25.2.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 55/1


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/320

z dne 12. decembra 2018

o dopolnitvi Direktive 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z uporabo bistvenih zahtev iz člena 3(3)(g) navedene direktive, da se zagotovi lokacija kličočega v komunikacijah v sili z mobilnih naprav

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo radijske opreme na trgu in razveljavitvi Direktive 1999/5/ES (1) ter zlasti člena 3(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 14 Direktive 2014/53/EU, je radijska oprema lahko ključna pri zagotavljanju dostopa do reševalnih služb in bi zato morala v določenih primerih biti zasnovana tako, da bi podpirala funkcije za zagotavljanje dostopa do navedenih storitev.

(2)

Sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo na podlagi Uredbe (EU) št. 1285/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2), je globalni satelitski navigacijski sistem (GNSS), ki je v popolni lasti in pod nadzorom Unije ter zagotavlja storitev zelo natančnega določanja lokacije pod civilnim nadzorom. Sistem Galileo se lahko uporablja skupaj z drugimi GNSS.

(3)

Vesoljska strategija za Evropo (3), sprejeta leta 2016, napoveduje ukrepe za uvedbo storitev določanja lokacije in navigacije sistema Galileo na mobilnih telefonih.

(4)

Svet je v svojih sklepih z dne 5. decembra 2017 (4) podprl razvoj močnega podrejenega trga za vesoljske aplikacije in storitve ter poudaril, da bi bilo treba po potrebi sprejeti ustrezne ukrepe, tudi regulativne, da se zagotovi popolna združljivost naprav, ki se prodajajo v Uniji, s sistemom Galileo ter spodbudi razširjenost naprav, ki uporabljajo sistem Galileo, na svetovnem trgu.

(5)

Direktiva 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) določa uvedbo enotne evropske številke za klic v sili (112) po vsej Uniji in zavezuje države članice, da zagotovijo, da podjetja, ki končnim uporabnikom zagotavljajo elektronsko komunikacijsko storitev odpravljanja klicev na številko ali številke v nacionalnem načrtu oštevilčenja, dajo informacije o lokaciji kličočega na voljo organom, ki obravnavajo vsaj klice v sili na enotno evropsko številko za klic v sili 112.

(6)

Ročni mobilni telefoni z naprednimi računalniškimi zmogljivostmi („mobilne naprave“) so kategorija telekomunikacijske radijske opreme, ki se v Uniji največkrat uporablja za klice na enotno evropsko številko za klic v sili 112.

(7)

Natančnost določanja lokacije s pomočjo radijske opreme, ki dostopa do storitev v sili, ima ključno vlogo pri zagotavljanju učinkovitosti zahtevanega dostopa do teh storitev. Trenutno se lokacija kličočega v sporočilih v sili z mobilnih naprav določi z uporabo ID celice, ki temelji na območju pokritosti telekomunikacijskega stolpa, ki zadevni mobilni napravi zagotavlja storitev. Območje pokritosti telekomunikacijskega stolpa je od 100 metrov do več kilometrov. V nekaterih primerih, zlasti v gorah, mestih in velikih zgradbah, lahko to povzroči znatne napake pri določanju lokacije kličočega v sili.

(8)

Identifikacija lokacije kličočega na podlagi ID celice, ki jo dopolnjujejo informacije Wi-Fi in GNSS, omogoča natančnejše določanje lokacije kličočega ter zagotavlja hitrejše in učinkovitejše reševanje ter optimizacijo virov.

(9)

Metode določanja lokacije kličočega s pomočjo GNSS so že bile uvedene v osmih državah članicah in nekaterih tretjih državah.

(10)

V zvezi s sistemi za samodejni klic (eCall), ki so vgrajeni v vozilo kot storitev številke 112, Uredba (EU) 2015/758 Evropskega parlamenta in Sveta (6) že zahteva, da so sprejemniki v teh sistemih združljivi s storitvami določanja lokacije, ki jih zagotavljata sistema Galileo in EGNOS.

(11)

Zaradi navedenih razlogov bi morale tudi mobilne naprave spadati v kategorijo radijske opreme, ki podpira nekatere funkcije, ki zagotavljajo dostop do storitev v sili iz člena 3(3)(g) Direktive 2014/53/EU. Nove mobilne naprave bi morale omogočati dostop do informacij o lokaciji na podlagi Wi-Fi in GNSS pri komunikacijah v sili, funkcija določanja lokacije pa bi morala biti združljiva s storitvami programa Galileo in z njimi medsebojno delovati.

(12)

Direktiva 2014/53/EU je omejena na izražanje bistvenih zahtev. Da se olajša ugotavljanje skladnosti z navedenimi zahtevami, direktiva določa domnevo skladnosti radijske opreme s prostovoljnimi harmoniziranimi standardi, sprejetimi v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (7), da se določijo podrobne tehnične specifikacije navedenih zahtev.

(13)

Evropski odbor za elektrotehnično standardizacijo (Cenelec) in Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde (ETSI) sta bila pozvana, da v podporo izvajanju člena 3 Direktive 2014/53/EU pripravita harmonizirane standarde za radijsko opremo (M/536) (8).

(14)

Gospodarskim subjektom bi bilo treba zagotoviti dovolj časa, da izvedejo potrebne prilagoditve na mobilnih napravah, ki jih nameravajo dati na trg. Noben del te uredbe se ne bi smel razlagati, kot da se gospodarskim subjektom preprečuje, da bi ravnali v skladu z njo od datuma začetka njene veljavnosti.

(15)

Komisija je med pripravljalnim delom ukrepov iz te uredbe opravila ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni, in se posvetovala s strokovno skupino za vesoljsko politiko na njenih sestankih 14. novembra 2017 in 14. marca 2018 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Bistvene zahteve iz člena 3(3)(g) Direktive 2014/53/EU veljajo za ročne mobilne telefone s podobnimi funkcijami, kot jih ima računalnik, v smislu sposobnosti obdelave in shranjevanja podatkov.

2.   Skladnost s prvim odstavkom se zagotovi s tehničnimi rešitvami za sprejem in obdelavo podatkov Wi-Fi in podatkov globalnih navigacijskih satelitskih sistemov, ki so združljivih ter interoperabilni vsaj s sistemom Galileo iz Uredbe (EU) št. 1285/2013, ter za dajanje teh podatkov na voljo za prenos komunikacij v sili.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 17. marca 2022.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. decembra 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 153, 22.5.2014, str. 62.

(2)  Uredba (EU) št. 1285/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi in obratovanju evropskih satelitskih navigacijskih sistemov ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 876/2002 in Uredbe (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 347, 20.12.2013, str. 1).

(3)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Vesoljska strategija za Evropo (COM(2016) 705 final).

(4)  Sklepi Sveta z dne 5. decembra 2017 o vmesni oceni programov Galileo in EGNOS ter uspešnosti Agencije za evropski GNSS (15435/17).

(5)  Direktiva 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalnih storitvah) (UL L 108, 24.4.2002, str. 51).

(6)  Uredba (EU) 2015/758 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o zahtevah za homologacijo za uvedbo sistema eCall, vgrajenega v vozilo, kot storitev številke112 in spremembi Direktive 2007/46/ES (UL L 123, 19.5.2015, str. 77).

(7)  Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 316, 14.11.2012, str. 12).

(8)  Izvedbeni sklep Komisije C(2015) 5376 final z dne 4. avgusta 2015 o zahtevi za standardizacijo Evropskemu odboru za elektrotehnično standardizacijo in Evropskemu inštitutu za telekomunikacijske standarde v zvezi z radijsko opremo v podporo Direktivi 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta.