4.12.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 313/60 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2019/2031
z dne 12. novembra 2019
o določitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT) za industrijo hrane, pijače in mleka v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta
(notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 7989)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (1) ter zlasti člena 13(5) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT) so referenca za določanje pogojev v dovoljenju za obrate iz poglavja II Direktive 2010/75/EU, pristojni organi pa bi morali določiti mejne vrednosti emisij, s katerimi se zagotavlja, da emisije pri običajnih pogojih obratovanja ne presegajo ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, kot so določene v zaključkih o BAT. |
(2) |
Forum, v katerega so vključeni predstavniki držav članic, zadevnih industrijskih panog in nevladnih organizacij, ki spodbujajo varstvo okolja, vzpostavljen s Sklepom Komisije z dne 16. maja 2011 (2), je 27. novembra 2018 Komisiji predložil mnenje o predlagani vsebini referenčnega dokumenta BAT za industrijo hrane, pijače in mleka. Navedeno mnenje je javno objavljeno (3). |
(3) |
Zaključki o BAT, navedeni v Prilogi k temu sklepu, so ključni element navedenega referenčnega dokumenta o BAT. |
(4) |
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 75(1) Direktive 2010/75/EU – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Zaključki o BAT za industrijo hrane, pijače in mleka, kot so navedeni v Prilogi, se sprejmejo.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Bruslju, 12. novembra 2019
Za Komisijo
Karmenu VELLA
Član Komisije
(1) UL L 334, 17.12.2010, str. 17.
(2) Sklep Komisije z dne 16. maja 2011 o vzpostavitvi foruma za izmenjavo informacij v skladu s členom 13 Direktive 2010/75/EU o industrijskih emisijah (UL C 146, 17.5.2011, str. 3).
(3) https://circabc.europa.eu/ui/group/06f33a94-9829-4eee-b187-21bb783a0fbf/library/d00a6ea2-6a30-46fc-8064-16200f9fe7f6?p=1&n=10&sort=modified_DESC.
PRILOGA
ZAKLJUČKI O NAJBOLJŠIH RAZPOLOŽLJIVIH TEHNIKAH (BAT) ZA INDUSTRIJO HRANE, PIJAČE IN MLEKA
PODROČJE UPORABE
Ti zaključki o BAT se nanašajo na naslednje dejavnosti, navedene v Prilogi I k Direktivi 2010/75/EU:
— |
|
— |
|
— |
|
Ti zaključki o BAT zajemajo tudi:
— |
skupno čiščenje odpadne vode različnega izvora, če glavna obremenitev z onesnaževali izhaja iz dejavnosti, navedenih v točki 6.4(b) ali (c) Priloge I k Direktivi 2010/75/EU, in če čiščenje odpadne vode ni zajeto v Direktivi Sveta 91/271/EGS; |
— |
proizvodnjo etanola v obratu, ki je zajeta v opisu dejavnosti iz točke 6.4(b)(ii) Priloge I k Direktivi 2010/75/EU ali kot dejavnost, ki je neposredno povezana s takim obratom. |
V teh zaključkih o BAT niso obravnavani:
— |
kurilne naprave na kraju proizvodnje, ki proizvajajo vroče pline, ki se ne uporabljajo za ogrevanje z neposrednim stikom, sušenje ali drugo obdelavo predmetov ali materialov. Te naprave se lahko obravnavajo v zaključkih o BAT za velike kurilne naprave (LCP) ali v Direktivi (EU) 2015/2193 Evropskega parlamenta in Sveta (2); |
— |
proizvodnja primarnih proizvodov iz živalskih stranskih proizvodov, kot so predelava in topljenje maščob, proizvodnja ribje moke in ribjega olja, predelava krvi in proizvodnja želatine. To se lahko obravnava v zaključkih o BAT za klavnice in industrijo živalskih stranskih proizvodov (SA); |
— |
pridobivanje standardnih kosov mesa velikih živali in kosov perutnine. To se lahko obravnava v zaključkih o BAT za klavnice in industrijo živalskih stranskih proizvodov (SA). |
Drugi zaključki o BAT in referenčni dokumenti, ki bi lahko bili pomembni za dejavnosti, zajete v teh zaključkih o BAT, so:
— |
velike kurilne naprave (LCP); |
— |
klavnice in industrije živalskih stranskih proizvodov (SA); |
— |
čiščenje odpadnih voda in plinov ter ravnanje z njimi v kemijski industriji (CWW); |
— |
dejavnosti z večjimi količinami organskih kemikalij (LVOC); |
— |
predelava odpadkov (WT); |
— |
proizvodnja cementa, apna in magnezijevega oksida (CLM); |
— |
spremljanje emisij v zrak in vodo iz obratov iz direktive o industrijskih emisijah (ROM); |
— |
gospodarski učinki in učinki na različne prvine okolja (ECM); |
— |
emisije iz skladiščenja (EFS); |
— |
energijska učinkovitost (ENE); |
— |
industrijski hladilni sistemi (ICS). |
Ti zaključki o BAT se uporabljajo brez poseganja v drugo ustrezno zakonodajo, na primer o higieni ali varnosti hrane/krme.
