(1)

Združeno kraljestvo je 29. marca 2017 na podlagi člena 50 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) Evropski svet uradno obvestilo, da namerava izstopiti iz Unije. Evropski svet se je 21. marca 2019 dogovoril o podaljšanju obdobja iz člena 50(3) PEU do 22. maja 2019, pod pogojem, da spodnji dom parlamenta Združenega kraljestva odobri Sporazum o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (2) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o izstopu). Če spodnji dom parlamenta Združenega kraljestva ne odobri Sporazuma o izstopu, se je Evropski svet dogovoril o podaljšanju do 12. aprila 2019.

(2)

Na podlagi člena 21 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in Direktive 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) imajo državljani Unije pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, vključno s pravico do vstopa na ozemlje držav članic brez vizuma ali enakovrednih formalnosti.

(3)

Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Unije se bodo Pogodbi in Direktiva 2004/38/ES, pa tudi pravica do vstopa na ozemlje držav članic brez vizuma ali enakovrednih formalnosti, prenehale uporabljati za državljane Združenega kraljestva, ki so britanski državljani. Zato je treba Združeno kraljestvo vključiti v eno od prilog k Uredbi (EU) 2018/1806 Evropskega parlamenta in Sveta (4). V Prilogi I so navedene tretje države, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja držav članic imeti vizum, v Prilogi II pa tretje države, katerih državljani so izvzeti iz te obveznosti.

(4)

Gibraltar ni del Združenega kraljestva. Pravo Unije se za Gibraltar uporablja v obsegu, kot je določen v Aktu o pristopu iz leta 1972, le na podlagi člena 355(3) PDEU. Vključitev Združenega kraljestva v del 1 Priloge II k Uredbi (EU) 2018/1806 se ne bo nanašala na državljane britanskih čezmorskih ozemelj, ki so državljanstvo dobili zaradi povezave z Gibraltarjem. Gibraltar bi bilo treba zato vključiti skupaj z drugimi britanskimi čezmorskimi ozemlji v del 3 Priloge II k Uredbi (EU) 2018/1806.

(5)

Merila, ki bi jih bilo pri oceni posameznih primerov treba upoštevati pri določanju tretjih držav, katerih državljani morajo imeti vizume, in tistih, katerih državljani so izvzeti iz vizumske obveznosti, so opredeljena v členu 1 Uredbe (EU) 2018/1806. Ta merila vključujejo nezakonito priseljevanje, javni red in varnost, gospodarske koristi, zlasti za turizem in zunanjo trgovino, ter zunanje odnose Unije z ustreznimi tretjimi državami, med drugim predvsem z vidika človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pa tudi posledice regionalne povezanosti in vzajemnosti.

(6)

Ob upoštevanju vseh meril, navedenih v členu 1 Uredbe (EU) 2018/1806, je primerno, da se državljani Združenega kraljestva, ki so britanski državljani, izvzamejo iz vizumske obveznosti, ko potujejo na ozemlje držav članic. Ob upoštevanju geografske bližine, povezanosti gospodarstev, ravni trgovine in obsega kratkoročnih gibanj oseb med Združenim kraljestvom in Unijo za poslovne, rekreacijske ali druge namene bi moralo potovanje brez vizuma olajšati turizem in gospodarsko dejavnost, kar bi koristilo Uniji.

(7)

Združeno kraljestvo bi bilo zato treba, kar zadeva britanske državljane, vključiti v Prilogo II k Uredbi (EU) 2018/1806.

(8)

Ta uredba temelji na pričakovanju, da bo Združeno kraljestvo v interesu ohranjanja tesnih odnosov priznalo polno vizumsko vzajemnost za državljane vseh držav članic. V primeru, da Združeno kraljestvo v prihodnosti uvede vizumsko obveznost za državljane vsaj ene države članice, bi bilo treba uporabiti mehanizem vzajemnosti iz člena 7 Uredbe (EU) 2018/1806. Evropski parlament, Svet, Komisija in države članice bi morali brez odlašanja sprejeti ukrepe za uporabo mehanizma vzajemnosti. Komisija bi morala redno spremljati spoštovanje načela vzajemnosti ter nemudoma obvestiti Evropski parlament in Svet o vseh dogodkih, ki bi lahko ogrozili spoštovanje tega načela.

(9)

Ta uredba za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (5), ki spadajo na področje iz točke B člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (6).

(10)

Ta uredba za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (7), ki spadajo na področje iz točk B in C člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (8).

(11)

Ta uredba za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (9), ki spadajo na področje iz točk B in C člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (10).

(12)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Združeno kraljestvo v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES (11) ne sodeluje; Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja.

(13)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES (12) ne sodeluje; Irska torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(14)

Ta uredba predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(1) Akta o pristopu iz leta 2003, člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2005 ter člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2011.

(15)

Ta uredba bi morala začeti veljati na dan, ki sledi dnevu, na katerega se pravo Unije preneha uporabljati za Združeno kraljestvo.

(16)

Uredbo (EU) 2018/1806 bi bilo zato treba spremeniti –