UREDBA (EU) 2019/452 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 19. marca 2019

o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Uniji

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Neposredne tuje naložbe prispevajo k rasti Unije s krepitvijo njene konkurenčnosti, ustvarjanjem delovnih mest in ekonomije obsega, doprinosom kapitala, tehnologije, inovacij, strokovnega znanja in izkušenj ter odpiranjem novih trgov za izvoz iz Unije. Podpirajo cilje naložbenega načrta za Evropo in prispevajo h drugim projektom in programom Unije.

(2)

Člen 3(5) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) določa, da Unija v odnosih s preostalim svetom podpira in spodbuja svoje vrednote in interese ter prispeva k zaščiti svojih državljanov. Poleg tega imajo Unija in države članice odprto naložbeno okolje, kar je določeno v Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU) in vključeno v mednarodne zaveze Unije in njenih držav članic v zvezi z neposrednimi tujimi naložbami.

(3)

Unija in države članice imajo možnost, da v skladu z mednarodnimi zavezami, sprejetimi v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO), Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter trgovinskih in naložbenih sporazumov, sklenjenih s tretjimi državami, sprejmejo omejevalne ukrepe v zvezi z neposrednimi tujimi naložbami zaradi varnosti ali javnega reda, če so izpolnjene določene zahteve. Okvir, vzpostavljen s to uredbo, se nanaša na neposredne tuje naložbe v Uniji. Naložbe v tujini in dostop do trgov tretjih držav urejajo drugi instrumenti trgovinske in naložbene politike.

(4)

Ta uredba ne vpliva na pravico držav članic, da odstopajo od prostega pretoka kapitala, kot je določeno v točki (b) člena 65(1) PDEU. Več držav članic je sprejelo ukrepe, s katerimi lahko omejijo tak pretok zaradi javnega reda ali javne varnosti. Ti ukrepi odražajo cilje in pomisleke držav članic v zvezi z neposrednimi tujimi naložbami in bi lahko vodili do številnih mehanizmov, ki se razlikujejo glede na njihovo področje uporabe in postopek. Države članice, ki bi želele v prihodnje vzpostaviti take mehanizme, bi lahko upoštevale delovanje, izkušnje in najboljše prakse obstoječih mehanizmov.

(5)	Trenutno ni na ravni Unije nobenega celovitega okvira za pregled neposrednih tujih naložb zaradi varnosti ali javnega reda, medtem ko so večji trgovinski partnerji Unije takšne okvire že razvili.

(6)	Neposredne tuje naložbe sodijo na področje skupne trgovinske politike. V skladu s točko (e) člena 3(1) PDEU ima Unija izključno pristojnost na področju skupne trgovinske politike.

(7)

Pomembno je, da se zagotovi pravna varnost za mehanizme pregleda držav članic zaradi varnosti in javnega reda ter da se zagotovi usklajevanje in sodelovanje po vsej Uniji pri pregledu neposrednih tujih naložb, ki lahko vplivajo na varnost ali javni red. Ta skupni okvir ne vpliva na izključno pristojnost držav članic za varovanje nacionalne varnosti, kot je določeno v členu 4(2) PEU. Prav tako ne vpliva na zaščito njihovih bistvenih varnostnih interesov v skladu s členom 346 PDEU.

(8)

Okvir za pregled neposrednih tujih naložb in za sodelovanje bi moral državam članicam in Komisiji omogočati celovito obravnavo tveganj za varnost ali javni red ter prilagajanje spreminjajočim se okoliščinam, hkrati pa bi imele države članice še naprej na voljo potrebno prožnost, da bi lahko pregledovale neposredne tuje naložbe zaradi varnosti in javnega reda ob upoštevanju svojih individualnih razmer in nacionalnih posebnosti. Odločitev o tem, ali se vzpostavi mehanizem pregleda oziroma se pregledajo posamezne neposredne tuje naložbe, ostaja v izključni pristojnosti zadevne države članice.

(9)	S to uredbo bi bilo treba zajeti najrazličnejše naložbe, ki vzpostavljajo ali ohranjajo trajne in neposredne povezave med vlagatelji iz tretjih držav, vključno z državnimi subjekti, in podjetji, ki izvajajo gospodarsko dejavnost v državi članici. Vendar pa ne bi smela zajemati portfeljskih naložb.

(10)

Države članice, ki imajo vzpostavljene mehanizme pregleda, bi morale sprejeti potrebne ukrepe v skladu s pravom Unije, da bi preprečile izogibanje njihovim mehanizmom pregleda in odločitvam v zvezi s pregledom. To bi moralo zajemati naložbe, opravljene iz Unije, ki se izvedejo prek umetnih ureditev, ki ne odražajo gospodarske realnosti in s katerimi se doseže izogibanje mehanizmom pregleda in odločitvam v zvezi s pregledom, pri čemer je vlagatelj v končni lasti ali pod končnim nadzorom fizične osebe ali podjetja iz tretje države. To ne vpliva na svobodo ustanavljanja in prosti pretok kapitala, določena v PDEU.

(11)	Države članice bi morale imeti možnost, da ocenijo tveganja za varnost ali javni red, ki izhajajo iz bistvenih sprememb lastniške strukture ali ključnih značilnosti tujega vlagatelja.

(12)

Primerno je, da se v pomoč državam članicam in Komisiji pri uporabi te uredbe navede seznam dejavnikov, ki bi se lahko upoštevali pri ugotavljanju, ali neposredna tuja naložba lahko vpliva na varnost ali javni red. Ta seznam bo tudi povečal preglednost mehanizmov pregleda držav članic za vlagatelje, ki razmišljajo o neposrednih tujih naložbah v Uniji ali pa so te že izvedli. Seznam dejavnikov, ki bi lahko vplivali na varnost ali javni red, bi moral ostati neizčrpen.