OPREDELITEV POJMOV
V teh zaključkih o BAT se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
Uporabljeni izraz |
Opredelitev |
||||
Biokemijska potreba po kisiku (BPKn) |
Količina kisika, potrebna za biokemijsko oksidacijo organske snovi v ogljikov dioksid v n dneh (n je običajno 5 ali 7). BPK je kazalnik masne koncentracije biološko razgradljivih organskih spojin. |
||||
Zajete emisije |
Emisije onesnaževal v okolje skozi kakršen koli kanal, cev, odvodnik itd. |
||||
Kemijska potreba po kisiku (KPK) |
Količina kisika, potrebna za popolno kemijsko oksidacijo organske snovi v ogljikov dioksid z uporabo dikromata. KPK je kazalnik masne koncentracije organskih spojin. |
||||
Prah |
Skupna količina delcev (v zraku). |
||||
Obstoječa naprava |
Naprava, ki ni nova. |
||||
Heksan |
Alkan s šestimi atomi ogljika in kemijsko formulo C6H14. |
||||
hl |
Hektoliter (enako 100 litrom). |
||||
Nova naprava |
Nova naprava, za katero se prvič pridobi dovoljenje za obratovanje na mestu obrata po objavi teh zaključkov o BAT, ali popolna nadomestitev naprave po objavi teh zaključkov o BAT. |
||||
NOX |
Skupna količina dušikovega monoksida (NO) in dušikovega dioksida (NO2), izražena kot NO2. |
||||
Ostanek |
Snov ali predmet, ki pri dejavnostih, zajetih v področje uporabe tega dokumenta, nastane kot odpadek ali stranski proizvod. |
||||
SOX |
Vsota žveplovega dioksida (SO2), žveplovega trioksida (SO3) in aerosolov žveplove kisline, izražena kot SO2. |
||||
Občutljivi sprejemnik |
Območja, ki potrebujejo posebno zaščito, kot so:
|
||||
Skupni dušik (TN) |
Skupni dušik, izražen kot N, vključuje prosti amoniak in amonijev dušik (NH4-N), nitritni dušik (NO2-N), nitratni dušik (NO3-N) in organsko vezan dušik. |
||||
Skupni organski ogljik (TOC) |
Skupni organski ogljik, izražen kot C (v vodi); vključuje vse organske spojine. |
||||
Skupni fosfor (TP) |
Skupni fosfor, izražen kot P, vključuje vse anorganske in organske fosforjeve spojine, raztopljene ali vezane na delce. |
||||
Skupne suspendirane trdne snovi (TSS) |
Masna koncentracija vseh suspendiranih trdnih snovi (v vodi), izmerjena s filtracijo prek filtrov iz steklenih vlaken in gravimetrijo. |
||||
Skupni hlapni organski ogljik (TVOC) |
Skupni hlapni organski ogljik, izražen kot C (v zraku). |
SPLOŠNE UGOTOVITVE
Najboljše razpoložljive tehnike
Tehnike, navedene in opisane v teh zaključkih o BAT, niso niti zavezujoče niti izčrpne. Uporabljajo se lahko druge tehnike, s katerimi se zagotovi vsaj enakovredna stopnja varstva okolja.
Če ni navedeno drugače, se zaključki o BAT uporabljajo za vse naprave, ki so predmet teh zaključkov.
Ravni emisij, povezane z BAT (BAT-AEL), za emisije v zrak
Če ni navedeno drugače, se ravni emisij, povezane z BAT (BAT-AEL), za emisije v zrak iz teh zaključkov o BAT nanašajo na koncentracije, izražene kot masa izpuščenih snovi na prostornino odpadnih plinov pod naslednjimi standardnimi pogoji: suh plin pri temperaturi 273,15 K in tlaku 101,3 kPa, brez popravka za vsebnost kisika in izraženo v mg/Nm3.
Enačba za izračun koncentracije emisij pri referenčni vsebnosti kisika je:
pri čemer je:
ER: |
: |
koncentracija emisij pri referenčni vsebnosti kisika OR, |
OR: |
: |
referenčna vsebnost kisika v volumskih odstotkih, |
EM: |
: |
izmerjena koncentracija emisij, |
OM: |
: |
izmerjena vsebnost kisika v volumskih odstotkih. |
Za čas povprečenja ravni emisij, povezanih z BAT, za emisije v zrak se uporablja naslednja opredelitev.
Čas povprečenja |
Opredelitev |
Povprečje v obdobju vzorčenja |
Povprečna vrednost treh zaporednih meritev, pri čemer vsaka traja vsaj 30 minut (3). |
Kadar se odpadni plini iz dveh ali več virov (npr. sušilnikov ali peči) izpuščajo skozi skupni odvodnik, se ravni emisij, povezane z BAT, uporabljajo za skupni izpust iz odvodnika.
Specifične izgube heksana
Ravni emisij, povezane z BAT, ki se nanašajo na specifične izgube heksana, se nanašajo na letna povprečja in se izračunajo z naslednjo enačbo:
pri čemer: |
je izguba heksana skupna količina heksana, ki jo je obrat porabil za vsako vrsto semen ali zrn, izražena v kg/leto; so surovine skupna količina vsake vrste očiščenih semen ali predelanih zrn, izražena v tonah/leto. |
Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije v vodo
Če ni navedeno drugače, se ravni emisij, povezane z BAT, za emisije v vodo iz teh zaključkov o BAT nanašajo na koncentracije (masa izpuščenih snovi na prostornino vode), izražene pa so v mg/l.
Ravni emisij, povezane z BAT in izražene kot koncentracije, se nanašajo na dnevne povprečne vrednosti, tj. 24-urne pretočno sorazmerne sestavljene vzorce. Časovno sorazmerni sestavljeni vzorci se lahko uporabijo, če je dokazana zadostna stabilnost pretoka. Namesto tega se lahko odvzamejo naključni vzorci, če je iztok ustrezno zmešan in homogen.
Kar zadeva skupni organski ogljik (TOC), kemijsko potrebo po kisiku (KPK), skupni dušik (TN) in skupni fosfor (TP), izračun povprečne učinkovitosti zmanjšanja emisij iz teh zaključkov o BAT (glej Table 1) temelji na vtoku in iztoku čistilne naprave za odpadno vodo.
