UREDBA (EU) 2019/632 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 17. aprila 2019

o spremembi Uredbe (EU) št. 952/2013 zaradi podaljšanja prehodne uporabe drugih načinov obdelave podatkov poleg tehnik elektronske obdelave podatkov, določenih v carinskem zakoniku Unije

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 33 in 207 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Uredbo (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (2) (v nadaljnjem besedilu: Zakonik) je treba vso izmenjavo informacij med carinskimi organi ter med gospodarskimi subjekti in carinskimi organi in shranjevanje takšnih informacij izvajati z uporabo tehnik elektronske obdelave podatkov.

(2)

Vendar Zakonik v prehodnem obdobju poleg tehnik elektronske obdelave podatkov iz člena 6(1) Zakonika omogoča tudi uporabo drugih načinov izmenjave in shranjevanja informacij, kolikor elektronski sistemi, ki so potrebni za uporabo določb Zakonika, še niso operativni. To prehodno obdobje se mora končati najpozneje 31. decembra 2020.

(3)	V skladu z Zakonikom morajo države članice sodelovati s Komisijo pri razvoju, vzdrževanju in uporabi elektronskih sistemov za izmenjavo in shranjevanje carinskih informacij, Komisija pa mora pripraviti delovni program v zvezi z razvojem in uporabo teh elektronskih sistemov.

(4)

Delovni program je bil oblikovan v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2016/578 (3). Vsebuje seznam 17 elektronskih sistemov, ki jih morajo za uporabo Zakonika razviti bodisi države članice same (kadar gre za sisteme, ki se upravljajo na nacionalni ravni, v nadaljnjem besedilu: nacionalni sistemi) bodisi države članice in Komisija v tesnem sodelovanju (kadar gre za sisteme, ki zajemajo celotno Unijo, pri čemer so lahko nekateri sestavljeni tako iz komponent, ki zajemajo celotno Unijo, kot tudi iz nacionalnih komponent, v nadaljnjem besedilu: vseevropski sistemi).

(5)	Delovni program določa časovni razpored za vzpostavitev teh nacionalnih in vseevropskih sistemov.

(6)

S prehodom na uporabo izključno elektronskih sistemov pri sodelovanju med gospodarskimi subjekti in carinskimi organi in med carinskimi organi bodo lahko poenostavitve, ki jih prinaša Zakonik, začele v celoti učinkovati, rezultat česar bo izboljšana izmenjava informacij med akterji, učinkovitejša registracija blaga pri vstopu, tranzitu in izstopu, centralizirano carinjenje in harmonizacija carinske kontrole na vsem carinskem območju Unije, s čimer se zmanjšajo upravni stroški, odvečna birokracija, napake in goljufije v carinskih deklaracijah ter iskanje najugodnejšega carinskega območja.

(7)

Za vzpostavitev elektronskih sistemov morajo Komisija in države članice harmonizirati podatkovne elemente na podlagi mednarodno sprejetih modelov podatkov, kakor je zahtevano v Zakoniku, zagotoviti naložbe tako s finančnega kot tudi časovnega vidika ter v nekaterih primerih popolnoma reprogramirati obstoječe elektronske sisteme. Države članice so razvoj teh elektronskih sistemov različno časovno razporedile, zaradi česar je prišlo do časovnih razlik pri uvajanju sistemov po Uniji. Ker pa so elektronski sistemi tesno medsebojno povezani, je pomembno, da se uvedejo v pravilnem vrstnem redu. Zamuda pri razvoju enega sistema bo zato neizogibno povzročila zamudo pri razvoju drugih. Zakonik (vključno s končnim datumom za prehodne ukrepe 31. decembrom 2020) je bil sprejet leta 2013, vendar so bila pravila o njegovi dopolnitvi in izvajanju, in sicer Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 (4), Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 (5) in Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/341 (6), objavljena šele v letih 2015 in 2016. Zaradi tega je prišlo do zamude pri določanju funkcionalnih in tehničnih specifikacij, ki so potrebne za razvoj elektronskih sistemov.

