DIREKTIVA (EU) 2019/1159 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 20. junija 2019

o spremembi Direktive 2008/106/ES o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov in o razveljavitvi Direktive 2005/45/ES o vzajemnem priznavanju spričeval pomorščakov, ki jih izdajo države članice

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 100(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Za ohranitev in s ciljem izboljšanja visoke ravni varnosti v pomorskem prometu in preprečevanja onesnaževanja morja je bistveno, da se ohranja in po možnosti izboljša raven znanja in veščin pomorščakov Unije, tako da se razvije pomorsko usposabljanje in izdajanje spričeval v skladu z mednarodnimi pravili in tehnološkim napredkom, ter da se sprejmejo nadaljnji ukrepi za krepitev evropske baze znanj in spretnosti o pomorstvu.

(2)

Usposabljanje in izdajanje spričeval za pomorščake na mednarodni ravni ureja Mednarodna konvencija o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov Mednarodne pomorske organizacije, iz leta 1978, kakor je bila spremenjena (v nadaljnjem besedilu: Konvencija STCW) in ki je bila nazadnje deležna večjih sprememb leta 2010. Spremembe Konvencije STCW so bile sprejete leta 2015 o zahtevah za usposabljanje in kvalifikacije pomorščakov, ki delajo na ladjah, za katere velja mednarodni kodeks za varnost ladij, ki uporabljajo pline ali druga goriva z nizkim vnetiščem (v nadaljnjem besedilu: Kodeks IGF). Leta 2016 so bile sprejete spremembe Konvencije STCW v zvezi z usposabljanjem in kvalifikacijami pomorščakov, ki delajo na potniških ladjah in ladjah, ki plujejo v polarnih vodah.

(3)

Z Direktivo 2008/106/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) se Konvencija STCW vključuje v pravo Unije. Vse države članice so podpisnice Konvencije STCW, zato je treba doseči usklajeno izvajanje njihovih mednarodnih zavez s prilagajanjem pravil Unije o usposabljanju in izdajanju spričeval za pomorščake Konvenciji STCW. Zato bi bilo treba spremeniti več določb Direktive 2008/106/ES, da bi izražale najnovejše spremembe Konvencije STCW v zvezi z usposabljanjem in kvalifikacijami pomorščakov, ki delajo na ladjah, ki spadajo na področje uporabe Kodeksa IGF, potniških ladjah in ladjah, ki plujejo v polarnih vodah.

(4)

Kodeks o usposabljanju, izdajanju spričeval in ladijskem stražarjenju pomorščakov, kakor je bil sprejet z Resolucijo 2 Konference podpisnic STCW iz leta 1995, v njeni posodobljeni različici (v nadaljnjem besedilu: kodeks STCW) že vsebuje smernice za preprečevanje utrujenosti (oddelek B-VIII/1) in delovno sposobnost (oddelek A-VIII/1). V interesu varnosti je nujno, da se zahteve iz člena 15 Direktive 2008/106/ES uveljavljajo in spoštujejo brez izjeme ter da se ustrezno upoštevajo navedene smernice.

(5)

Eden izmed ciljev skupne prometne politike na področju pomorskega prometa je olajšati gibanje pomorščakov v Uniji. Takšno gibanje med drugim prispeva k prizadevanjem, da bi bil sektor pomorskega prometa Unije privlačen za prihodnje generacije, s čimer bi z preprečili pomanjkanje usposobljenega osebja z ustrezno kombinacijo znanj in spretnosti znotraj evropskega pomorskega grozda. Vzajemno priznavanje spričeval pomorščakov, ki so jih izdale države članice, je bistvenega pomena, da se olajša gibanje pomorščakov. Glede na pravico do dobrega upravljanja bi morale odločitve držav članic glede sprejemanja spričeval o visoki strokovni usposobljenosti, ki so jih druge države članice izdale pomorščakom zaradi izdajanja nacionalnih spričeval o usposobljenosti, temeljiti na razlogih, ki jih zadevni pomorščak lahko ugotovi.

(6)

Direktiva 2008/106/ES vsebuje tudi centralizirani sistem za priznavanje spričeval pomorščakov, ki jih izdajo tretje države. Ocena v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (v nadaljnjem besedilu: program REFIT) je pokazala, da so bili od uvedbe centraliziranega sistema doseženi pomembni prihranki stroškov za države članice. Vendar je ocena hkrati pokazala, da je bilo v zvezi z nekaterimi priznanimi tretjimi državami nato v državah članicah izdano le zelo omejeno število overitev, ki potrjujejo priznanje spričeval o usposobljenosti in spričeval o visoki strokovni usposobljenosti, izdanih v navedenih tretjih državah. Da bi zato učinkoviteje uporabili razpoložljive človeške in finančne vire, bi moral postopek za priznavanje tretjih držav temeljiti na analizi potrebe po takšnem priznanju, vključno, med drugim, z navedbo predvidenega števila poveljnikov ladij, častnikov in radijskih operaterjev, ki izvirajo iz te države in bi lahko delali na ladjah, ki plujejo pod zastavami držav članic To analizo bi bilo treba predložiti v preučitev Odboru za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS).