Druge ravni okoljske učinkovitosti
Specifični izpust odpadne vode
Okvirne ravni okoljske učinkovitosti, povezane s specifičnim izpustom odpadne vode, se nanašajo na letna povprečja in se izračunajo z naslednjo enačbo:
pri čemer: |
je odvajanje odpadne vode skupna količina izpuščene odpadne vode (kot neposredni izpust, posredni izpust in/ali raztros po zemljiščih) iz zadevnih posebnih postopkov v obdobju proizvodnje, izražena v m3/leto, brez hladilne vode in odtekajoče vode, ki se izpuščata ločeno; je stopnja aktivnosti skupna količina predelanih proizvodov ali surovin, odvisno od posameznega sektorja, izražena v tonah/leto ali hl/leto. Embalaža ni všteta v težo proizvoda. Surovine so vsi materiali, ki pridejo v napravo in se obdelajo ali predelajo za proizvodnjo hrane ali krme. |
Specifična poraba energije
Okvirne ravni okoljske učinkovitosti, povezane s specifično porabo energije, se nanašajo na letna povprečja in se izračunajo z naslednjo enačbo:
pri čemer: |
je končna poraba energije skupna količina energije, porabljena v zadevnih posebnih postopkih v obdobju proizvodnje (v obliki toplote in električne energije) in izražena v MWh/leto; je stopnja aktivnosti skupna količina predelanih proizvodov ali surovin, odvisno od posameznega sektorja, izražena v tonah/leto ali hl/leto. Embalaža ni všteta v težo proizvoda. Surovine so vsi materiali, ki pridejo v napravo in se obdelajo ali predelajo za proizvodnjo hrane ali krme. |
1. SPLOŠNI ZAKLJUČKI O BAT
1.1 Sistemi okoljskega ravnanja
BAT 1. Najboljša razpoložljiva tehnika za izboljšanje splošne okoljske učinkovitosti je izpopolnitev in izvajanje sistema okoljskega ravnanja, ki vključuje vse naslednje elemente:
(i) |
zavezanost, vodenje in odgovornost vodstva, vključno z višjim vodstvom, za izvajanje učinkovitega sistema okoljskega ravnanja; |
(ii) |
analizo, ki vključuje določitev okvira organizacije, opredelitev potreb in pričakovanj zainteresiranih strani, opredelitev značilnosti obrata, povezanih z morebitnimi tveganji za okolje (ali zdravje ljudi), ter veljavnih pravnih zahtev v zvezi z okoljem; |
(iii) |
oblikovanje okoljske politike, ki vključuje stalno izboljševanje okoljske učinkovitosti obrata; |
(iv) |
določitev ciljev in kazalnikov uspešnosti v zvezi s pomembnimi okoljskimi vidiki, vključno z zagotavljanjem skladnosti z veljavnimi pravnimi zahtevami; |
(v) |
načrtovanje in izvajanje potrebnih postopkov in ukrepov (vključno s popravnimi in preventivnimi ukrepi, če so potrebni) za doseganje okoljskih ciljev in preprečevanje okoljskih tveganj; |
(vi) |
določitev struktur, vlog in odgovornosti v zvezi z okoljskimi vidiki in cilji ter zagotavljanje potrebnih finančnih in človeških virov; |
(vii) |
zagotavljanje potrebne usposobljenosti in ozaveščenosti osebja, katerega delo lahko vpliva na okoljsko učinkovitost obrata (npr. z zagotavljanjem informacij in usposabljanjem); |
(viii) |
notranjo in zunanjo komunikacijo; |
(ix) |
spodbujanje sodelovanja zaposlenih pri dobrih praksah okoljskega ravnanja; |
(x) |
oblikovanje in vzdrževanje priročnika za upravljanje in pisnih postopkov za nadzor dejavnosti z znatnim vplivom na okolje in ustreznih evidenc; |
(xi) |
učinkovito operativno načrtovanje in nadzor postopkov; |
(xii) |
izvajanje ustreznih programov vzdrževanja; |
(xiii) |
protokole za pripravljenost in odzivanje na izredne dogodke, vključno s preprečevanjem in/ali zmanjševanjem negativnih vplivov izrednih razmer (na okolje); |
(xiv) |
pri (ponovnem) projektiranju (novega) obrata ali njegovega dela upoštevanje njegovega vpliva na okolje v celotni življenjski dobi, kar vključuje gradnjo, vzdrževanje, obratovanje in razgradnjo; |
(xv) |
izvajanje programa spremljanja in merjenja, če je potrebno; informacije so na voljo v referenčnem poročilu o spremljanju emisij v zrak in vodo iz obratov iz direktive o industrijskih emisijah; |
(xvi) |
redno uporabo sektorskih primerjalnih analiz; |
(xvii) |
redno neodvisno (kolikor je izvedljivo) notranjo revizijo in redno neodvisno zunanjo revizijo, da se oceni okoljska učinkovitost in ugotovi, ali je sistem okoljskega ravnanja skladen z načrtovano ureditvijo ter ali se ustrezno izvaja in vzdržuje; |
(xviii) |
oceno vzrokov neskladnosti, izvajanje popravnih ukrepov v odziv na neskladnosti, pregled učinkovitosti popravnih ukrepov in določitev, ali obstajajo oziroma ali bi se lahko pojavile podobne neskladnosti; |
(xix) |
redno pregledovanje sistema okoljskega ravnanja ter njegove stalne ustreznosti, primernosti in učinkovitosti, ki ga izvaja višje vodstvo; |
(xx) |
spremljanje in upoštevanje razvoja čistejših tehnik. |
BAT za sektor hrane, pijače in mleka je tudi vključitev naslednjih elementov v sistem okoljskega ravnanja:
(i) |
načrta za obvladovanje hrupa (glej BAT 13); |
(ii) |
načrta za obvladovanje vonjav (glej BAT 15); |
(iii) |
popis porabe vode, energije in surovin ter tokov odpadnih voda in plinov (glej BAT 2); |
(iv) |
načrta za energijsko učinkovitost (glej BAT 6a). |
Opomba
Z Uredbo (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (4) je vzpostavljen sistem Unije za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), ki je primer sistema okoljskega ravnanja v skladu s temi BAT.
Ustreznost
Raven podrobnosti in stopnja formalizacije sistema okoljskega ravnanja bosta na splošno povezani z naravo, obsegom in kompleksnostjo obrata ter njegovimi morebitnimi vplivi na okolje.