(13)

Pri ugotavljanju, ali neposredne tuje naložbe lahko vplivajo na varnost ali javni red, bi morale države članice in Komisija imeti možnost, da upoštevajo vse ustrezne dejavnike (vključno z učinki na kritično infrastrukturo, tehnologije, tudi ključne omogočitvene tehnologije) in vire, ki so bistveni za varnost ali ohranjanje javnega reda, katerih motnja, nedelovanje, izguba ali uničenje bi imeli pomemben učinek v državi članici ali v Uniji. Pri tem bi morale države članice in Komisija imeti tudi možnost, da bi upoštevale kontekst in okoliščine neposredne tuje naložbe, zlasti, ali je tuji vlagatelj pod neposrednim ali posrednim nadzorom, na primer prek znatnega financiranja vlade tretje države, vključno s subvencijami, ali pa pod vodstvom države v tujini izvaja naložbene projekte ali programe.

(14)	Države članice ali Komisija, kot je ustrezno, lahko upoštevajo relevantne informacije, ki jih prejmejo od gospodarskih subjektov, organizacij civilne družbe ali socialnih partnerjev, kot so sindikati, v zvezi z neposredno tujo naložbo, ki lahko vpliva na varnost ali javni red.

(15)

Primerno je določiti bistvene elemente okvira za pregled neposrednih tujih naložb s strani države članice, da se vlagateljem, Komisiji in drugim državam članicam pojasni, kako bodo take naložbe verjetno pregledane. Ti elementi bi morali vključevati vsaj časovne okvire za pregled in možnost, da se tuji vlagatelji lahko pritožijo zoper odločitve v zvezi s pregledom. Pravila in postopki v zvezi z mehanizmi pregleda bi morali biti pregledni in ne bi smeli diskriminirati med tretjimi državami.

(16)

Vzpostaviti bi bilo treba mehanizem, ki bi državam članicam omogočal, da sodelujejo in si medsebojno pomagajo, kadar bi lahko neposredne tuje naložbe v eni državi članici vplivale na varnost ali javni red v drugih državah članicah. Države članice bi morale imeti možnost, da predložijo pripombe državi članici, v kateri se taka naložba načrtuje ali je bila zaključena, ne glede na to, ali ima ta država članica vzpostavljen mehanizem pregleda ali se taka naložba pregleduje. Zahteve za informacije, odgovore in pripombe držav članic bi bilo treba tudi posredovati Komisiji. Komisija bi morala imeti možnost, da državi članici, v kateri se naložba načrtuje ali je bila zaključena, po potrebi izda mnenje v smislu člena 288 PDEU. Država članica bi morala imeti možnost tudi, da Komisijo zaprosi za mnenje ali druge države članice za pripombe o neposredni tuji naložbi na njenem ozemlju.

(17)

Ko država članica prejme pripombe drugih držav članic ali mnenje Komisije, bi morala take pripombe ali mnenje ustrezno upoštevati, po potrebi prek ukrepov, ki so ji na voljo na podlagi nacionalnega prava, ali pri širšem oblikovanju politik v skladu s svojo dolžnostjo lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) PEU.

Končna odločitev v zvezi s katero koli neposredno tujo naložbo, ki se pregleduje, ali katerim koli ukrepom, sprejetim v zvezi z neposredno tujo naložbo, ki se ne pregleduje, ostaja v izključni pristojnosti države članice, v kateri se zadevna naložba načrtuje ali zaključi.

(18)

Mehanizem sodelovanja bi se moral uporabljati le za zaščito varnosti ali javnega reda. Zato bi morale države članice ustrezno utemeljiti vsako zahtevo za informacije v zvezi s določeno neposredno tujo naložbo v drugi državi članici, pa tudi vsako morebitno pripombo, ki jo naslovijo na to državo članico. Enake zahteve bi morale veljati, kadar Komisija zaprosi za informacije v zvezi s posamezno neposredno tujo naložbo ali državi članici izda mnenje. Skladnost s temi zahtevami je pomembna tudi v primerih, kadar vlagatelj iz države članice tekmuje z vlagatelji iz tretjih držav za izvedbo naložbe v drugi državi članici, kot je pridobitev sredstev.

(19)

Poleg tega bi morala imeti Komisija možnost, da predloži mnenje v smislu člena 288 PDEU glede neposrednih tujih naložb, ki lahko vplivajo na projekte in programe v interesu Unije zaradi varnosti ali javnega reda. Komisija bi tako pridobila orodje za zaščito projektov in programov, ki koristijo Uniji kot celoti in pomenijo pomemben prispevek k njeni gospodarski rasti, ustvarjanju delovnih mest in konkurenčnosti. To bi moralo zajemati zlasti projekte in programe, ki vključujejo znaten prispevek sredstev Unije ali ki so bili vzpostavljeni na podlagi prava Unije v zvezi s kritično infrastrukturo, kritično tehnologijo ali kritičnimi viri. Te projekte ali programe v interesu Unije bi bilo treba navesti v tej uredbi. Mnenje, ki je naslovljeno na državo članico, bi bilo treba sočasno poslati tudi drugim državam članicam.

Država članica bi morala v največji možni meri upoštevati mnenje, ki ga prejme od Komisije, po potrebi prek ukrepov, ki so ji na voljo na podlagi nacionalnega prava, ali pri širšem oblikovanju politik, če tega mnenja Komisije ne upošteva, pa bi ji morala predložiti pojasnilo v skladu s svojo dolžnostjo lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) PEU. Končna odločitev v zvezi s katero koli neposredno tujo naložbo, ki se pregleduje, ali katerim koli ukrepom, sprejetim v zvezi z neposredno tujo naložbo, ki se ne pregleduje, ostaja v izključni pristojnosti države članice, v kateri se zadevna naložba načrtuje ali zaključi.