(7)

Glede na izkušnje pri uporabi postopka priznavanja tretjih držav je bilo pri oceni v okviru programa REFIT ugotovljeno, da trenutni 18-mesečni časovni okvir ne upošteva zapletenosti procesa, ki vključuje tudi pregled na terenu, ki ga opravi Evropska agencija za pomorsko varnost. Potrebne diplomatske ureditve za načrtovanje in izvedbo takega pregleda zahtevajo več časa. Poleg tega 18-mesečno obdobje ne zadostuje, kadar mora tretja država izvesti popravne ukrepe in uvesti pravne spremembe svojega sistema, da bo skladen z zahtevami Konvencije STCW. Iz teh razlogov bi bilo treba rok za sprejetje sklepa Komisije podaljšati z 18 na 24 mesecev, kadar pa mora tretja država izvesti večje popravne ukrepe, vključno s spremembami pravnih določb, bi bilo treba rok dodatno podaljšati na 36 mesecev. Poleg tega bi bilo treba ohraniti možnost, da država članica, ki zahteva priznanje, začasno prizna sistem tretje države za standarde za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov, da se ohrani prožnost postopka priznavanja.

(8)	Za zagotovitev pravice vseh pomorščakov do dostojne zaposlitve in za omejitev izkrivljanja konkurence na notranjem trgu bi bilo treba pri prihodnjem priznavanju tretjih držav upoštevati, ali so te tretje države ratificirale Konvencijo o delu v pomorstvu iz leta 2006.

(9)

Da se še dodatno poveča učinkovitost centraliziranega sistema za priznavanje tretjih držav, bi bilo treba ponovno presojo tretjih držav, ki ladjam, ki plujejo pod zastavami držav članic, zagotavljajo majhno število pomorščakov, izvajati v daljših časovnih presledkih, ki bi jih bilo treba povečati na deset let. Vendar bi bilo treba to daljše obdobje ponovne presoje sistema takih tretjih držav združiti s prednostnimi merili, pri katerih so upoštevani pomisleki glede varnosti, s čimer se potreba po učinkovitosti uravnoteži z učinkovitim zaščitnim mehanizmom, če bi se poslabšala kakovost usposabljanja pomorščakov v relevantnih tretjih državah.

(10)

Podatki o pomorščakih, zaposlenih iz tretjih držav, so postali razpoložljivi na ravni Unije, odkar države članice sporočajo ustrezne podatke iz svojih nacionalnih registrov v zvezi z izdanimi spričevali in overitvami. Te podatke bi bilo treba uporabiti za statistične namene in oblikovanje politik, zlasti z namenom izboljšanja učinkovitosti centraliziranega sistema za priznavanje tretjih držav. Na podlagi podatkov, ki jih sporočijo države članice, bi bilo treba ponovno preučiti priznavanje tretjih držav, ki ladjam, ki plujejo pod zastavami držav članic, niso zagotovile nobenih pomorščakov najmanj osem let. Postopek ponovne preučitve bi moral zajemati možnost ohranitve ali odvzema priznanja relevantne tretje države. Poleg tega pa bi bilo treba podatke, ki jih sporočijo države članice, uporabljati tudi pri dajanju prednosti ponovni presoji priznanih tretjih držav.

(11)

Da se upošteva razvoj na mednarodni ravni in zagotovi pravočasna prilagoditev pravil Unije takšnemu razvoju, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z vključevanjem sprememb Konvencije STCW in dela A Kodeksa STCW, tako da se posodobijo tehnične zahteve za usposabljanje in izdajanje spričeval za pomorščake ter da se uskladijo vse zadevne določbe Direktive 2008/106/ES v zvezi z digitalnimi spričevali za pomorščake. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (4). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(12)	Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja določb te direktive v zvezi s priznavanjem tretjih držav bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(13)

Določbe o priznavanju poklicnih kvalifikacij iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES (6) se ne uporabljajo za priznavanje spričeval pomorščakov na podlagi Direktive 2008/106/ES. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/45/ES (7) je urejala vzajemno priznavanje spričeval pomorščakov, ki jih izdajo države članice. Vendar so opredelitve spričeval pomorščakov iz Direktive 2005/45/ES zastarale po spremembah Konvencije STCW leta 2010. Zato bi bilo treba shemo vzajemnega priznavanja spričeval pomorščakov, ki jih izdajo države članice, spremeniti, da bi odražala mednarodne spremembe in opredelitve spričeval pomorščakov, vključene v Direktivo 2008/106/ES. Poleg tega bi bilo treba v shemo vzajemnega priznavanja vključiti tudi zdravniška spričevala pomorščakov, izdana v okviru pristojnosti držav članic. Da bi se odpravila dvoumnost in tveganje za neskladja med Direktivama 2005/45/ES in 2008/106/ES, bi morala vzajemno priznavanje spričeval pomorščakov urejati zgolj Direktiva 2008/106/ES. Da bi zmanjšali upravno breme za države članice, bi bilo poleg tega treba uvesti elektronski sistem za predložitev kvalifikacij pomorščakov, ko bodo sprejete ustrezne spremembe Konvencije STCW.