BAT 2. Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje učinkovitosti rabe virov in zmanjšanje emisij je vzpostavitev, vzdrževanje in redno pregledovanje (tudi ob bistvenih spremembah) popisa porabe vode, energije in surovin ter tokov odpadnih voda in plinov kot del sistema okoljskega ravnanja (glej BAT 1), ki vključuje vse naslednje značilnosti:
I. |
informacije o postopkih proizvodnje hrane, pijače in mleka, vključno s:
|
II. |
informacije o porabi in uporabi vode (npr. diagrami poteka in vodne masne bilance) ter opredelitev ukrepov za zmanjšanje porabe vode in količine odpadne vode (glej BAT 7); |
III. |
informacije o količini in značilnostih tokov odpadnih voda, kot so:
|
IV. |
informacije o značilnostih tokov odpadnih plinov, kot so:
|
V. |
informacije o porabi in uporabi energije, količini uporabljenih surovin, količini in lastnostih nastalih ostankov ter opredelitvi ukrepov za stalno izboljševanje učinkovite rabe virov (glej na primer BAT 6 in BAT 10); |
VI. |
opredelitev in izvajanje ustrezne strategije spremljanja za povečanje učinkovitosti rabe virov ob upoštevanju porabe energije, vode in surovin. Spremljanje lahko vključuje ustrezno pogoste neposredne meritve, izračune ali evidentiranje. Spremljanje je razčlenjeno na najustreznejšo raven (npr. na raven procesa ali naprave/obrata). |
Ustreznost
Raven podrobnosti popisa bo na splošno povezana z naravo, obsegom in kompleksnostjo obrata ter njegovimi morebitnimi vplivi na okolje.
1.2 Spremljanje
BAT 3. Najboljša razpoložljiva tehnika za zadevne emisije v vodo, kot so opredeljene v popisu tokov odpadnih voda (glej BAT 2), je spremljanje ključnih procesnih parametrov (npr. stalno spremljanje pretoka, vrednosti pH in temperature odpadnih voda) na ključnih lokacijah (npr. ob vtoku v predčiščenje in/ali iztoku iz njega, ob vtoku v končno čiščenje, na točki, kjer emisija zapusti obrat).
BAT 4. Najboljša razpoložljiva tehnika je vsaj tako pogosto spremljanje emisij v vodo, kot je navedeno spodaj, v skladu s standardi EN. Če standardi EN niso na voljo, je najboljša razpoložljiva tehnika uporaba standardov ISO, nacionalnih ali drugih mednarodnih standardov, s katerimi se zagotovijo z znanstvenega vidika enako kakovostni podatki.
Snov/parameter |
Standardi |
Najmanjša pogostost spremljanja (5) |
Spremljanje v povezavi z |
Standard EN ni na voljo |
Enkrat na dan (8) |
BAT 12 |
|
Skupni dušik (TN) (6) |
Na voljo so različni standardi EN (npr. EN 12260, EN ISO 11905-1) |
||
EN 1484 |
|||
Skupni fosfor (TP) (6) |
Na voljo so različni standardi EN (npr. EN ISO 6878, EN ISO 15681-1 in -2, EN ISO 11885) |
||
Skupne suspendirane trdne snovi (6) |
EN 872 |
||
Biokemijska potreba po kisiku (BODn) (6) |
EN 1899-1 |
Enkrat na mesec |
|
Klorid (Cl-) |
Na voljo so različni standardi EN (npr. EN ISO 10304-1, EN ISO 15682) |
Enkrat na mesec |
– |
BAT 5. Najboljša razpoložljiva tehnika je vsaj tako pogosto spremljanje zajetih emisij v zrak, kot je navedeno spodaj, v skladu s standardi EN.
Snov/parameter |
Sektor |
Posebni postopek |
Standardi |
Najmanjša pogostost spremljanja (9) |
Spremljanje v povezavi z |
Prah |
Živalska krma |
Sušenje zelene krme |
EN 13284-1 |
Enkrat na tri mesece (10) |
BAT 17 |
Mletje in hlajenje peletov v proizvodnji krmnih mešanic |
Enkrat na leto |
BAT 17 |
|||
Ekstrudiranje suhe hrane za hišne živali |
Enkrat na leto |
BAT 17 |
|||
Varjenje piva |
Obdelava in predelava sladu in dodatkov |
Enkrat na leto |
BAT 20 |
||
Mlekarne |
Postopki sušenja |
Enkrat na leto |
BAT 23 |
||
Mletje žita |
Čiščenje in mletje žita |
Enkrat na leto |
BAT 28 |
||
Predelava oljnic in rafiniranje rastlinskega olja |
Ravnanje s semeni in njihova priprava, sušenje in hlajenje moke |
Enkrat na leto |
BAT 31 |
||
Proizvodnja škroba |
Sušenje škroba, beljakovin in vlaken |
BAT 34 |
|||
Proizvodnja sladkorja |
Sušenje pulpe sladkorne pese |
Enkrat na mesec (10) |
BAT 36 |
||
PM2,5 in PM10 |
Proizvodnja sladkorja |
Sušenje pulpe sladkorne pese |
EN ISO 23210 |
Enkrat na leto |
BAT 36 |
Skupni hlapni organski ogljik (TVOC) |
Predelava rib in lupinarjev |
Prekajevalnice |
EN 12619 |
Enkrat na leto |
BAT 26 |
Predelava mesa |
Prekajevalnice |
BAT 29 |
|||
Predelava oljnic in rafiniranje rastlinskega olja (11) |
– |
– |
|||
Proizvodnja sladkorja |
Sušenje pulpe sladkorne pese pri visoki temperaturi |
Enkrat na leto |
– |
||
NOX |
Predelava mesa (12) |
Prekajevalnice |
EN 14792 |
Enkrat na leto |
– |
Proizvodnja sladkorja |
Sušenje pulpe sladkorne pese pri visoki temperaturi |
||||
CO |
Predelava mesa (12) |
Prekajevalnice |
EN 15058 |
||
Proizvodnja sladkorja |
Sušenje pulpe sladkorne pese pri visoki temperaturi |
||||
SOX |
Proizvodnja sladkorja |
Sušenje pulpe sladkorne pese, če se ne uporablja zemeljski plin |
EN 14791 |
Dvakrat na leto (10) |
BAT 37 |
1.3 Energijska učinkovitost
BAT 6. Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje energijske učinkovitosti je uporaba BAT 6a in ustrezne kombinacije skupnih tehnik, navedenih pod tehniko b v spodnji preglednici.
Tehnika |
Opis |
|||||||||||||||||||||||||||||
(a) |
Načrt za energijsko učinkovitost |
Načrt za energijsko učinkovitost kot del sistema okoljskega ravnanja (glej BAT 1) vključuje opredelitev in izračun specifične porabe energije pri dejavnosti (ali dejavnostih), določitev ključnih kazalnikov uspešnosti na letni osnovi (na primer za specifično porabo energije) ter načrtovanje ciljev rednih izboljšav in s tem povezanih ukrepov. Načrt je prilagojen posebnostim obrata. |
||||||||||||||||||||||||||||
(b) |
Uporaba skupnih tehnik |
Med skupnimi tehnikami so:
|
Nadaljnje posebne tehnike za povečanje energijske učinkovitosti za posamezne sektorje so navedene v oddelkih od 2 do 13 teh zaključkov o BAT.