(20)

Da bi upoštevali razvoj v zvezi s projekti in programi v interesu Unije, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte, s katerimi spremeni seznam projektov in programov v interesu Unije, ki je v Prilogi k tej uredbi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (4). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(21)

Da se vlagateljem zagotovi večja varnost, bi morale imeti države članice možnost, da predložijo pripombe, Komisija pa bi morala imeti možnost, da izda mnenje v zvezi z zaključenimi naložbami, ki se ne pregledujejo, in sicer v obdobju, omejenem na 15 mesecev po zaključku neposredne tuje naložbe. Mehanizem sodelovanja se ne bi smel uporabljati za neposredne tuje naložbe, zaključene pred 10. aprilom 2019.

(22)

Države članice bi morale Komisiji priglasiti svoje mehanizme pregleda in vse njihove spremembe ter letno poročati o njihovi uporabi, vključno o odločitvah, ki neposredne tuje naložbe dovoljujejo, prepovedujejo ali zanje določajo pogoje ali o ukrepih za zmanjšanje tveganj, in o odločitvah v zvezi z neposrednimi tujimi naložbami, ki lahko vplivajo na projekte ali programe v interesu Unije. Vse države članice bi morale poročati o neposrednih tujih naložbah, ki so bile izvedene na njihovem ozemlju, in sicer na podlagi informacij, ki so jim na voljo. Za izboljšanje kakovost in primerljivosti informacij, ki jih predložijo države članice, in olajšanje spoštovanja obveznosti priglasitve in poročanja, bi morala Komisija zagotoviti standardizirane obrazce, pri tem pa med drugim upoštevati ustrezne obrazce, ki se uporabljajo za namene poročanja Eurostatu, kadar je to ustrezno.

(23)

Za zagotovitev učinkovitosti mehanizma sodelovanja je pomembno tudi, da se zagotovi minimalna raven informacij in usklajevanja v zvezi z neposrednimi tujimi naložbami, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, v vseh državah članicah. Te informacije bi morale države članice dati na voljo za neposredne tuje naložbe, ki se pregledujejo, na zahtevo pa tudi za druge neposredne tuje naložbe. Relevantne informacije bi morale vključevati vidike, kot sta lastniška struktura tujega vlagatelja in financiranje načrtovane ali zaključene naložbe, vključno z razpoložljivimi informacijami o subvencijah, ki jih odobrijo tretje države. Države članice bi si morale prizadevati za zagotavljanje točnih, celovitih in zanesljivih informacij.

(24)

Zadevni tuji vlagatelj ali zadevno podjetje bi moralo na zahtevo države članice, v kateri se neposredna tuja naložba načrtuje ali je bila zaključena, predložiti zahtevane informacije. Kadar država članica v izjemnih okoliščinah kljub najboljšim prizadevanjem ne more pridobiti takih informacij, bi morala o tem nemudoma obvestiti zadevne države članice in Komisijo. V takšnem primeru bi moralo biti omogočeno, da morebitna pripomba druge države članice ali mnenje Komisije v okviru mehanizma sodelovanja temelji na informacijah, ki so jim na voljo.

(25)	Države članice morajo pri zagotavljanju zahtevanih informacij upoštevati pravo Unije in nacionalno pravo, ki je skladno s pravom Unije.

(26)	Treba bi bilo okrepiti komunikacijo in sodelovanje na ravni držav članic in na ravni Unije, in sicer z vzpostavitvijo kontaktne točke za izvajanje te uredbe v vsaki državi članici in na Komisiji.

(27)	Kontaktne točke, ki jih vzpostavijo države članice in Komisija, bi morale biti ustrezno umeščene v zadevni upravi ter imeti usposobljeno osebje in potrebna pooblastila za opravljanje svojih nalog v okviru mehanizma sodelovanja in za zagotavljanje ustreznega ravnanja z zaupnimi informacijami.

(28)

Razvoj in izvajanje celovitih in učinkovitih politik bi morala podpirati skupina strokovnjakov Komisije za pregled neposrednih tujih naložb v Evropski uniji, ustanovljena s Sklepom Komisije z dne 29. novembra 2017 (5), ki jo sestavljajo predstavniki držav članic. Ta skupina bi morala razpravljati zlasti o vprašanjih, povezanih s pregledom neposrednih tujih naložb, izmenjevati najboljše prakse in pridobljene izkušnje ter stališča o trendih in vprašanjih skupnega interesa v zvezi z neposrednimi tujimi naložbami. Komisija bi morala pretehtati, ali naj se na skupino obrne po nasvet o sistemskih vprašanjih, povezanih z izvajanjem te uredbe. Komisija bi se morala posvetovati s strokovno skupino o osnutkih delegiranih aktov v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

(29)

Države članice in Komisijo bi bilo treba spodbujati, da v zvezi z vprašanji, povezanimi s pregledom neposrednih tujih naložb, ki lahko vplivajo na varnost ali javni red, sodelujejo s pristojnimi organi podobno mislečih tretjih držav. Namen takega upravnega sodelovanja bi moral biti izboljšati učinkovitost okvira za pregled neposrednih tujih naložb s strani držav članic ter sodelovanje med državami članicami in Komisijo na podlagi te uredbe. Komisija bi morala imeti tudi možnost, da spremlja razvoj v zvezi z mehanizmi pregleda v tretjih državah.