(14)

Digitalizacija podatkov je bistven del tehnološkega napredka pri zbiranju in posredovanju podatkov, da bi prispevali k stroškovnim prihrankom in učinkoviti uporabi človeških virov. Komisija bi morala preučiti ukrepe, da bi izboljšali učinkovitost pomorske inšpekcije države pristanišča, med drugim vključno z oceno izvedljivosti in dodane vrednosti vzpostavitve in vzdrževanja osrednje zbirke podatkov o spričevalih pomorščakov, ki bi bila medsebojno povezana z inšpekcijsko zbirko podatkov iz člena 24 Direktive 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8) ter s katero bodo povezane vse države članice. Ta osrednja zbirka podatkov bi morala vsebovati vse informacije iz Priloge V k Direktivi 2008/106/ES o spričevalih o usposobljenosti in overitvah, ki potrjujejo priznanje spričeval o visoki strokovni usposobljenosti, izdanih v skladu s praviloma V/1-1 in V/1-2 Konvencije STCW.

(15)

Izobraževanje in usposabljanje evropskih poveljnikov ladij in častnikov bi bilo treba podpirati s študijskimi izmenjavami med ustanovami za izobraževanje in usposabljanje pomorščakov po vsej Uniji. Da bi ohranili ter razvili veščine in kvalifikacije pomorščakov, ki plujejo pod evropsko zastavo, je potrebna izmenjava dobrih praks med državami članicami. Izobraževanje in usposabljanje pomorščakov bi moralo v celoti izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja program Erasmus+.

(16)

Komisija bi morala vzpostaviti dialog s socialnimi partnerji in državami članicami, da bi poleg mednarodno dogovorjene minimalne ravni usposabljanja pomorščakov razvili pobude za pomorsko usposabljanje, ki bi jih države članice lahko vzajemno priznavale kot evropske pomorske diplome odličnosti. Te pobude bi morale temeljiti na priporočilih trenutnih pilotnih projektov in strategijah iz načrta Komisije za sektorsko sodelovanje na področju znanj in spretnosti ter bi jih bilo treba razvijati v skladu s temi priporočili in strategijami.

(17)	Za zagotovitev večje pravne varnosti in skladnosti bi bilo treba razveljaviti Direktivo 2005/45/ES.

(18)	Direktivo 2008/106/ES bi bilo treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive 2008/106/ES

Direktiva 2008/106/ES se spremeni:

(1)

v členu 1 se dodajo naslednje točke:

„43.	‚država članica gostiteljica‘ pomeni državo članico, v kateri si pomorščaki prizadevajo za sprejetje ali priznanje svojih spričeval o usposobljenosti, spričeval o visoki strokovni usposobljenosti ali listinskih dokazov;

44.	‚Kodeks IGF‘ pomeni mednarodni kodeks za varnost ladij, ki uporabljajo pline ali druga goriva z nizkim vnetiščem, kot je opredeljeno v pravilu SOLAS 74 II-1/2.29;

45.	‚Polarni kodeks‘ pomeni mednarodni kodeks za ladje, ki plujejo v polarnih vodah, kot je opredeljeno v pravilu SOLAS 74 XIV/1.1;

46.	‚polarne vode‘ pomenijo arktične vode in/ali območje Antarktike, kot je opredeljeno v pravilih SOLAS 74 XIV/1.2 do XIV/1.4.“;

(2)

člen 2 se spremeni:

(a)	v edinem odstavku se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim: „1. Ta direktiva se uporablja za pomorščake, ki jih omenja ta direktiva in delajo na čezoceanskih ladjah, ki plujejo pod zastavo države članice, razen:“;

(b)	doda se naslednji odstavek: „2. Člen 5b se uporablja za pomorščake, ki imajo spričevalo, ki ga izda država članica, ne glede na njihovo državljanstvo.“;

(3)

člen 5 se spremeni:

(a)

odstavek 10 se nadomesti z naslednjim:

„10. Ob upoštevanju člena 19(7) mora biti izvirnik vsakega spričevala, ki se zahteva na podlagi te direktive, na voljo na ladji, na kateri imetnik spričevala dela, in sicer na papirju ali v digitalni obliki, verodostojnost in veljavnost katere je mogoče preveriti v okviru postopka iz točke (b) odstavka 12 tega člena.“;

(b)

odstavek 13 se nadomesti z naslednjim:

„13. Ko začnejo veljati zadevne spremembe Konvencije STCW in dela A Kodeksa STCW v zvezi z digitalnimi spričevali za pomorščake, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27a za spreminjanje te direktive, da se vse zadevne določbe te direktive uskladijo z navedenimi spremembami Konvencije STCW in dela A Kodeksa STCW z namenom digitalizirati spričevala in overitve pomorščakov.“;

(4)

člen 5a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 5a

Podatki za Komisijo

Države članice za namene člena 20(8) in člena 21(2) ter izključno za uporabo s strani držav članic in Komisije pri oblikovanju politik in v statistične namene vsako leto Komisiji predložijo podatke iz Priloge V k tej direktivi o spričevalih o usposobljenosti in overitvah, ki potrjujejo priznanje spričeval o usposobljenosti. Prostovoljno lahko zagotovijo tudi podatke o spričevalih o visoki strokovni usposobljenosti, izdanih mornarjem v skladu s poglavji II, III in VII Priloge h Konvenciji STCW, kot so podatki, navedeni v Prilogi V k tej direktivi.“;

(5)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 5b

Vzajemno priznavanje spričeval pomorščakov, ki jih izdajo države članice

1. Vsaka država članica sprejme spričevala o visoki strokovni usposobljenosti in listinske dokaze, ki jih izda druga država članica ali so izdana v okviru njenih pristojnosti, in sicer na papirju ali v digitalni obliki, da se pomorščakom omogoči delo na ladjah, ki plujejo pod njeno zastavo.