1.4 Poraba vode in izpust odpadne vode
BAT 7. Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje porabe vode in količine izpuščene odpadne vode je uporaba BAT 7a in ene od spodaj navedenih tehnik od b do k ali njihove kombinacije.
Tehnika |
Opis |
Ustreznost |
|
Skupne tehnike |
|||
(a) |
Recikliranje in/ali ponovna uporaba vode |
Recikliranje in/ali ponovna uporaba tokov vode (s predhodnim čiščenjem vode ali brez njega), na primer za čiščenje, pranje, hlajenje ali za sam postopek. |
Morda nista ustrezna zaradi higienskih zahtev in zahtev glede varnosti hrane. |
(b) |
Optimizacija pretoka vode |
Uporaba krmilnih naprav, na primer fotocelic, pretočnih ventilov in termostatskih ventilov, za samodejno prilagajanje pretoka vode. |
|
(c) |
Optimizacija šob in cevi za vodo |
Uporaba ustreznega števila in položaja šob; prilagoditev vodnega tlaka. |
|
(d) |
Ločevanje vodnih tokov |
Vodni tokovi, ki jih ni treba očistiti (npr. neonesnažena hladilna voda ali neonesnažena odtekajoča voda), se ločijo od odpadne vode, ki jo je treba očistiti, s čimer se omogoči recikliranje neonesnažene vode. |
Ločevanje neonesnažene deževnice morda ni ustrezno v primeru obstoječih sistemov za zbiranje odpadnih voda. |
Tehnike v zvezi s čiščenjem |
|||
(e) |
Suho čiščenje |
Odstranitev čim več ostankov materiala iz surovin in opreme, na primer s stisnjenim zrakom, vakuumskimi sistemi ali lovilci z mrežastim pokrovom, pred čiščenjem s tekočinami. |
Splošno ustrezna. |
(f) |
Sistem za čiščenje in pregledovanje cevi |
Uporaba sistema, ki ga sestavljajo podajalniki, lovilniki, oprema na stisnjen zrak in izstrelek (v angleščini imenovan tudi „pig“, izdelan npr. iz plastike ali ledene brozge), za čiščenje cevi. Nameščeni so poravnani ventili, ki izstrelku omogočajo, da potuje skozi cevovod ter ločuje proizvod in vodo za izpiranje. |
|
(g) |
Visokotlačno čiščenje |
Brizganje vode pod pritiskom od 15 do 150 barov na površino, ki jo je treba očistiti. |
Morda ni ustrezno zaradi zdravstvenih in varnostnih zahtev. |
(h) |
Optimizacija odmerjanja kemikalij in uporabe vode pri čiščenju na mestu proizvodnje (CIP) |
Optimizacija zasnove CIP ter merjenja motnosti, prevodnosti, temperature in/ali vrednosti pH za odmerjanje vroče vode in kemikalij, tako da je njihova količina optimalna. |
Splošno ustrezna. |
(i) |
Nizkotlačno čiščenje s peno in/ali gelom |
Uporaba nizkotlačnega čiščenja sten, tal in/ali površin opreme s peno in/ali gelom. |
|
(j) |
Optimizirana zasnova in konstrukcija opreme in procesnih območij |
Oprema in procesna območja so načrtovana in konstruirana tako, da olajšajo čiščenje. Pri optimizaciji zasnove in konstrukcije se upoštevajo higienske zahteve. |
|
(k) |
Čimprejšnje čiščenje opreme |
Po uporabi opreme se čim prej izvede čiščenje, da se prepreči strjevanje odpadkov. |
Nadaljnje posebne tehnike za zmanjšanje porabe vode za posamezne sektorje so navedene v oddelku 6.1 teh zaključkov o BAT.
1.5 Škodljive snovi
BAT 8. Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje uporabe škodljivih snovi, na primer pri čiščenju in razkuževanju, je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.
Tehnika |
Opis |
|
(a) |
Ustrezna izbira kemikalij za čiščenje in/ali razkužil |
Izogibanje uporabi ali čim večje zmanjšanje uporabe kemikalij za čiščenje in/ali razkužil, škodljivih za vodno okolje, zlasti prednostnih snovi, obravnavanih v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES (okvirna direktiva o vodah) (1). Pri izbiri snovi se upoštevajo higienske zahteve in zahteve glede varnosti hrane. |
(b) |
Ponovna uporaba kemikalij za čiščenje na mestu proizvodnje (clean-in-place – CIP) |
Zbiranje in ponovna uporaba kemikalij za čiščenje pri CIP. Pri ponovni uporabi kemikalij za čiščenje se upoštevajo higienske zahteve in zahteve glede varnosti hrane. |
(c) |
Suho čiščenje |
Glej BAT 7e. |
(d) |
Optimizirana zasnova in konstrukcija opreme in procesnih območij |
Glej BAT 7j. |
BAT 9. Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje emisij ozonu škodljivih snovi in snovi z velikim potencialom globalnega segrevanja, ki nastajajo pri hlajenju in zamrzovanju, je uporaba hladilnih sredstev brez potenciala tanjšanja ozonskega plašča in z majhnim potencialom globalnega segrevanja.
Opis
Ustrezna hladilna sredstva so voda, ogljikov dioksid ali amoniak.
1.6 Učinkovita raba virov
BAT 10. Najboljša razpoložljiva tehnika za učinkovitejšo rabo virov je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.
