (EU) 2018/2002 razpravljali strokovnjaki iz držav članic. |
(8) |
Prilogo VIII in del 1 Priloge IX k Direktivi 2012/27/EU bi bilo zato treba prilagoditi – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Možnosti za učinkovito ogrevanje in hlajenje
(1) Priloga VIII k Direktivi 2012/27/EU se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej uredbi.
(2) Priloga IX k Direktivi 2012/27/EU se spremeni, kot je določeno v Prilogi II k tej uredbi.
Člen 2
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 4. marca 2019
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 315, 14.11.2012, str. 1.
(2) Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).
(3) Direktiva (EU) 2018/844 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb in Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti (UL L 156, 19.6.2018, str. 75).
(4) Direktiva (EU) 2018/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spremembi Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti (UL L 328, 21.12.2018, str. 210).
(5) Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).
PRILOGA I
Sprememba Priloge VIII
Priloga VIII k Direktivi 2012/27/EU se nadomesti z naslednjim:
„PRILOGA VIII
Možnosti za učinkovito ogrevanje in hlajenje
Celovita ocena nacionalnih možnosti za učinkovito ogrevanje in hlajenje iz člena 14(1) vključuje in temelji na naslednjem:
Del I
PREGLED OGREVANJA IN HLAJENJA
1. Potrebe po ogrevanju in hlajenju v smislu ocenjene koristne energije (1) in količinsko opredeljene porabe končne energije v GWh na leto (2) po sektorjih:
(a) |
gospodinjstva, |
(b) |
storitve, |
(c) |
industrija, |
(d) |
kateri koli drug sektor, ki posamezno predstavlja več kot 5 % skupne nacionalne porabe koristnega ogrevanja ali hlajenja. |
2. Opredelitev ali, v primeru točke 2(a)(i), opredelitev ali ocena sedanjega sistema oskrbe z ogrevanjem in hlajenjem:
(a) |
po tehnologiji, v GWh na leto (3), če je mogoče, znotraj sektorjev, navedenih v točki 1, pri čemer se razlikuje med energijo, proizvedeno iz fosilnih goriv, in energijo iz obnovljivih virov:
|
(b) |
opredelitev obratov, ki proizvajajo odvečno toploto ali hlad, in njihovega potenciala za oskrbo z ogrevanjem ali hlajenjem, v GWh na leto:
|
(c) |
priglašeni delež energije iz obnovljivih virov in iz odvečne toplote ali hladu pri porabi končne energije v sektorju daljinskega ogrevanja in hlajenja (4) v zadnjih 5 letih v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001. |
3. Zemljevid, ki zajema celotno nacionalno ozemlje, na katerem je (brez razkrivanja poslovno občutljivih podatkov) navedeno naslednje:
(a) |
območja, na katerih je potrebno ogrevanje in hlajenje, določena na podlagi analize iz točke 1, pri čemer se uporabljajo dosledna merila za osredotočanje na energetsko intenzivna območja v občinah in gosto naseljenih območjih; |
(b) |
obstoječa mesta za oskrbo z ogrevanjem in hlajenjem iz točke 2(b) in obrati za prenos daljinskega ogrevanja; |
(c) |
načrtovana mesta za oskrbo z ogrevanjem in hlajenjem iz točke 2(b) in obrati za prenos daljinskega ogrevanja. |
4. Napoved gibanja potreb po ogrevanju in hlajenju, da se ohrani perspektiva za naslednjih 30 let, v GWh, ob upoštevanju zlasti napovedi za naslednjih 10 let, spreminjanja potreb v stavbah in različnih sektorjih industrije ter vpliva politik in strategij, povezanih z upravljanjem povpraševanja, kot so dolgoročne strategije za prenovo stavb v skladu z Direktivo (EU) 2018/844.
Del II
CILJI, STRATEGIJE IN POLITIČNI UKREPI
5. Načrtovani prispevek države članice k nacionalnim ciljem in prispevki k petim razsežnostim energetske unije iz člena 3(2)(b) Uredbe (EU) 2018/1999, doseženi z učinkovitim ogrevanjem in hlajenjem, zlasti kar zadeva točke od 1 do 4 člena 4(b) in točko 4(b) člena 15, pri čemer se opredeli, kateri od teh elementov dopolnjujejo celovite nacionalne energetske in podnebne načrte.
6. Splošni pregled obstoječih politik in ukrepov, kot so opisani v najnovejšem poročilu, predloženem v skladu s členi 3, 20, 21 in 27(a) Uredbe (EU) 2018/1999.