2. Vsaka država članica prizna spričevala o usposobljenosti, ki jih izda druga država članica, ali spričevala o visoki strokovni usposobljenosti, ki jih izda druga država članica, poveljnikom ladij in častnikom v skladu s praviloma V/1-1 in V/1-2 Priloge I k tej direktivi, tako da overi ta spričevala, s čimer potrdi, da jih priznava. Overitev, ki potrjuje priznavanje spričevala, se omeji na dela, funkcije in ravni usposobljenosti ali visoke strokovne usposobljenosti, ki so določeni v spričevalu. Overitev se izda le, če so upoštevane vse zahteve Konvencije STCW v skladu odstavkom 7 pravila I/2 Konvencije STCW. Obrazec, ki se uporabi za overitev, je tisti, ki je določen v odstavku 3 oddelka A-I/2 Kodeksa STCW.

3. Vsaka država članica sprejme zdravniška spričevala, ki jih v skladu s členom 11 v okviru svojih pristojnosti izda druga država članica, da se pomorščakom omogoči delo na ladjah, ki plujejo pod njeno zastavo.

4. Države članice gostiteljice zagotovijo, da se odločitve iz odstavkov 1, 2 in 3 sprejmejo v razumnem času. Države članice gostiteljice tudi zagotovijo, da imajo pomorščaki pravico do pritožbe zoper vsako zavrnitev overitve ali sprejetja veljavnega spričevala ali zoper odsotnost odgovora, in sicer v skladu z nacionalno zakonodajo in postopki, ter da se pomorščakom zagotovijo ustrezni nasveti in pomoč glede takih pritožb v skladu z uveljavljeno nacionalno zakonodajo in postopki.

5. Brez poseganja v odstavek 2 tega člena lahko pristojni organi države članice gostiteljice uvedejo dodatne omejitve del, funkcij in ravni usposobljenosti ali visoke strokovne usposobljenosti v zvezi z obalno plovbo, kakor določa člen 7, ali nadomestnih spričeval, izdanih na podlagi pravila VII/1 Priloge I.

6. Brez poseganja v odstavek 2 lahko država članica gostiteljica po potrebi pomorščaku dovoli, da opravlja delo za obdobje, ki ne presega treh mesecev, na ladji, ki pluje pod njeno zastavo, če ima hkrati ustrezno in veljavno spričevalo, ki ga je izdala in overila druga država, vendar ga zadevna država članica gostiteljica še ni overila za priznanje.

Dokument, ki dokazuje, da je bila vloga za overitev predložena pristojnim organom, je stalno na voljo.

7. Država članica gostiteljica zagotovi, da imajo pomorščaki, ki predložijo v priznanje spričevala za funkcije na upravljavski ravni, ustrezno znanje o pomorski zakonodaji te države članice v zvezi z nalogami, ki jih lahko opravljajo.“;

(6)

člen 12 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. V presledkih, ki niso daljši od petih let, vsak poveljnik ladje, častnik in radijski operater s spričevalom, izdanim ali priznanim na podlagi katerega koli poglavja Priloge I, razen pravila V/3 iz poglavja V ali poglavja VI, ki dela na ladji ali se namerava na ladjo vrniti po obdobju dela na obali, da bi bil še priznan za sposobnega opravljati delo na ladji:

(a)	izpolnjuje standarde glede dobrega zdravstvenega stanja, ki jih določa člen 11, in

(b)	dokaže svojo stalno strokovno usposobljenost v skladu z oddelkom A-I/11 Kodeksa STCW.“;

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„2b. Za nadaljevanje dela na ladjah, ki delujejo v polarnih vodah, vsak poveljnik ladje ali častnik izpolnjuje zahteve iz odstavka 1 tega člena ter v presledkih, ki niso daljši od petih let, dokazuje stalno strokovno usposobljenost za ladje, ki plujejo v polarnih vodah, v skladu z odstavkom 4 oddelka A-I/11 Kodeksa STCW.“;

(c)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Vsaka država članica primerja standarde usposobljenosti, ki se zahtevajo od kandidatov za spričevala o usposobljenosti in/ali spričevala o visoki strokovni usposobljenosti, izdana pred 1. januarjem 2017, s standardi usposobljenosti iz dela A Kodeksa STCW za pridobitev ustreznega spričevala o usposobljenosti in/ali spričevala o visoki strokovni usposobljenosti, in odloči, ali je treba od imetnikov takih spričeval o usposobljenosti in/ali spričeval o visoki strokovni usposobljenosti zahtevati ustrezno osvežitveno in dopolnilno usposabljanje ali oceniti njihovo usposobljenost.“;

(d)

vstavi se naslednji odstavek:

„3a. Vsaka država članica primerja standarde usposobljenosti, ki jih je pred 1. januarjem 2017 zahtevala od oseb, ki delajo na ladjah na plinski pogon, s standardi usposobljenosti iz oddelka A-V/3 Kodeksa STCW, in odloči, ali je treba za te osebe zahtevati posodobitev kvalifikacij.“;

(7)

v členu 19 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

„2. Država članica, ki namerava z overitvijo priznati spričevala o usposobljenosti ali spričevala o visoki strokovni usposobljenosti iz odstavka 1 tega člena, ki jih je tretja država izdala poveljniku ladje, častniku ali radijskemu operaterju za delo na ladjah, ki plujejo pod njeno zastavo, Komisiji predloži zahtevek za priznanje te tretje države, ki mu predloži predhodno analizo skladnosti tretje države z zahtevami Konvencije STCW, tako da zbere podatke iz Priloge II k tej direktivi. Kot utemeljitev zahtevka država članica v tej predhodni analizi navede dodatne podatke o razlogih za priznanje tretje države.