Tehnika |
Opis |
Ustreznost |
|
(a) |
Anaerobna razgradnja |
Obdelava biološko razgradljivih ostankov z mikroorganizmi ob odsotnosti kisika, pri čemer nastajata bioplin in digestat. Bioplin se uporablja kot gorivo, na primer v plinskem motorju ali kotlu. Digestat se lahko uporablja na primer kot izboljševalec tal. |
Morda ni ustrezna zaradi količine in/ali narave ostankov. |
(b) |
Uporaba ostankov |
Ostanki se uporabljajo na primer kot živalska krma. |
Morda ni ustrezna zaradi pravnih zahtev. |
(c) |
Ločevanje ostankov |
Ločevanje ostankov, na primer z natančno nameščenimi ščitniki proti škropljenju, zasloni, zavesicami, lovilci, lovilnimi posodami in koriti. |
Splošno ustrezna. |
(d) |
Pridobivanje in ponovna uporaba ostankov iz pasterizatorja |
Ostanki iz pasterizatorja se vrnejo v mešalno enoto in se tako ponovno uporabijo kot surovine. |
Ustrezna samo za tekoča živila. |
(e) |
Pridobivanje fosforja kot struvita |
Glej BAT 12g. |
Ustrezno samo za tokove odpadnih voda z veliko skupno vsebnostjo fosforja (npr. nad 50 mg/l) in velikim pretokom. |
(f) |
Uporaba odpadne vode za raztros po zemljiščih |
Odpadna voda se po ustreznem čiščenju uporablja za raztros po zemljiščih, da se izkoristi vsebnost hranil in/ali porabi voda. |
Ustrezna samo, če sta dokazani kmetijska korist in nizka stopnja onesnaženja ter če ni negativnega vpliva na okolje (npr. na tla ter podzemne in površinske vode). Ustreznost je lahko omejena zaradi omejene razpoložljivosti ustreznih zemljišč ob obratu. Ustreznost je lahko omejena zaradi stanja tal in lokalnih podnebnih razmer (npr. v primeru mokrih ali zamrznjenih polj) ali z zakonodajo. |
Nadaljnje posebne tehnike za zmanjšanje količine odpadkov, namenjenih za odstranjevanje, za posamezne sektorje so navedene v oddelkih 3.3, 4.3 in 5.1 teh zaključkov o BAT.
1.7 Emisije v vodo
BAT 11. Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje nenadzorovanih emisij v vodo je zagotavljanje ustrezne vmesne skladiščne zmogljivosti za odpadno vodo.
Opis
Ustrezna vmesna skladiščna zmogljivost se določi z oceno tveganja (ob upoštevanju značilnosti onesnaževal, njihovih učinkov na nadaljnje čiščenje odpadne vode, sprejemnega okolja itd.).
Odpadna voda se iz tega vmesnega skladišča izpusti po sprejetju ustreznih ukrepov (npr. spremljanje, čiščenje, ponovna uporaba).
Ustreznost
Tehnika morda ni ustrezna za obstoječe naprave, in sicer zaradi pomanjkanja prostora in/ali postavitve sistema za zbiranje odpadne vode.
BAT 12. Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij v vodo je uporaba ustrezne kombinacije spodaj navedenih tehnik.
|
Tehnika (14) |
Običajna ciljna onesnaževala |
Ustreznost |
Predhodno, primarno in splošno čiščenje |
|||
(a) |
Izenačevanje |
Vsa onesnaževala |
Splošno ustrezna. |
(b) |
Nevtralizacija |
Kisline, baze |
|
(c) |
Fizično ločevanje, na primer grablje, sita, peskolovi, ločevalniki olja/maščob ali primarni usedalniki |
Trdni delci, suspendirane trdne snovi, olje/maščoba |
|
Aerobna in/ali anaerobna obdelava (sekundarno čiščenje) |
|||
(d) |
Aerobna in/ali anaerobna obdelava (sekundarno čiščenje), na primer postopek z aktivnim blatom, aerobna laguna, proces v anaerobnem reaktorju z granulirano biomaso, v katerem odpadna voda teče od spodaj navzgor (Upflow Anaerobic Sludge Blanket – UASB), anaerobni kontaktni proces, membranski bioreaktor |
Biološko razgradljive organske spojine |
Splošno ustrezna. |
Odstranjevanje dušika |
|||
(e) |
Nitrifikacija in/ali denitrifikacija |
Skupni dušik, amonij/amoniak |
V primeru visokih koncentracij klorida (npr. nad 10 g/l) nitrifikacija morda ni ustrezna. Nitrifikacija morda ni ustrezna, če je temperatura odpadne vode nizka (npr. pod 12 °C). |
(f) |
Delna nitritacija – anaerobna oksidacija amonija |
Morda ni ustrezna, če je temperatura odpadne vode nizka. |
|
Pridobivanje in/ali odstranjevanje fosforja |
|||
(g) |
Pridobivanje fosforja kot struvita |
Skupni fosfor |
Ustrezno samo za tokove odpadnih voda z veliko skupno vsebnostjo fosforja (npr. nad 50 mg/l) in velikim pretokom. |
(h) |
Obarjanje |
Splošno ustrezna. |
|
(i) |
Izboljšano biološko odstranjevanje fosforja |
||
Dokončno odstranjevanje trdnih snovi |
|||
(j) |
Koagulacija in flokulacija |
Suspendirane trdne snovi |
Splošno ustrezna. |
(k) |
Sedimentacija |
||
(l) |
Filtracija (npr. peščena filtracija, mikrofiltracija, ultrafiltracija) |
||
(m) |
Flotacija |
Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije v vodo, navedene v Table 1, se uporabljajo za neposredne emisije v sprejemno vodno telo.
Ravni emisij, povezane z BAT, veljajo na točki, kjer emisije zapustijo obrat.
Preglednica 1
Ravni emisij, povezane z BAT, za neposredne emisije v sprejemno vodno telo
Parameter |
|
25–100 mg/l (19) |
|
Skupne suspendirane trdne snovi (TSS) |
4–50 mg/l (20) |
Skupni dušik (TN) |
|
Skupni fosfor (TP) |
0,2–2 mg/l (23) |
S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 4.