(8)

Čeprav je v členu 278 Zakonika določen enoten rok 31. decembra 2020 za uvedbo vseh sistemov iz navedenega člena in kljub vsem dosedanjim proračunskim in operativnim prizadevanjem Unije in nekaterih držav članic za dokončanje tega dela v postavljenem roku, se je pokazalo, da bodo nekateri sistemi lahko do takrat začeli le delno delovati. To pomeni, da bo treba po tem datumu nekatere obstoječe sisteme še naprej uporabljati. Brez zakonodajnih sprememb o podaljšanju tega roka podjetja in carinski organi ne bodo mogli opravljati svojih dolžnosti in pravnih obveznosti v zvezi s carinskimi operacijami.

(9)

Po 31. decembru 2020 bi se moralo delo v zvezi s tremi skupinami sistemov nadaljevati. Prva skupina obsega nacionalne elektronske sisteme, ki zadevajo obvestila o prihodu, predložitvi, deklaracije za začasno hrambo in carinske deklaracije za blago, vneseno na carinsko območje Unije (vključno s posebnimi postopki, razen postopkov pasivnega oplemenitenja) ter ki jih je treba nadgraditi ali izdelati, da bi upoštevali nekatere zahteve Zakonika, kot je harmonizacija zahtev glede podatkov za vnos v te sisteme. Druga skupina obsega obstoječe elektronske sisteme, ki jih je treba posodobiti, da bi upoštevali nekatere zahteve Zakonika, kot je harmonizacija zahtev glede podatkov, ki jih je treba vnesti v sisteme. To skupino sestavljajo trije vseevropski sistemi (sistem, ki obravnava vstopne skupne deklaracije, sistem, ki obravnava zunanji in notranji tranzit, in sistem, ki obravnava blago, izneseno s carinskega območja Unije) ter nacionalni sistem izvoza (vključno z izvozno komponento nacionalnega sistema posebnih postopkov). Tretjo skupino sestavljajo trije novi vseevropski elektronski sistemi (sistemi v zvezi z zavarovanji morebitnih ali obstoječih carinskih dolgov, carinskim statusom blaga in centraliziranim carinjenjem). Komisija je v sodelovanju z državami članicami pripravila podroben časovni razpored za vzpostavitev teh sistemov v obdobju do konca leta 2025.

(10)

V skladu z novim načrtovanjem za razvoj elektronskih sistemov bi bilo treba prehodno obdobje, določeno v Zakoniku, v katerem se lahko poleg tehnik elektronske obdelave podatkov iz člena 6(1) Zakonika uporabljajo tudi drugi načini izmenjave in shranjevanja informacij, v zvezi s prvo skupino elektronskih sistemov podaljšati do leta 2022, v zvezi z drugo in tretjo skupino elektronskih sistemov pa do leta 2025.

(11)

V zvezi z drugimi sistemi, ki jih je treba vzpostaviti za namene izvajanja Zakonika, bi se moral še naprej uporabljati splošni končni datum 31. decembra 2020, do katerega se lahko poleg tehnik elektronske obdelave podatkov iz člena 6(1) Zakonika uporabljajo tudi drugi načini izmenjave in shranjevanja informacij.

(12)

Da bi lahko Evropski parlament in Svet spremljala uvajanje vseh elektronskih sistemov, potrebnih za uporabo določb iz člena 278 Zakonika, bi jima morala Komisija redno poročati o doseženem napredku in uresničevanju vmesnih ciljev v skladu s časovnim načrtom. V ta namen bi morale države članice Komisiji dvakrat na leto predložiti ustrezne informacije. Ko bodo vsi elektronski sistemi operativni, bi morala Komisija oceniti, ali ti sistemi ustrezajo svojemu namenu, in sicer bi morala opraviti preverjanje ustreznosti v enem letu od prvega datuma, ko bodo postali ti sistemi operativni.

(13)	Zakonik bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (EU) št. 952/2013

Uredba (EU) št. 952/2013 se spremeni:

(1)

člen 278 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 278

Prehodni ukrepi

1. V prehodnem obdobju, vendar najdlje do 31. decembra 2020, se lahko poleg tehnik elektronske obdelave podatkov iz člena 6(1) uporabljajo tudi drugi načini izmenjave in shranjevanja informacij, kadar elektronski sistemi, ki so potrebni za uporabo določb Zakonika, razen tistih iz odstavkov 2 in 3 tega člena, še niso operativni.