Po predložitvi tega zahtevka Komisija brez odlašanja obravnava zahtevek ter v skladu s postopkom pregleda iz člena 28(2) v razumnem času, ob ustreznem upoštevanju roka iz odstavka 3 tega člena, odloči o začetku ocenjevanja sistema usposabljanja in izdajanja spričeval v tretji državi.

Kadar je bila sprejeta pozitivna odločitev o začetku postopka ocenjevanja, Komisija ob pomoči Evropske agencije za pomorsko varnost in ob morebitni vključitvi države članice, ki je predložila zahtevek, in katerih koli drugih zainteresiranih držav članic zbere podatke iz Priloge II k tej direktivi ter oceni sisteme za usposabljanje in izdajanje spričeval v tretji državi, za katero je bil predložen zahtevek za priznanje, da preveri, ali zadevna država izpolnjuje vse zahteve Konvencije STCW in ali so bili sprejeti ustrezni ukrepi za preprečitev izdajanja spričeval, pridobljenih z goljufijo, ter preuči, ali je ratificirala Konvencijo o delu v pomorstvu iz leta 2006.

3. Kadar Komisija na podlagi ocenjevanja iz odstavka 2 tega člena sklene, da so vse navedene zahteve izpolnjene, sprejme izvedbene akte, v katerih odloči o priznanju tretje države. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 28(2) v 24 mesecih od predložitve zahtevka države članice iz odstavka 2 tega člena.

Če mora zadevna tretja država izvesti večje popravne ukrepe, vključno s spremembami svoje zakonodaje ter svojega sistema izobraževanja, usposabljanja in izdajanja spričeval, da bi izpolnila zahteve Konvencije STCW, se izvedbeni akti iz prvega pododstavka tega odstavka sprejmejo v 36 mesecih po predložitvi zahtevka države članice iz odstavka 2 tega člena.

Dokler ni sprejet izvedbeni akt na podlagi tega odstavka, se lahko država članica, ki predloži zahtevek, odloči, da enostransko prizna tretjo državo. V primeru takega enostranskega priznanja država članica Komisiji sporoči število overitev, ki potrjujejo priznavanje spričeval o usposobljenosti in spričeval o visoki strokovni usposobljenosti iz odstavka 1, ki jih izda tretja država, dokler ni sprejet izvedbeni akt o priznanju te tretje države.“;

(8)

v členu 20 se doda naslednji odstavek:

„8. Če ni overitev, ki bi potrjevale priznanja, ki jih država članica izda v zvezi s spričevali o usposobljenosti ali spričevali o visoki strokovni usposobljenosti iz člena 19(1), ki jih tretja država izda za več kot osem let, se priznanje spričeval te države ponovno preuči. Komisija sprejme izvedbene akte o svoji odločitvi na podlagi ponovne preučitve. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 28(2), potem ko se vsaj šest mesecev vnaprej uradno obvestijo države članice in zadevna tretja država.“;

(9)

v členu 21 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„1. Komisija ob pomoči Evropske agencije za pomorsko varnost redno in vsaj v desetih letih po zadnji presoji izvaja ponovno presojo tretjih držav, ki so bile priznane v skladu s postopkom iz prvega pododstavka člena 19(3), vključno s tistimi iz člena 19(6), da bi preverila, ali izpolnjujejo ustrezna merila iz Priloge II in ali so bili sprejeti ustrezni ukrepi za preprečevanje izdajanja spričeval, pridobljenih z goljufijo.

2. Komisija ob pomoči Evropske agencije za pomorsko varnost izvaja ponovno presojo tretjih držav na podlagi prednostnih meril. Ta prednostna merila vključujejo:

(a)	podatke o rezultatih poslovanja pomorske inšpekcije države pristanišča na podlagi člena 23;

(b)	število overitev, ki potrjujejo priznavanje spričeval o usposobljenosti ali spričeval o visoki strokovni usposobljenosti, izdanih v skladu s praviloma V/1-1 in V/1-2 Konvencije STCW s strani tretje države;

(c)	število ustanov za izobraževanje in usposabljanje pomorščakov, ki jih akreditira tretja država;

(d)	število programov za usposabljanje in poklicni razvoj pomorščakov, ki jih odobri tretja država;

(e)	datum zadnje presoje tretje države s strani Komisije in število pomanjkljivosti v ključnih procesih, ki so bile ugotovljene med to presojo;

(f)	vse bistvene spremembe sistema pomorskega usposabljanja in izdajanja spričeval v tretji državi;

(g)	skupno število pomorščakov, ki jim je tretja država izdala spričevalo in delajo na ladjah, ki plujejo pod zastavami držav članic, ter raven njihove usposobljenosti in kvalifikacij;

(h)	informacije o standardih izobraževanja in usposabljanja v tej tretji državi, ki jih zagotovijo vsi ustrezni organi ali drugi deležniki, če so na voljo.