(30)

Države članice in Komisija bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe, da zagotovijo varstvo zaupnih informacij, zlasti v skladu s Sklepom Komisije (EU, Euratom) 2015/443 (6), Sklepom Komisije (EU, Euratom) 2015/444 (7) in Sporazumom med državami članicami Evropske unije, ki so se sestale v okviru Sveta, o varovanju tajnih podatkov, ki se izmenjujejo v interesu Evropske unije (8). To vključuje zlasti obveznost, da se stopnja tajnosti tajnih podatkov ne sme znižati ali preklicati brez predhodnega pisnega soglasja organa izvora (9). Organi bi morali vse netajne občutljive podatke ali podatke, ki so bili predloženi zaupno, obravnavati kot zaupne.

(31)

Vsaka obdelava osebnih podatkov na podlagi te uredbe bi morala biti v skladu z veljavnimi pravili o varstvu osebnih podatkov. Kontaktne točke in drugi subjekti v državah članicah bi morali osebne podatke obdelovati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (10). Komisija bi morala osebne podatke obdelovati v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (11).

(32)

Komisija bi morala med drugim na podlagi letnih poročil, ki jih predložijo vse države članice, in ob ustreznem upoštevanju zaupne narave nekaterih informacij, vključenih v ta poročila, pripraviti letno poročilo o izvajanju te uredbe ter ga predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu. Za večjo preglednost bi bilo treba poročilo objaviti.

(33)	Evropski parlament bi moral imeti možnost, da Komisijo povabi na sejo svojega pristojnega odbora, da bi predstavila in pojasnila sistemska vprašanja, povezana z izvajanjem te uredbe.

(34)

Komisija bi morala do 12. oktobra 2023 in nato vsakih pet let oceniti delovanje in učinkovitost te uredbe ter Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo. Poročilo bi moralo vsebovati oceno, ali je treba to uredbo spremeniti. Kadar so v poročilu predlagane spremembe te uredbe, se mu lahko priloži zakonodajni predlog.

(35)

Unija in države članice bi morale pri izvajanju te uredbe spoštovati ustrezne zahteve za uvedbo omejevalnih ukrepov zaradi varnosti in javnega reda, kakor je določeno v sporazumih STO, vključno zlasti v členu XIV(a) in členu XIV bis Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (12) (GATS). Spoštovati bi bilo treba tudi pravo Unije in dosledno izvajati zaveze, sprejete v okviru drugih trgovinskih in naložbenih sporazumov, katerih pogodbenice so Unija ali države članice, ter trgovinskih in naložbenih ureditev, h katerim so Unija ali države članice pristopile.

(36)

Kadar neposredna tuja naložba pomeni koncentracijo, ki sodi na področje uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (13), bi bilo treba to uredbo uporabljati brez poseganja v uporabo člena 21(4) Uredbe (ES) št. 139/2004. To uredbo in člen 21(4) Uredbe (ES) št. 139/2004 bi bilo treba uporabljati dosledno. Če se zadevni področji uporabe navedenih dveh uredb prekrivata, bi bilo treba razloge za izvajanje pregledov iz člena 1 te uredbe in pojem pravno utemeljenih interesov v smislu tretjega odstavka člena 21(4) Uredbe (ES) št. 139/2004 razlagati usklajeno, brez poseganja v oceno združljivosti nacionalnih ukrepov, katerih cilj je zaščita teh interesov, s splošnimi načeli in drugimi določbami prava Unije.

(37)	Ta uredba ne vpliva na pravila Unije za skrbno oceno pri pridobitvah kvalificiranih deležev v finančnem sektorju, ki tvorijo ločen postopek s specifičnim ciljem (14).

(38)	Ta uredba je skladna z drugimi postopki priglasitve in pregleda, določenimi v sektorskem pravu Unije, in vanje ne posega –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1. Ta uredba vzpostavlja okvir, ki državam članicam omogoča pregled neposrednih tujih naložb v Uniji zaradi varnosti ali javnega reda, ter okvir za mehanizem za sodelovanje med državami članicami in med državami članicami in Komisijo v zvezi z neposrednimi tujimi naložbami, ki lahko vplivajo na varnost ali javni red. Vključuje možnost, da Komisija izdaja mnenja o takih naložbah.

2. Ta uredba ne posega v izključno pristojnost vsake države članice za ohranjanje njene nacionalne varnosti, kot je določeno v členu 4(2) PEU, in v pravico vsake države članice do zaščite njenih bistvenih varnostnih interesov v skladu s členom 346 PDEU.

3. Nič v tej uredbi ne omejuje pravice vsake države članice, da se odloči, ali bo v okviru te uredbe pregledala posamezno neposredno tujo naložbo ali ne.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„neposredna tuja naložba“ pomeni naložbo, ki jo izvedejo tuji vlagatelji in katerih namen je vzpostavitev ali ohranjanje trajnih in neposrednih povezav med tujim vlagateljem in podjetnikom ali podjetjem, ki dobi na voljo kapital za izvajanje gospodarske dejavnosti v državi članici, vključno z naložbami, ki omogočajo dejansko udeležbo pri upravljanju ali nadzoru podjetja, ki izvaja gospodarsko dejavnost;

(2)	„tuji vlagatelj“ pomeni fizično osebo iz tretje države ali podjetje iz tretje države, ki namerava izvesti neposredno tujo naložbo ali pa je to že izvedlo;

(3)	„pregled“ pomeni postopek, na podlagi katerega je mogoče neposredne tuje naložbe oceniti, preiskati, odobriti, določiti pogoje za njihovo izvedbo, jih prepovedati ali preklicati;

(4)

„mehanizem pregleda“ pomeni instrument, ki se splošno uporablja, kot je zakon ali predpis, in spremljevalne upravne zahteve, izvedbena pravila ali smernice, ki določajo pogoje in postopke za oceno, preiskavo, odobritev neposrednih tujih naložb, določitev pogojev za njihovo izvedbo, njihovo prepoved ali preklic zaradi varnosti ali javnega reda;

(5)	„neposredna tuja naložba, ki se pregleduje“ pomeni neposredno tujo naložbo, ki se uradno ocenjuje ali preiskuje na podlagi mehanizma pregleda;

(6)	„odločitev v zvezi s pregledom“ pomeni ukrep, sprejet pri uporabi mehanizma pregleda;

(7)	„podjetje iz tretje države“ pomeni podjetje, ustanovljeno ali kako drugače organizirano v skladu z zakonodajo tretje države.