1.8 Hrup
BAT 13. Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali, kadar to ni mogoče, zmanjšanje emisij hrupa je vzpostavitev, izvajanje in redno pregledovanje načrta za obvladovanje hrupa v okviru sistema okoljskega ravnanja (glej BAT 1), ki vključuje vse naslednje elemente:
— |
protokol, ki vsebuje ukrepe in roke; |
— |
protokol za spremljanje emisij hrupa; |
— |
protokol za odziv na ugotovljene incidente, povezane s hrupom, na primer pritožbe; |
— |
program za zmanjšanje hrupa, namenjen opredelitvi virov, merjenju/oceni izpostavljenosti hrupu in vibracijam, opredelitvi prispevkov iz virov in izvajanju ukrepov za preprečevanje in/ali zmanjšanje hrupa. |
Ustreznost
BAT 13 je ustrezna le za primere, v katerih se pričakuje in/ali je dokazana obremenitev občutljivih sprejemnikov s hrupom.
BAT 14. Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje, ali kadar to ni mogoče, zmanjšanje emisij hrupa je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.
Tehnika |
Opis |
Ustreznost |
|||||||||||
(a) |
Ustrezna lokacija opreme in stavb |
Ravni hrupa se lahko zmanjšajo s povečanjem razdalje med onesnaževalcem in sprejemnikom, z uporabo stavb kot protihrupne zaščite in s premestitvijo izhodov iz stavb ali vhodov vanje. |
Pri obstoječih napravah premestitev opreme in izhodov iz stavbe ali vhodov vanjo morda ni ustrezna zaradi pomanjkanja prostora in/ali previsokih stroškov. |
||||||||||
(b) |
Operativni ukrepi |
Med njimi so:
|
Splošno ustrezna. |
||||||||||
(c) |
Tiha oprema |
To vključuje tihe kompresorje, črpalke in ventilatorje. |
|||||||||||
(d) |
Oprema za obvladovanje hrupa |
Ta vključuje:
|
Morda ni ustrezna za obstoječe naprave zaradi pomanjkanja prostora. |
||||||||||
(e) |
Dušenje hrupa |
Namestitev ovir med onesnaževalce in sprejemnike (npr. zaščitnih zidov, nasipov in stavb). |
Ustrezno samo za obstoječe naprave, saj bi moralo projektiranje novih naprav odpraviti potrebo po tej tehniki. V primeru obstoječih naprav namestitev ovir morda ni ustrezna zaradi pomanjkanja prostora. |
1.9 Vonjave
BAT 15. Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje, ali kadar to ni mogoče, zmanjšanje emisij vonjav je vzpostavitev, izvajanje in redno pregledovanje načrta za obvladovanje vonjav v okviru sistema okoljskega ravnanja (glej BAT 1), ki vključuje vse naslednje elemente:
— |
protokol, ki vsebuje ukrepe in roke; |
— |
protokol za spremljanje vonjav. Dopolni se lahko z meritvami/oceno izpostavljenosti vonjavam ali oceno učinka vonjav; |
— |
protokol za odziv na ugotovljene incidente, povezane z vonjavami, na primer pritožbe; |
— |
program za preprečevanje in zmanjšanje vonjav, namenjen opredelitvi virov, merjenju/oceni izpostavljenosti vonjavam, opredelitvi prispevkov iz virov in izvajanju ukrepov za preprečevanje in/ali zmanjšanje vonjav. |
Ustreznost
BAT 15 je ustrezna le za primere, v katerih se pričakuje in/ali je dokazana obremenitev občutljivih sprejemnikov z vonjavami.
2. ZAKLJUČKI O BAT ZA ŽIVALSKO KRMO
Zaključki o BAT iz tega oddelka se uporabljajo za živalsko krmo. Uporabljajo se poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1.
2.1 Energijska učinkovitost
2.1.1 Krmna mešanica/hrana za hišne živali
Splošne tehnike za povečanje energijske učinkovitosti so navedene v oddelku 1.3 teh zaključkov o BAT. Okvirne ravni okoljske učinkovitosti so navedene v spodnji preglednici.
Preglednica2
Okvirne ravni okoljske učinkovitosti za specifično porabo energije
Proizvod |
Enota |
Specifična poraba energije (letno povprečje) |
Krmna mešanica |
MWh/tono proizvodov |
|
Suha hrana za hišne živali |
0,39–0,50 |
|
Mokra hrana za hišne živali |
0,33–0,85 |
2.1.2 Zelena krma
BAT 16. Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje energijske učinkovitosti pri predelavi zelene krme je uporaba ustrezne kombinacije tehnik iz BAT 6 in spodaj navedenih tehnik.
Tehnika |
Opis |
Ustreznost |
|
(a) |
Uporaba predhodno posušene krme |
Uporaba krme, ki je bila predhodno posušena (npr. s predhodnim venenjem na ravni površini). |
Ni ustrezna v primeru mokrega postopka. |
(b) |
Recikliranje odpadnih plinov iz sušilnika |
Vbrizgavanje odpadnega plina iz ciklonskega ločevalnika v gorilnik sušilnika. |
Splošno ustrezna. |
(c) |
Uporaba odpadne toplote za predhodno sušenje |
Toplota izhodne pare iz visokotemperaturnih sušilnikov se uporablja za predhodno sušenje vse zelene krme ali njenega dela. |
2.2 Poraba vode in izpust odpadne vode
Splošne tehnike za zmanjšanje porabe vode in količine izpuščene odpadne vode so navedene v oddelku 1.4 teh zaključkov o BAT. Okvirna raven okoljske učinkovitosti je predstavljena v spodnji preglednici.
Preglednica 3
Okvirna raven okoljske učinkovitosti za specifični izpust odpadne vode
Proizvod |
Enota |
Specifični izpust odpadne vode (letno povprečje) |
Mokra hrana za hišne živali |
m3/tono proizvodov |
1,3–2,4 |
2.3 Emisije v zrak
BAT 17. Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje zajetih emisij prahu v zrak je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik.
Tehnika |
Opis |
Ustreznost |
|
(a) |
Vrečasti filter |
Glej oddelek14.2. |
Morda ni ustrezna za zmanjšanje emisij lepljivega prahu. |
(b) |
Ciklonski ločevalnik |
Splošno ustrezna. |
Preglednica 4
Ravni emisij, povezane z BAT, za zajete emisije prahu v zrak iz mletja in hlajenja peletov v proizvodnji krmnih mešanic
Parameter |
Posebni postopek |
Enota |
Raven emisij, povezana z BAT (povprečje v obdobju vzorčenja) |
|
Nove naprave |
Obstoječe naprave |
|||
Prah |
Mletje |
mg/Nm3 |
< 2–5 |
< 2–10 |
Hlajenje peletov |
< 2–20 |
S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 5.