2. V prehodnem obdobju, vendar najdlje do 31. decembra 2022, se lahko poleg tehnik elektronske obdelave podatkov iz člena 6(1) uporabljajo tudi drugi načini obdelave podatkov, kadar elektronski sistemi, ki so potrebni za uporabo naslednjih določb Zakonika, še niso operativni:

(a)	določbe o obvestilu o prihodu, predložitvi in deklaracijah za začasno hrambo iz členov 133, 139, 145 in 146 ter

(b)	določbe v zvezi s carinsko deklaracijo za blago, vneseno na carinsko območje Unije, iz členov 158, 162, 163, 166, 167, 170 do 174, 201, 240, 250, 254 in 256.

3. V prehodnem obdobju, vendar najdlje do 31. decembra 2025, se lahko poleg tehnik elektronske obdelave podatkov iz člena 6(1) uporabljajo tudi drugi načini obdelave podatkov, kadar elektronski sistemi, ki so potrebni za uporabo naslednjih določb Zakonika, še niso operativni:

(a)	določbe o zavarovanjih morebitnih ali obstoječih carinskih dolgov iz točke (b) člena 89(2) in člena 89(6);

(b)	določbe o vstopnih skupnih deklaracijah in analizi tveganja iz členov 46, 47, 127, 128 in 129;

(c)	določbe o carinskem statusu blaga iz člena 153(2);

(d)	določbe o centraliziranem carinjenju iz člena 179;

(e)	določbe o tranzitu iz točke (a) člena 210, člena 215(2) ter členov 226, 227, 233 in 234 ter

(f)	določbe o pasivnem oplemenitenju, predodhodnih deklaracijah, formalnostih pri izstopu blaga, izvozu unijskega blaga, ponovnem izvozu neunijskega blaga in izstopnih skupnih deklaracijah za iznos blaga s carinskega območja Unije iz členov 258, 259, 263, 267, 269, 270, 271, 272, 274 in 275.“;

(2)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 278a

Obveznosti poročanja

1. Do 31. decembra 2019 in nato vsako leto, dokler elektronski sistemi iz člena 278 ne postanejo polno operativni, Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o napredku pri razvoju teh elektronskih sistemov.

2. V letnem poročilu oceni svoj napredek in napredek držav članic pri razvoju vsakega od elektronskih sistemov, pri čemer upošteva zlasti naslednje mejnike:

(a)	datum objave tehničnih specifikacij za zunanje obveščanje elektronskega sistema;

(b)	obdobje preskušanja skladnosti z gospodarskimi subjekti in

(c)	predvideni in dejanski datum uvedbe elektronskih sistemov.

3. Če je iz ocene razvidno, da napredek ni zadovoljiv, se v poročilu opišejo tudi blažitveni ukrepi, ki bi jih bilo treba sprejeti, da bi bili elektronski sistemi uvedeni pred koncem veljavnega prehodnega obdobja.

4. Države članice Komisiji dvakrat na leto predložijo posodobljeno razpredelnico v zvezi s svojim napredkom pri razvijanju in uvajanju elektronskih sistemov. Komisija te informacije objavi in posodablja na svoji spletni strani.“;

(3)	člen 279 se nadomesti z naslednjim: „Člen 279 Prenos pooblastila Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284 za določitev pravil glede izmenjave in shranjevanja podatkov v primerih iz člena 278.“

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 17. aprila 2019

Za Evropski parlament

Predsednik

A. TAJANI

Za Svet

Predsednik

G. CIAMBA

(1) Stališče Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2019 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 9. aprila 2019.

(2) Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).

(3) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/578 z dne 11. aprila 2016 o oblikovanju delovnega programa v zvezi z razvojem in uporabo elektronskih sistemov, predvidenih v carinskem zakoniku Unije (UL L 99, 15.4.2016, str. 6).

(4) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 1).

(5) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558).

(6) Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/341 z dne 17. decembra 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s prehodnimi določbami za nekatere določbe carinskega zakonika Unije, kadar zadevni elektronski sistemi še ne delujejo, in o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 (UL L 69, 15.3.2016, str. 1).