Če tretja država v skladu s členom 20 te direktive ne izpolnjuje zahtev Konvencije STCW, ima ponovna presoja zadevne države prednost pred drugimi tretjimi državami.“;

(10)	v členu 25a se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. Države članice Komisiji sporočijo podatke iz Priloge V za namene člena 20(8) in člena 21(2) ter za uporabo s strani držav članic in Komisije pri oblikovanju politik.“;

(11)

člen 26 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 26

Poročilo o oceni

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje 2. avgusta 2024 predloži poročilo o oceni, vključno s predlogi za nadaljnje ukrepe, ki jih je treba sprejeti ob upoštevanju te ocene. Komisija v poročilu o oceni analizira izvajanje sheme vzajemnega priznavanja spričeval pomorščakov, ki jih izdajo države članice, in morebiten razvoj dogodkov v zvezi z digitalnimi spričevali za pomorščake na mednarodni ravni. Komisija oceni tudi morebiten razvoj dogodkov v zvezi s prihodnjim upoštevanjem evropskih pomorskih diplom odličnosti, ki temelji na priporočilih socialnih partnerjev.“;

(12)

člen 27 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 27

Sprememba

1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27a za spreminjanje Priloge I k tej direktivi in zadevnih določb te direktive za uskladitev navedene Priloge in navedenih določb z novimi spremembami h Konvenciji STCW in delu A Kodeksa STCW.

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27a za spremembo Priloge V k tej direktivi glede posebne in zadevne vsebine ter podrobnosti podatkov, ki jih morajo sporočati države članice, če so ti akti omejeni na upoštevanje sprememb Konvencije STCW in dela A Kodeksa STCW ter spoštujejo zaščitne ukrepe glede varstva podatkov. Ti delegirani akti ne spreminjajo določb o zagotavljanju podatkov v anonimni obliki, kot je določeno v členu 25a(3).“;

(13)

člen 27a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 27a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 5(13) in člena 27 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 1. avgusta 2019. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Prenos pooblastila iz člena 5(13) in člena 27 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 5(13) in člena 27, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“;

(14)	Priloga I k Direktivi 2008/106/ES se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

Razveljavitev

Direktiva 2005/45/ES se razveljavi.

Člen 3

Prenos

1. Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 2. avgusta 2021. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice sporočijo Komisiji besedilo temeljnih določb predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 4

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 5

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 20. junija 2019

Za Evropski parlament

Predsednik

A. TAJANI

Za Svet

Predsednik

G. CIAMBA

(1) UL C 110, 22.3.2019, str. 125.

(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 6. junija 2019.

(3) Direktiva 2008/106/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov (UL L 323, 3.12.2008, str. 33).

(4) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(5) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(6) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L 255, 30.9.2005, str. 22).

(7) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/45/ES z dne 7. septembra 2005 o vzajemnem priznavanju spričeval pomorščakov, ki jih izdajo države članice, in spremembah Direktive 2001/25/ES (UL L 255, 30.9.2005, str. 160).

(8) Direktiva 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pomorski inšpekciji države pristanišča (UL L 131, 28.5.2009, str. 57).

PRILOGA

V Prilogi I k Direktivi 2008/106/ES se poglavje V spremeni:

(1)

pravilo V/2 se nadomesti z naslednjim:

„Pravilo V/2

Minimalne obvezne zahteve za usposabljanje in kvalifikacije poveljnikov ladje, ladijskih častnikov, mornarjev in drugega osebja na potniških ladjah

To pravilo se uporablja za poveljnike ladij, častnike, mornarje in drugo osebje, ki dela na potniških ladjah v mednarodni plovbi. Države članice morajo odločiti glede uporabe teh zahtev za osebje, ki dela na potniških ladjah v domači plovbi.

Vse osebe, ki delajo na potniških ladjah, morajo pred dodelitvijo nalog izpolnjevati zahteve iz odstavka 1 oddelka A-VI/1 Kodeksa STCW.

Poveljniki ladij, častniki, mornarji in drugo osebje, ki delajo na potniških ladjah, morajo v skladu s svojimi delovnimi mesti, nalogami in odgovornostmi opraviti izobraževanje in seznanitev, zahtevana v odstavkih 5 do 9 v nadaljevanju.

Poveljniki ladij, častniki, mornarji in drugo osebje, ki morajo imeti izobrazbo v skladu z odstavki 7 do 9 v nadaljevanju, morajo v največ petletnih presledkih opraviti ustrezno osvežitveno izobraževanje ali dokazati, da so v zadnjih petih letih dosegli zahtevane standarde usposobljenosti.

Osebje, ki dela na potniških ladjah, mora v skladu s svojimi delovnimi mesti, nalogami in odgovornostmi opraviti seznanitev z izrednimi razmerami na potniških ladjah, kakor je opredeljeno v odstavku 1 oddelka A-V/2 Kodeksa STCW.

Osebje, ki zagotavlja neposredne storitve potnikom v prostorih za potnike na potniških ladjah, mora opraviti usposabljanje s področja varnosti, opredeljeno v odstavku 2 oddelka A-V/2 Kodeksa STCW.