Člen 3

Mehanizmi pregleda držav članic

1. V skladu s to uredbo lahko države članice ohranijo, spremenijo ali sprejmejo mehanizme za pregled neposrednih tujih naložb na svojem ozemlju zaradi varnosti ali javnega reda.

2. Pravila in postopki, povezani z mehanizmi pregleda, vključno z ustreznimi časovnimi okviri, so pregledni in ne diskriminirajo med tretjimi državami. Države članice zlasti določijo okoliščine, na podlagi katerih se pregled začne, razloge za pregled in veljavna podrobna postopkovna pravila.

3. Države članice v okviru svojih mehanizmov pregleda uporabljajo časovne okvire. Mehanizmi pregleda državam članicam omogočajo, da upoštevajo pripombe drugih držav članic iz členov 6 in 7 ter mnenja Komisije iz členov 6, 7 in 8.

4. Zaupne informacije, vključno s poslovno občutljivimi informacijami, ki se dajo na voljo državi članici, ki izvaja pregled, se zavarujejo.

5. Tuji vlagatelji in zadevna podjetja imajo možnost, da se pritožijo zoper odločitve nacionalnih organov v zvezi s pregledi.

6. Države članice, ki imajo vzpostavljen mehanizem pregleda, ohranijo, spremenijo ali sprejmejo ukrepe, potrebne za ugotavljanje in preprečevanje izogibanja mehanizmom pregleda in odločitvam v zvezi s pregledom.

7. Države članice svoje obstoječe mehanizme pregleda Komisiji priglasijo do 10. maja 2019. Države članice vse novosprejete mehanizme pregleda ali morebitne spremembe obstoječih mehanizmov pregleda Komisiji priglasijo v 30 dneh od začetka veljavnosti novosprejetega mehanizma pregleda ali morebitne spremembe obstoječega mehanizma pregleda.

8. Komisija najpozneje tri mesece po prejemu priglasitev iz odstavka 7 objavi seznam mehanizmov pregleda držav članic. Komisija ta seznam posodablja.

Člen 4

Dejavniki, ki jih lahko upoštevajo države članice ali Komisija

1. Države članice in Komisija lahko pri ugotavljanju, ali lahko neposredna tuja naložba vpliva na varnost ali javni red, med drugim upoštevajo njene možne učinke na:

(a)

kritično infrastrukturo, bodisi fizično ali virtualno, vključno z infrastrukturo na področju energetike, prometa, vode, zdravja, komunikacij, medijev, obdelave ali hrambe podatkov, letalskega in vesoljskega sektorja ter obrambno, volilno ali finančno infrastrukturo in občutljive objekte ter tudi zemljišča in nepremičnine, ki so bistvene za uporabo takšne infrastrukture;

(b)

kritične tehnologije in blago z dvojno rabo, kot je opredeljeno v točki 1 člena 2 Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 (15), vključno z umetno inteligenco, robotiko, polprevodniki, kibernetsko varnostjo, letalsko in vesoljsko ter obrambno tehnologijo, tehnologijo za shranjevanje energije, kvantno in jedrsko tehnologijo ter tudi nanotehnologijo in biotehnologijo;

(c)	dobavo kritičnih virov, vključno z energijo ali surovinami, ter prehransko varnost;

(d)	dostop do občutljivih informacij, vključno z osebnimi podatki, ali sposobnost nadziranja takšnih informacij ali

(e)	svobodo in pluralnost medijev.

2. Države članice in Komisija lahko pri ugotavljanju, ali lahko neposredna tuja naložba vpliva na varnost ali javni red, poleg tega upoštevajo zlasti:

(a)	ali je tuji vlagatelj neposredno ali posredno pod nadzorom vlade, vključno z državnimi organi ali oboroženimi silami tretje države, tudi prek lastniške strukture ali znatnega financiranja;

(b)	ali je bil tuji vlagatelj že vključen v dejavnosti, ki so vplivale na varnost ali javni red v državi članici, oziroma

(c)	ali obstaja resno tveganje, da se tuji vlagatelj ukvarja z nezakonitimi ali kriminalnimi dejavnostmi.

Člen 5

Letno poročanje

1. Države članice Komisiji vsako leto do 31. marca predložijo letno poročilo, ki zajema predhodno koledarsko leto, ki vključuje zbirne informacije o neposrednih tujih naložbah, ki so bile izvedene na njihovem ozemlju, in sicer na podlagi informacij, ki so jim na voljo, ter tudi zbirne informacije o zahtevah, prejetih od drugih držav članic, v skladu s členoma 6(6) in 7(5).

2. Države članice, ki imajo vzpostavljene mehanizme pregleda, za vsako obdobje poročanja poleg informacij iz odstavka 1 predložijo tudi zbirne informacije o uporabi svojih mehanizmov pregleda.

3. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o izvajanju te uredbe. To poročilo se objavi.

4. Evropski parlament lahko Komisijo povabi na sejo svojega pristojnega odbora, da predstavi in pojasni sistemska vprašanja, povezana z izvajanjem te uredbe.

Člen 6

Mehanizem sodelovanja v zvezi z neposrednimi tujimi naložbami, ki se pregledujejo

1. Države članice Komisijo in druge države članice uradno obvestijo o vseh neposrednih tujih naložbah na svojem ozemlju, ki se pregledujejo, pri čemer čim prej predložijo informacije iz člena 9(2) te uredbe. Uradno obvestilo lahko vključuje seznam držav članic, za katere se šteje, da bi lahko prišlo do vpliva na njihovo varnost ali javni red. Država članica, ki izvaja pregled, si v okviru uradnega obvestila in kadar je to ustrezno, prizadeva navesti, ali je po njenem mnenju verjetno, da neposredna tuja naložba, ki se pregleduje, spada na področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004.

2. Kadar država članica meni, da lahko neposredna tuja naložba, ki se pregleduje v drugi državi članici, vpliva na njeno varnost ali javni red, ali če ima informacije, relevantne za takšen pregled, lahko predloži pripombe državi članici, ki izvaja pregled. Država članica, ki predloži pripombe, sočasno pošlje te pripombe Komisiji.

Komisija druge države članice obvesti, da so bile predložene pripombe ali da je bilo izdano mnenje.

3. Kadar Komisija meni, da lahko neposredna tuja naložba, ki se pregleduje, vpliva na varnost ali javni red v več kot eni državi članici, ali ima relevantne informacije v zvezi s to neposredno tujo naložbo, lahko izda mnenje, naslovljeno na državo članico, ki izvaja pregled. Komisija lahko izda mnenje ne glede na to, ali so druge države članice predložile pripombe. Komisija lahko izda mnenje na podlagi pripomb drugih držav članic. Komisija takšno mnenje izda, kadar je to upravičeno, potem ko je vsaj tretjina držav članic navedla, da lahko neposredna tuja naložba vpliva na njihovo varnost ali javni red.

Komisija druge države članice obvesti, da je bilo izdano mnenje.

4. Država članica, ki upravičeno meni, da lahko neposredna tuja naložba na njenem ozemlju vpliva na njeno varnost ali javni red, lahko Komisijo zaprosi, naj izda mnenje, ali druge države članice, naj predložijo pripombe.

5. Pripombe iz odstavka 2 in mnenja iz odstavka 3 se ustrezno utemeljijo.

6. Druge države članice in Komisija najpozneje v 15 koledarskih dneh po prejemu informacij iz odstavka 1 državo članico, ki izvaja pregled, uradno obvestijo, da nameravajo predložiti pripombe v skladu z odstavkom 2 oziroma izdati mnenje v skladu z odstavkom 3. Uradno obvestilo lahko vključuje zahtevo za dodatne informacije poleg informacij iz odstavka 1.

Vsaka zahteva za dodatne informacije mora biti ustrezno utemeljena, omejena na informacije, ki so potrebne za predložitev pripomb v skladu z odstavkom 2 ali izdajo mnenja v skladu z odstavkom 3, sorazmerna z namenom zahteve in ne sme ustvarjati neupravičene obremenitve za državo članico, ki izvaja pregled. Zahteve za informacije in odgovori držav članic se sočasno pošljejo Komisiji.

7. Pripombe iz odstavka 2 ali mnenja iz odstavka 3 se naslovijo na državo članico, ki izvaja pregled, in se ji pošljejo v razumnem času, v vsakem primeru pa najpozneje 35 koledarskih dni po prejemu informacij iz odstavka 1.

Če so bile zahtevane dodatne informacije v skladu z odstavkom 6, se takšne pripombe ali mnenja ne glede na prvi pododstavek izdajo najpozneje 20 koledarskih dni po prejemu dodatnih informacij ali uradnega obvestila v skladu s členom 9(5).

Komisija lahko ne glede na odstavek 6 izda mnenje na podlagi pripomb drugih držav članic v rokih iz tega odstavka, kadar je to mogoče, v vsakem primeru pa najpozneje pet koledarskih dni po izteku teh rokov.

8. V izjemnem primeru, kadar država članica, ki izvaja pregled, meni, da je zaradi njene varnosti ali javnega reda potrebno takojšnje ukrepanje, druge države članice in Komisijo obvesti o svoji nameri, da bo odločitev v zvezi s pregledom sprejela pred časovnimi okviri iz odstavka 7, ter ustrezno utemelji potrebo po takojšnjem ukrepanju. Druge države članice in Komisija si prizadevajo za čimprejšnjo predložitev pripomb ali izdajo mnenja.

9. Država članica, ki izvaja pregled, ustrezno upošteva pripombe drugih držav članic iz odstavka 2 in mnenje Komisije iz odstavka 3. Končno odločitev v zvezi s pregledom sprejme država članica, ki izvaja pregled.

10. Sodelovanje v skladu s tem členom poteka prek kontaktnih točk, vzpostavljenih v skladu s členom 11.

Člen 7

Mehanizem sodelovanja v zvezi z neposrednimi tujimi naložbami, ki se ne pregledujejo

1. Kadar država članica meni, da lahko neposredna tuja naložba, ki je načrtovana ali zaključena v drugi državi članici in se ne pregleduje v tej državi članici, vpliva na njeno varnost ali javni red, ali ima relevantne informacije v zvezi s to neposredno tujo naložbo, lahko tej drugi državi članici predloži pripombe. Država članica, ki predloži pripombe, sočasno pošlje te pripombe Komisiji.

Komisija druge države članice obvesti, da so bile predložene pripombe.

2. Kadar Komisija meni, da lahko neposredna tuja naložba, ki je načrtovana ali zaključena v državi članici in se ne pregleduje v tej državi članici, vpliva na varnost ali javni red v več kot eni državi članici, ali ima relevantne informacije v zvezi s to neposredno tujo naložbo, lahko izda mnenje, naslovljeno na državo članico, v kateri se ta neposredna tuja naložba načrtuje ali je bila zaključena. Komisija lahko izda mnenje ne glede na to, ali so druge države članice predložile pripombe. Komisija lahko izda mnenje na podlagi pripomb drugih držav članic. Komisija takšno mnenje izda, kadar je to upravičeno, potem ko je vsaj tretjina držav članic navedla, da lahko neposredna tuja naložba vpliva na njihovo varnost ali javni red.

Komisija druge države članice obvesti, da je bilo izdano mnenje.

3. Država članica, ki upravičeno meni, da lahko neposredna tuja naložba na njenem ozemlju vpliva na njeno varnost ali javni red, lahko zaprosi Komisijo, naj izda mnenje, ali druge države članice, naj predložijo pripombe.

4. Pripombe iz odstavka 1 in mnenja iz odstavka 2 se ustrezno utemeljijo.

5. Kadar država članica ali Komisija meni, da lahko neposredna tuja naložba, ki se ne pregleduje, vpliva na varnost ali javni red, kot je navedeno v odstavku 1 ali 2, lahko od države članice, v kateri se ta neposredna tuja naložba načrtuje ali je bila zaključena, zahteva informacije iz člena 9.

Vsaka zahteva za informacije mora biti ustrezno utemeljena, omejena na informacije, ki so nujne za predložitev pripomb v skladu z odstavkom 1 ali izdajo mnenja v skladu z odstavkom 2, sorazmerna z namenom zahteve in ne sme ustvarjati neupravičene obremenitve za državo članico, v kateri se neposredna tuja naložba načrtuje ali je bila zaključena.

Zahteve za informacije in odgovori držav članic se sočasno pošljejo Komisiji.

6. Pripombe v skladu z odstavkom 1 ali mnenja v skladu z odstavkom 2 se naslovijo na državo članico, v kateri se neposredna tuja naložba načrtuje ali je bila zaključena, ter se ji pošljejo v razumnem času, v vsakem primeru pa najpozneje 35 koledarskih dni po prejemu informacij iz odstavka 5 ali uradnega obvestila v skladu s členom 9(5). V primerih, kadar Komisija izda mnenje na podlagi pripomb drugih držav članic, ima na voljo 15 dodatnih koledarskih dni za izdajo tega mnenja.

7. Država članica, v kateri se neposredna tuja naložba načrtuje ali je bila zaključena, ustrezno upošteva pripombe drugih držav članic in mnenje Komisije.

8. Pripombe držav članic v skladu z odstavkom 1 in mnenje Komisije v skladu z odstavkom 2 se lahko predložijo najpozneje 15 mesecev po zaključku neposredne tuje naložbe.

9. Sodelovanje v skladu s tem členom poteka prek kontaktnih točk, vzpostavljenih v skladu s členom 11.

10. Ta člen se ne uporablja za neposredne tuje naložbe, zaključene pred 10. aprilom 2019.

Člen 8

Neposredne tuje naložbe, ki lahko vplivajo na projekte ali programe v interesu Unije

1. Kadar Komisija meni, da lahko neposredna tuja naložba vpliva na projekte ali programe v interesu Unije zaradi varnosti ali javnega reda, lahko izda mnenje, ki ga naslovi na državo članico, v kateri se ta neposredna tuja naložba načrtuje ali je bila zaključena.

2. Postopki iz členov 6 in 7 se uporabljajo smiselno in z naslednjimi prilagoditvami:

(a)	v okviru uradnega obvestila iz člena 6(1) ali pripomb iz členov 6(2) in 7(1) lahko država članica navede, ali meni, da lahko neposredna tuja naložba vpliva na projekte in programe v interesu Unije;

(b)	mnenje Komisije se pošlje drugim državam članicam;

(c)	država članica, v kateri se neposredna tuja naložba načrtuje ali je bila zaključena, v največji možni meri upošteva mnenje Komisije in ji predloži pojasnilo, če njeno mnenje ni bilo upoštevano.

3. Za namene tega člena projekti ali programi v interesu Unije vključujejo tiste projekte in programe, ki vključujejo znaten prispevek sredstev Unije ali njihov precejšen delež, ali tiste, ki jih zajema pravo Unije v zvezi s kritično infrastrukturo, kritičnimi tehnologijami ali kritičnimi viri, ki so bistveni za varnost ali javni red. Seznam projektov ali programov v interesu Unije je v Prilogi.

4. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 16, da spremeni seznam projektov in programov v interesu Unije.

Člen 9

Zahteve glede informacij

1. Države članice zagotovijo, da se informacije, ki se uradno sporočajo v skladu s členom 6(1) ali jih zahtevajo Komisija in druge države članice v skladu s členoma 6(6) in 7(5), brez nepotrebnega odlašanja dajo na voljo Komisiji in državam članicam, ki jih zahtevajo.

2. Informacije iz odstavka 1 vključujejo:

(a)	lastniško strukturo tujega vlagatelja in podjetja, v katerem se neposredna tuja naložba načrtuje ali je bila zaključena, vključno z informacijami o končnem vlagatelju in udeležbi v kapitalu;

(b)	približno vrednost neposredne tuje naložbe;

(c)	proizvode, storitve in poslovne dejavnosti tujega vlagatelja in podjetja, v katerem se neposredna tuja naložba načrtuje ali je bila zaključena;

(d)	države članice, v katerih tuji vlagatelj in podjetje, v katerem se neposredna tuja naložba načrtuje ali je bila zaključena, opravljata relevantne poslovne dejavnosti;

(e)	financiranje naložb in njegov vir, in sicer na podlagi najboljših informacij, ki so na voljo državi članici;

(f)	datum, ko naj bi bila neposredna tuja naložba zaključena ali ko je bila zaključena.

