UREDBA (EU) 2019/474 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 19. marca 2019

o spremembi Uredbe (EU) št. 952/2013 o carinskem zakoniku Unije

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 33, 114 in 207 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) vzpostavlja carinski zakonik Unije (v nadaljnjem besedilu: Zakonik), ki določa splošna pravila in postopke, ki se uporabljajo za vnos blaga na carinsko območje Unije ali iznos blaga s carinskega območja Unije.

(2)

Italijansko občino Campione d'Italia, italijansko enklavo na ozemlju Švice, in italijanske vode Luganskega jezera bi bilo treba vključiti v carinsko območje Unije, ker zgodovinski razlogi, kot sta njuna osamitev in gospodarsko slabši položaj, na podlagi katerih sta bili ti ozemlji izključeni, ne obstajajo več. Iz istih razlogov bi bilo treba ti ozemlji vključiti v splošne ureditve za trošarine, pri čemer bi morali ostati izključeni iz skupnega sistema za davek na dodano vrednost. Za zagotovitev, da se te spremembe od danega trenutka uporabljajo dosledno, bi morala vključitev teh ozemelj v carinsko območje Unije veljati od 1. januarja 2020.

(3)

Zakonik bi bilo treba spremeniti, da se pojasni, da lahko imetnik odločbe v zvezi z zavezujočimi tarifnimi informacijami (v nadaljnjem besedilu: odločba ZTI) uporablja to odločbo do šest mesecev po razveljavitvi odločbe ZTI, če je razveljavitev posledica dejstva, da navedena odločba ni v skladu s carinsko zakonodajo ali da pogoji, določeni za izdajo odločb ZTI, niso bili ali niso več izpolnjeni.

(4)

Začasna hramba bi morala biti dodana na seznam carinskih formalnosti, ki jih zajema določba Zakonika, ki določa ugasnitev carinskega dolga zaradi neizpolnjevanja, kadar napaka ni pomembneje vplivala na pravilno izvajanje zadevnega postopka, ni bila storjena kot poskus goljufivega ravnanja in se je položaj pozneje uredil. Za namene ugasnitve carinskega dolga v teh primerih začasne hrambe ne bi smeli obravnavati drugače kot carinski postopek. Prenos pooblastila na Komisijo za dopolnitev navedene določbe Zakonika bi bilo tudi treba spremeniti, da se vključi začasna hramba.

(5)

Kadar morajo carinski organi izreči vstopno skupno deklaracijo za neveljavno, ker blago, ki ga zajema deklaracija, ni vneseno na carinsko območje Unije, bi bilo treba vstopno skupno deklaracijo izreči za neveljavno brez odlašanja 200 dni po vložitvi deklaracije in ne „v“ 200 dneh, saj je to obdobje, znotraj katerega mora biti blago vneseno na carinsko območje Unije.

(6)

Da bi carinskim organom omogočili izvedbo ustrezne analize tveganja in ustreznih kontrol na podlagi tveganja, je treba zagotoviti, da jim gospodarski subjekti predložijo podatke in informacije pred prihodom v zvezi z neunijskim blagom v obliki vstopne skupne deklaracije. Kadar vstopna skupna deklaracija ni bila vložena, preden je bilo blago vneseno na carinsko območje Unije, in obveznost vložitve ni bila opuščena, bi morali gospodarski subjekti podatke in informacije, ki so običajno vključeni v vstopne skupne deklaracije, predložiti v carinskih deklaracijah ali deklaracijah za začasno hrambo. V ta namen bi morala biti možnost za vložitev carinske deklaracije ali deklaracije za začasno hrambo namesto vstopne skupne deklaracije na voljo samo, če to dovolijo carinski organi območja, kjer se blago predloži. Kadar morajo carinski organi izreči deklaracijo za začasno hrambo za neveljavno, ker blago, ki ga zajema deklaracija, ni bilo predloženo carini, bi bilo treba to deklaracijo izreči za neveljavno brez odlašanja po izteku 30 dni od vložitve deklaracije in ne „v“ 30 dneh, saj je to obdobje, znotraj katerega mora biti blago predloženo carini.

(7)

Popolna oprostitev uvoznih dajatev bi morala biti določena za blago, ki je bilo popravljeno ali spremenjeno v postopku pasivnega oplemenitenja v državi ali na ozemlju, s katero oziroma katerim je Unija sklenila mednarodni sporazum za takšno oprostitev, da se zagotovi, da Unija izpolnjuje svoje mednarodne zaveze v zvezi s tem. Ker je obseg navedene oprostitve omejen na uvoz proizvodov, ki so bili dejansko popravljeni ali spremenjeni v zadevni državi ali na zadevnem ozemlju, se ta oprostitev ne bi smela uporabljati za uvoz popravljenih ali spremenjenih proizvodov, pridobljenih iz enakovrednega blaga ali nadomestnih proizvodov v okviru sistema standardne zamenjave. Oprostitev uvoznih dajatev se zato ne bi smela uporabljati za to blago in proizvode.

(8)

Kadar morajo carinski organi izreči izstopno skupno deklaracijo ali obvestilo o ponovnem izvozu za neveljavno, ker zadevno blago ni bilo izneseno s carinskega območja Unije, bi bilo treba deklaracijo ali obvestilo izreči za neveljavno brez odlašanja po izteku 150 dni od vložitve deklaracije in ne „v“ 150 dneh, saj je to obdobje, znotraj katerega mora biti blago izneseno s carinskega območja Unije.