Poveljniki ladij, častniki, mornarji, kvalificirani v skladu s poglavji II, III in VII te Priloge, ter drugo osebje, ki so na seznamu razporeditve ob alarmu določeni za pomoč potnikom v izrednih razmerah na potniških ladjah, morajo opraviti usposabljanje s področja upravljanja množice na potniških ladjah, kakor je opredeljeno v odstavku 3 oddelka A-V/2 Kodeksa STCW.

Poveljnik ladje, upravitelj stroja, prvi častnik, prvi častnik stroja in vsaka oseba, ki je na seznamu razporeditve ob alarmu določena za varnost potnikov v izrednih razmerah na potniških ladjah, mora opraviti odobreno usposabljanje iz kriznega upravljanja in vedenja ljudi, kakor je opredeljeno v odstavku 4 oddelka A-V/2 Kodeksa STCW.

Poveljnik ladje, upravitelj stroja, prvi častnik, prvi častnik stroja in vsaka oseba, ki ji je dodeljena neposredna odgovornost za vkrcanje in izkrcanje potnikov, za natovor, raztovor ali zaščito tovora ali za zapiranje odprtin v ladijskem trupu potniškega ro-ro trajekta, mora opraviti odobreno usposabljanje iz varnosti potnikov, varnosti tovora in celovitosti ladijskega trupa, kakor je opredeljeno v odstavku 5 oddelka A-V/2 Kodeksa STCW.

10.

Države članice morajo zagotoviti izdajo listinskih dokazov, ki dokazujejo opravljeno usposabljanje, vsaki osebi, ki je usposobljena v skladu z odstavki 6 do 9 tega pravila.“;

(2)

dodata se naslednji pravili:

„Pravilo V/3

Minimalne obvezne zahteve za usposabljanje in kvalifikacije poveljnikov ladij, častnikov, mornarjev in drugega osebja na ladjah, za katere velja Kodeks IGF

To pravilo se uporablja za poveljnike ladij, častnike, mornarje in drugo osebje, ki dela na ladjah, za katere velja Kodeks IGF.

Preden so pomorščakom dodeljene naloge na ladjah, za katere velja Kodeks IGF, morajo opraviti usposabljanje, zahtevano v odstavkih 4 do 9 v nadaljevanju, v skladu z njihovimi delovnimi mesti, nalogami in odgovornostmi.

Vsi pomorščaki, ki delajo na ladjah, za katere velja Kodeks IGF, morajo pred dodelitvijo nalog opraviti ustrezno posebno seznanitev z ladjo in opremo, kakor je določeno v točki (d) člena 14(1) te direktive.

Pomorščaki, odgovorni za dodeljene varnostne naloge, povezane s skrbjo za gorivo, njegovo uporabo ali odzivanjem na izredne razmere v povezavi z gorivom na ladjah, za katere velja Kodeks IGF, morajo imeti spričevalo o osnovnem usposabljanju za delo na ladjah, za katere velja Kodeks IGF.

Vsak kandidat za pridobitev spričevala o osnovnem usposabljanju za delo na ladjah, za katere velja Kodeks IGF, mora opraviti osnovno usposabljanje v skladu z določbami odstavka 1 oddelka A-V/3 Kodeksa STCW.

Za pomorščake, odgovorne za dodeljene varnostne naloge, povezane s skrbjo za gorivo, njegovo uporabo ali odzivanjem na izredne razmere v povezavi z gorivom na ladjah, za katere velja Kodeks IGF, ki so usposobljeni in pooblaščeni v skladu z odstavkoma 2 in 5 pravila V/1-2 ali odstavkoma 4 in 5 pravila V/1-2 na tankerjih za prevoz utekočinjenega plina, se šteje, da so izpolnili zahteve, opredeljene v odstavku 1 oddelka A-V/3 Kodeksa STCW o osnovnem usposabljanju za delo na ladjah, za katere velja Kodeks IGF.

Poveljniki ladij, strojniki in vse osebe, ki so neposredno odgovorne za oskrbo in uporabo goriva in sistemov goriva na ladjah, za katere velja Kodeks IGF, morajo imeti spričevalo o dodatnem usposabljanju za delo na ladjah, za katere velja kodeks IGF.

Vsak kandidat za pridobitev spričevala o dodatnem usposabljanju za delo na ladjah, za katere velja Kodeks IGF, mora poleg spričevala o visoki strokovni usposobljenosti, opisanega v odstavku 4:

8.1	opraviti odobreno dodatno usposabljanje za delo na ladjah, za katere velja Kodeks IGF, ter izpolnjevati standard usposobljenosti, kakor je opredeljeno v odstavku 2 oddelka A-V/3 Kodeksa STCW, in

8.2	opraviti vsaj en mesec odobrenega dela na ladji, ki vključuje vsaj tri postopke oskrbe na ladjah, za katere velja Kodeks IGF. Dva od treh postopkov oskrbe se lahko nadomestita z odobrenim usposabljanjem za naloge oskrbe s simulatorjem v okviru usposabljanja iz odstavka 8.1.