3. Države članice si prizadevajo, da državam članicam, ki to zahtevajo, in Komisiji brez nepotrebnega odlašanja predložijo vse dodatne informacije poleg tistih iz odstavkov 1 in 2, če so jim na voljo.

4. Država članica, v kateri se neposredna tuja naložba načrtuje ali je bila zaključena, lahko od tujega vlagatelja ali podjetja, v katerem se neposredna tuja naložba načrtuje ali je bila zaključena, zahteva, naj predloži informacije iz odstavka 2. Zadevni tuji vlagatelj ali podjetje brez nepotrebnega odlašanja predloži zahtevane informacije.

5. Država članica Komisijo in druge zadevne države članice brez nepotrebnega odlašanja obvesti, če v izjemnih okoliščinah kljub najboljšim prizadevanjem ne more pridobiti informacij iz odstavka 1. Ta država članica v obvestilu ustrezno utemelji razloge, zakaj takšnih informacij ne more predložiti, in pojasni, kako si je po najboljših močeh prizadevala za pridobitev zahtevanih informacij, vključno z zahtevo v skladu z odstavkom 4.

Če informacije niso predložene, lahko morebitna pripomba druge države članice ali morebitno mnenje Komisije temelji na informacijah, ki so ji na voljo.

Člen 10

Zaupnost posredovanih informacij

1. Informacije, prejete na podlagi uporabe te uredbe, se uporabijo le za namen, za katerega so bile zahtevane.

2. Države članice in Komisija zagotovijo varovanje zaupnih informacij, pridobljenih pri uporabi te uredbe, v skladu s pravom Unije in zadevnim nacionalnim pravom.

3. Države članice in Komisija zagotovijo, da se stopnja tajnosti tajnih podatkov, ki se predložijo ali izmenjajo na podlagi te uredbe, ne zniža ali prekliče brez predhodnega pisnega soglasja avtorja tajnega podatka.

Člen 11

Kontaktne točke

1. Vse države članice in Komisija, vzpostavijo kontaktne točke za izvajanje te uredbe. Države članice in Komisija se na te kontaktne točke obrnejo v zvezi z vsemi vprašanji, povezanimi z izvajanjem te uredbe.

2. Komisija zagotovi varen in šifriran sistem, s katerim podpre neposredno sodelovanje in izmenjavo informacij med kontaktnimi točkami.

Člen 12

Skupina strokovnjakov za pregled neposrednih tujih naložb v Evropski uniji

Skupina strokovnjakov za pregled neposrednih tujih naložb v Evropski uniji, ki zagotavlja nasvete in strokovno znanje Komisiji, še naprej razpravlja o vprašanjih, povezanih s pregledom neposrednih tujih naložb, izmenjuje najboljše prakse in pridobljene izkušnje ter izmenjuje stališča o trendih in vprašanjih skupnega interesa v zvezi z neposrednimi tujimi naložbami. Komisija lahko pretehta, ali naj se na to skupino obrne tudi po nasvet o sistemskih vprašanjih, povezanih z izvajanjem te uredbe.

Razprave v tej skupini so zaupne.

Člen 13

Mednarodno sodelovanje

Države članice in Komisija lahko v zvezi z vprašanji, povezanimi s pregledom neposrednih tujih naložb zaradi varnosti in javnega reda, sodelujejo s pristojnimi organi tretjih držav.

Člen 14

Obdelava osebnih podatkov

1. Vsakršna obdelava osebnih podatkov na podlagi te uredbe se izvaja v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 in Uredbo (EU) 2018/1725 ter le, kolikor je to potrebno za pregled neposrednih tujih naložb s strani držav članic in za zagotavljanje učinkovitosti sodelovanja, določenega v tej uredbi.

2. Osebni podatki, povezani z izvajanjem te uredbe, se hranijo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namenov, zaradi katerih so bili zbrani.

Člen 15

Ocenjevanje

1. Komisija do 12. oktobra 2023 in nato vsakih pet let oceni delovanje in učinkovitost te uredbe ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo. Države članice pri tem sodelujejo in Komisiji po potrebi zagotovijo dodatne informacije za pripravo tega poročila.

2. Kadar poročilo priporoča spremembe te uredbe, se mu lahko priloži ustrezen zakonodajni predlog.

Člen 16

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8(4) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 10. aprila 2019.

3. Prenos pooblastila iz člena 8(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 8(4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 17

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba se uporablja od 11. oktobra 2020.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. marca 2019

Za Evropski parlament

Predsednik

A. TAJANI

Za Svet

Predsednik

G. CIAMBA

(1) UL C 262, 25.7.2018, str. 94.

(2) UL C 247, 13.7.2018, str. 28.

(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 14. februarja 2019 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 5. marca 2019.

(4) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(5) Sklep Komisije z dne 29. novembra 2017 o ustanovitvi skupine strokovnjakov za pregled neposrednih tujih naložb v Evropski uniji (ni objavljen v Uradnem listu), C(2017) 7866 final.

(6) Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/443 z dne 13. marca 2015 o varnosti v Komisiji (UL L 72, 17.3.2015, str. 41).

(7) Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53).

(8) UL C 202, 8.7.2011, str. 13.

(9) Točka (a) člena 4(1) Sporazuma med državami članicami Evropske unije, ki so se sestale v okviru Sveta, o varovanju tajnih podatkov, ki se izmenjujejo v interesu Evropske unije in člen 4(2) Sklepa (EU, Euratom) 2015/444.

(10) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(11) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(12) UL L 336, 23.12.1994, str. 191.

(13) Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL L 24, 29.1.2004, str. 1).

(14) Kot je bilo uvedeno z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338); Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1); Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(15) Uredba Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo (UL L 134, 29.5.2009, str. 1).