(9)

V skladu z načelom sorazmernosti je potrebno in primerno, da se za doseganje osnovnih ciljev omogočanja učinkovitega delovanja carinske unije in izvajanja skupne trgovinske politike obravnava več tehničnih težav, ki so bile ugotovljene pri izvajanju Zakonika od njegovega začetka veljavnosti, da se dve ozemlji države članice vključita v carinsko območje Unije ter da se Zakonik uskladi z mednarodnimi sporazumi, ki v času sprejetja Zakonika še niso veljali. V skladu s členom 5(4) Pogodbe o Evropski uniji ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(10)	Uredbo (EU) št. 952/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) št. 952/2013 se spremeni:

(1)

v členu 4(1) se dvanajsta alinea nadomesti z naslednjim:

„—	ozemlje Italijanske republike, razen občine Livigno,“;

(2)

v členu 34(9) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„9. Kadar odločba ZTI ali ZIPB preneha veljati v skladu s točko (b) odstavka 1 ali z odstavkom 2 ali je razveljavljena v skladu z odstavkom 5, 7 ali 8, se lahko odločba ZTI ali ZIPB še vedno uporablja v zvezi z zavezujočimi pogodbami, ki so temeljile na tej odločbi in so bile sklenjene, preden je ta prenehala veljati ali bila razveljavljena. Navedena podaljšana uporaba ni mogoča, kadar se odločba ZIPB sprejme glede blaga, ki se izvozi.“;

(3)

v členu 124(1) se točka (h)(i) nadomesti z naslednjim:

„(i)	napaka, zaradi katere je carinski dolg nastal, ni pomembneje vplivala na pravilnost operacije začasne hrambe ali zadevnega carinskega postopka in ni bila storjena kot poskus goljufivega ravnanja;“;

(4)

člen 126 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 126

Prenos pooblastila

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi seznam napak brez pomembnega vpliva na pravilnost operacije začasne hrambe ali zadevnega carinskega postopka in dopolni točka (h)(i) člena 124(1).“;

(5)

v členu 129 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Kadar blago, za katero je bila vložena vstopna skupna deklaracija, ni vneseno na carinsko območje Unije, carinski organi to deklaracijo brez odlašanja izrečejo za neveljavno v naslednjih primerih:

(a)	na podlagi zahtevka deklaranta ali

(b)	po izteku 200 dni od vložitve deklaracije.“;

(6)

v členu 139 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

„5. Kadar se carini predloži neunijsko blago, ki ni zajeto z vstopno skupno deklaracijo, ena od oseb iz člena 127(4) brez poseganja v člen 127(6) nemudoma vloži takšno deklaracijo oziroma z dovoljenjem carinskih organov namesto tega vloži carinsko deklaracijo ali deklaracijo za začasno hrambo, razen kadar se obveznost vložitve vstopne skupne deklaracije opusti. Kadar se v takšnih okoliščinah vloži carinska deklaracija ali deklaracija za začasno hrambo, deklaracija vsebuje vsaj podrobnosti, potrebne za vstopno skupno deklaracijo.“;

(7)

v členu 146 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Kadar blago, za katero je bila vložena deklaracija za začasno hrambo, ni predloženo carini, carinski organi to deklaracijo brez odlašanja izrečejo za neveljavno v naslednjih primerih:

(a)	na podlagi zahtevka deklaranta ali

(b)	po izteku 30 dni od vložitve deklaracije.“;

(8)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 260a

Blago, ki je popravljeno ali spremenjeno na podlagi mednarodnih sporazumov

1. Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri oplemenitenim proizvodom, ki se pridobijo iz blaga, danega v postopek pasivnega oplemenitenja, kadar se carinski organi prepričajo, da:

(a)	je bilo to blago popravljeno ali spremenjeno v državi ali na ozemlju zunaj carinskega območja Unije, s katero oziroma katerim je Unija sklenila mednarodni sporazum za takšno oprostitev, ter

(b)	so pogoji za oprostitev uvoznih dajatev, določeni v sporazumu iz točke (a), izpolnjeni.

2. Odstavek 1 se ne uporablja za oplemenitene proizvode, ki se pridobijo iz enakovrednega blaga iz člena 223, in za nadomestne proizvode iz členov 261 in 262.“;

(9)

v členu 272 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Kadar blago, za katero je bila vložena izstopna skupna deklaracija, ni izneseno s carinskega območja Unije, carinski organi to deklaracijo brez odlašanja izrečejo za neveljavno v naslednjih primerih:

(a)	na podlagi zahtevka deklaranta ali

(b)	po izteku 150 dni od vložitve deklaracije.“;

(10)

v členu 275 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Kadar blago, za katero je bilo vloženo obvestilo o ponovnem izvozu, ni izneseno s carinskega območja Unije, carinski organi to obvestilo brez odlašanja izrečejo za neveljavno v naslednjih primerih:

(a)	na podlagi zahtevka deklaranta ali

(b)	po izteku 150 dni od vložitve obvestila.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1(1) se uporablja od 1. januarja 2020.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. marca 2019

Za Evropski parlament

Predsednik

A. TAJANI

Za Svet

Predsednik

G. CIAMBA

(1) UL C 367, 10.10.2018, str. 39.

(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 31. januarja 2019 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 18. februarja 2019.

(3) Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).