Za poveljnike ladij, strojnike in vse osebe, ki so neposredno odgovorne za oskrbo in uporabo goriva na ladjah, za katere velja Kodeks IGF, ter usposobljene in pooblaščene v skladu s standardi usposobljenosti, opredeljenimi v odstavku 2 oddelka A-V/1-2 Kodeksa STCW, za delo na tankerjih za prevoz utekočinjenega plina, se šteje, da so izpolnili zahteve iz odstavka 2 oddelka A-V/3 Kodeksa STCW o dodatnem usposabljanju za ladje, za katere velja kodeks IGF, če so hkrati:

9.1	izpolnili zahteve iz odstavka 6;

9.2	izpolnili zahteve glede oskrbe iz odstavka 8.2 ali sodelovali pri izvedbi treh postopkov s tovorom na tankerju za prevoz utekočinjenega plina in

9.3

opravili trimesečno delo na ladji v preteklih petih letih:

9.3.1

na ladjah, za katere velja Kodeks IGF;

9.3.2

na tankerjih, ki kot tovor prevažajo goriva, zajeta v Kodeksu IGF ali

9.3.3

na ladjah, ki kot goriva uporabljajo pline ali gorivo z nizkim vnetiščem.

10.

Države članice morajo pomorščakom, ki so usposobljeni v skladu z odstavkom 4 ali 7, zagotoviti izdajo spričevala o visoki strokovni usposobljenosti, kot je ustrezno.

11.

Pomorščaki, ki imajo spričevala o visoki strokovni usposobljenosti v skladu z odstavkom 4 ali 7, morajo v največ petletnih presledkih opraviti ustrezno osvežitveno usposabljanje ali dokazati, da so v zadnjih petih letih pridobili zahtevane standarde usposobljenosti.

Pravilo V/4

Minimalne obvezne zahteve za usposabljanje in kvalifikacije poveljnikov ladij in krovnih častnikov na ladjah, ki delujejo v polarnih vodah

Poveljniki ladij, prvi častniki in častniki, zadolženi za krovno stražo, na ladjah, ki delujejo v polarnih vodah, morajo imeti spričevalo o osnovnem usposabljanju za ladje, ki delujejo v polarnih vodah, kot se zahteva v skladu s Polarnim kodeksom.

Vsak kandidat mora za pridobitev spričevala o osnovnem usposabljanju za ladje, ki delujejo v polarnih vodah, opraviti odobreno osnovno usposabljanje za ladje, ki delujejo v polarnih vodah, in izpolnjevati standard usposobljenosti, opredeljen v odstavku 1 oddelka A-V/4 Kodeksa STCW.

Poveljniki ladij in prvi častniki na ladjah, ki delujejo v polarnih vodah, morajo imeti spričevalo o dodatnem usposabljanju za ladje, ki delujejo v polarnih vodah, kot se zahteva v skladu s Polarnim kodeksom.

Vsak kandidat mora za pridobitev spričevala o dodatnem usposabljanju za ladje, ki delujejo v polarnih vodah:

4.1	izpolnjevati zahteve za pridobitev spričevala o osnovnem usposabljanju za ladje, ki delujejo v polarnih vodah;

4.2	opraviti vsaj dva meseca odobrenega dela na ladji v krovnem oddelku, na vodstveni ravni ali pri izvajanju nalog ladijske straže na operativni ravni v polarnih vodah ali drugo enakovredno odobreno delo na ladji in

4.3	opraviti odobreno dodatno usposabljanje za ladje, ki delujejo v polarnih vodah, ter izpolnjevati standard usposobljenosti, opredeljen v odstavku 2 oddelka A-V/4 Kodeksa STCW.

Države članice morajo pomorščakom, ki so usposobljeni v skladu z odstavkom 2 ali 4, zagotoviti izdajo spričevala o visoki strokovni usposobljenosti, kot je ustrezno.

Do 1. julija 2020 bodo lahko pomorščaki, ki so odobreno delo na ladji v polarnih vodah začeli pred 1. julijem 2018, dokazali, da izpolnjujejo zahteve iz odstavka 2, tako da so:

6.1	v zadnjih petih letih skupno vsaj tri mesece opravljali odobreno delo na ladji, ki deluje v polarnih vodah, ali enakovredno odobreno delo na ladji z izvajanjem nalog v krovnem oddelku na operativni ali vodstveni ravni ali

6.2	uspešno opravili tečaj usposabljanja, organiziran v skladu s smernicami o usposabljanju, ki jih je Mednarodna pomorska organizacija določila za ladje, ki delujejo v polarnih vodah.

Do 1. julija 2020 bodo lahko pomorščaki, ki so odobreno delo na ladji v polarnih vodah začeli pred 1. julijem 2018, dokazali, da izpolnjujejo zahteve iz odstavka 4, tako da so:

7.1	v zadnjih petih letih skupno vsaj tri mesece opravljali odobreno delo na ladji, ki deluje v polarnih vodah, ali enakovredno odobreno delo na ladji z izvajanjem nalog v krovnem oddelku na vodstveni ravni ali

7.2

uspešno opravili tečaj usposabljanja, ki izpolnjuje smernice o usposabljanju, ki jih je Mednarodna pomorska organizacija določila za ladje, ki delujejo v polarnih vodah, ter so v zadnjih petih letih skupno vsaj dva meseca opravljali odobreno delo na ladji, ki deluje v polarnih vodah, ali enakovredno odobreno delo na ladji z izvajanjem nalog v krovnem oddelku na vodstveni ravni.“