Del III
ANALIZA GOSPODARSKEGA POTENCIALA UČINKOVITEGA OGREVANJA IN HLAJENJA
7. Analiza gospodarskega potenciala (5) različnih tehnologij za ogrevanje in hlajenje se za celotno nacionalno ozemlje opravi z analizo stroškov in koristi iz člena 14(3), z njo pa se opredelijo alternativni scenariji za učinkovitejše tehnologije ogrevanja in hlajenja z energijo iz obnovljivih virov, pri čemer se, kjer je primerno, razlikuje med energijo, proizvedeno iz fosilnih goriv in energijo iz obnovljivih virov.
Upoštevati bi bilo treba naslednje tehnologije:
(a) |
industrijsko odvečno toploto in hlad; |
(b) |
sežiganje odpadkov; |
(c) |
soproizvodnjo z visokim izkoristkom; |
(d) |
obnovljive vire energije (kot so geotermalna energija, sončna toplotna energija in biomasa), ki se ne uporabljajo za soproizvodnjo z visokim izkoristkom; |
(e) |
toplotne črpalke; |
(f) |
zmanjšanje izgub toplote in hladu iz obstoječih daljinskih omrežij. |
8. Analiza gospodarskega potenciala vključuje naslednje korake in premisleke:
(a) |
Premisleki:
|
(b) |
Stroški in koristi Stroški in koristi iz točke 8(a) zajemajo vsaj naslednje:
|
(c) |
Zadevni alternativni scenariji: Preučijo se vsi zadevni scenariji v primerjavi z izhodiščnim, vključno z vlogo učinkovitega individualnega ogrevanja in hlajenja.
|
(d) |
Meje in celostni pristop:
|
(e) |
Predpostavke:
|
(f) |
Analiza občutljivosti:
|
Del IV
MOREBITNE NOVE STRATEGIJE IN UKREPI POLITIKE
9. Pregled novih zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov politike (8) za uresničitev gospodarskega potenciala, opredeljenega v skladu s točkama 7 in 8, skupaj s predvidenim:
(a) |
zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov; |
(b) |
prihranki primarne energije v GWh na leto; |
(c) |
vplivom na delež soproizvodnje z visokim izkoristkom; |
(d) |
vplivom na delež obnovljivih virov energije v nacionalni mešanici virov energije ter v sektorju ogrevanja in hlajenja; |
(e) |
povezavami z nacionalnim finančnim načrtovanjem in prihranki stroškov za javni proračun in udeležence na trgu; |
(f) |
ocenjenimi ukrepi javne podpore, če obstajajo, z letnim proračunom in opredelitvijo možnega elementa pomoči. |
(1) Količina toplotne energije, potrebna za zadovoljitev potreb končnih uporabnikov po ogrevanju in hlajenju.
(2) Uporabiti bi bilo treba najnovejše razpoložljive podatke.
(3) Uporabiti bi bilo treba najnovejše razpoložljive podatke.
(4) Potem ko se v skladu s členom 35 Direktive (EU) 2018/2001 določi metodologija za izračun količine energije iz obnovljivih virov, ki se uporablja za hlajenje in daljinsko hlajenje, se opredelitev „hlajenja z energijo iz obnovljivih virov“ opravi v skladu z navedeno direktivo. Do takrat se opravlja v skladu z ustrezno nacionalno metodologijo.
(5) Analiza gospodarskega potenciala naj bi določila količino energije (v GWh), ki jo lahko na leto proizvede vsaka analizirana tehnologija. Pri tem bi bilo treba upoštevati tudi omejitve in medsebojno povezanost energetskih sistemov. Za analizo bi se lahko uporabili modeli na podlagi predvidevanj obratovanja, reprezentativnega za običajne tehnologije in sisteme.
(6) Vključno z oceno iz člena 15(7) Direktive (EU) 2018/2001.
(7) Presečni datum za upoštevanje politik pri izhodiščnem scenariju je konec leta pred letom, do konca katerega bi bilo treba pripraviti celovito oceno. Politik, sprejetih do enega leta pred rokom za predložitev celovite ocene, tako ni treba upoštevati.
(8) Ta pregled vključuje ukrepe in programe financiranja, ki se lahko sprejmejo v obdobju celovite ocene, brez poseganja v ločeno priglasitev javnih shem podpore za oceno državne pomoči.
PRILOGA II
Sprememba Priloge IX k Direktivi 2012/27/EU
Del 1 Priloge IX k Direktivi 2012/27/EU se črta.