3. ZAKLJUČKI O BAT ZA VARJENJE PIVA
Zaključki o BAT iz tega oddelka se uporabljajo za varjenje piva. Uporabljajo se poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1.
3.1 Energijska učinkovitost
BAT 18. Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje energijske učinkovitosti je uporaba ustrezne kombinacije tehnik iz BAT 6 in spodaj navedenih tehnik.
Tehnika |
Opis |
Ustreznost |
|
(a) |
Drozganje pri višjih temperaturah |
Drozganje zrn se izvaja pri temperaturi približno 60 °C, s čimer se zmanjša uporaba hladne vode. |
Morda ni ustrezna zaradi specifikacij proizvoda. |
(b) |
Znižanje stopnje uparjanja med hmeljenjem sladice |
Stopnja uparjanja se lahko zniža z 10 % na približno 4 % na uro (npr. s sistemi za dvostopenjsko hmeljenje, dinamičnim nizkotlačnim hmeljenjem). |
|
(c) |
Zvišanje stopnje varjenja piva z visoko gostoto |
Proizvodnja zgoščene sladice, s čimer se zmanjša njena prostornina in s tem prihrani energija. |
Preglednica 5
Okvirna raven okoljske učinkovitosti za specifično porabo energije
Enota |
Specifična poraba energije (letno povprečje) |
MWh/hl proizvodov |
0,02–0,05 |
3.2 Poraba vode in izpust odpadne vode
Splošne tehnike za zmanjšanje porabe vode in količine izpuščene odpadne vode so navedene v oddelku 1.4 teh zaključkov o BAT. Okvirna raven okoljske učinkovitosti je predstavljena v spodnji preglednici.
Preglednica 6
Okvirna raven okoljske učinkovitosti za specifični izpust odpadne vode
Enota |
Specifični izpust odpadne vode (letno povprečje) |
m3/hl proizvodov |
0,15–0,50 |
3.3 Odpadki
BAT 19. Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje količine odpadkov, namenjenih za odstranjevanje, je uporaba ene od ali obeh spodaj navedenih tehnik.
Tehnika |
Opis |
|
(a) |
Pridobivanje in (ponovna) uporaba kvasa po fermentaciji |
Po fermentaciji se kvasovke zberejo in jih je mogoče delno ponovno uporabiti v postopku fermentacije in/ali se lahko nadalje uporabijo za več namenov, na primer kot živalska krma, v farmacevtski industriji, kot živilska sestavina ali v anaerobni čistilni napravi za odpadno vodo za proizvodnjo bioplina. |
(b) |
Pridobivanje in (ponovna) uporaba naravnega filtrirnega materiala |
Po kemični, encimski ali toplotni obdelavi se lahko naravni filtrirni material (npr. diatomejska zemlja) delno ponovno uporabi v filtrirnem postopku. Uporabi se lahko tudi na primer kot izboljševalec tal. |
3.4 Emisije v zrak
BAT 20. Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje zajetih emisij prahu v zrak je uporaba vrečastega filtra ali ciklonskega ločevalnika in vrečastega filtra.
Opis
Glej oddelek14.2.
Preglednica 7
Ravni emisij, povezane z BAT, za zajete emisije prahu v zrak iz obdelave in predelave sladu in dodatkov
Parameter |
Enota |
Raven emisij, povezana z BAT (povprečje v obdobju vzorčenja) |
|
Nove naprave |
Obstoječe naprave |
||
Prah |
mg/Nm3 |
< 2–5 |
< 2–10 |
S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 5.
4. ZAKLJUČKI O BAT ZA MLEKARNE
Zaključki o BAT iz tega oddelka se uporabljajo za mlekarne. Uporabljajo se poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1.
4.1 Energijska učinkovitost
BAT 21. Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje energijske učinkovitosti je uporaba ustrezne kombinacije tehnik iz BAT 6 in spodaj navedenih tehnik.
Tehnika |
Opis |
|
(a) |
Delna homogenizacija mleka |
Smetana se homogenizira skupaj z majhnim deležem posnetega mleka. Velikost homogenizatorja je mogoče znatno zmanjšati, s čimer se prihrani energija. |
(b) |
Energijsko učinkovit homogenizator |
Delovni tlak homogenizatorja se zniža z optimizirano zasnovo, s čimer se zmanjša tudi s tem povezana potreba po električni energiji za pogon sistema. |
(c) |
Uporaba kontinuirnih pasterizatorjev |
Uporabljajo se pretočni toplotni izmenjevalniki (npr. cevni, ploščni in okvirni). Trajanje pasterizacije je precej krajše kot pri šaržnih sistemih. |
(d) |
Regenerativna izmenjava toplote pri pasterizaciji |
Mleko, ki se dovaja, se predhodno segreje z vročim mlekom, ki zapušča del za pasterizacijo. |
(e) |
Obdelava mleka pri ultravisoki temperaturi (UHT) brez vmesne pasterizacije |
Mleko, obdelano pri ultravisoki temperaturi, se iz surovega mleka proizvede v enem koraku, zato za pasterizacijo ni potrebna energija. |
(f) |
Večstopenjsko sušenje pri proizvodnji prahu |
Postopek sušenja z razprševanjem se uporablja v kombinaciji s sušilnikom nižje v verigi, na primer s sušilnikom s fluidizirano plastjo. |
(g) |
Predhodno hlajenje ledene vode |
Kadar se uporablja ledena voda, se ledena voda, ki se vrača, predhodno ohladi (npr. s ploščnim toplotnim izmenjevalnikom) pred končnim hlajenjem v posodi za zbiranje ledene vode s spiralnim uparjalnikom. |
Preglednica 8
Okvirne ravni okoljske učinkovitosti za specifično porabo energije
Glavni proizvod (najmanj 80 % proizvodnje) |
Enota |
Specifična poraba energije (letno povprečje) |
Tržno mleko |
MWh/tono surovin |
0,1–0,6 |
Sir |
0,10–0,22 (27) |
|
Prah |
0,2–0,5 |
|
Fermentirano mleko |
0,2–1,6 |
4.2 Poraba vode in izpust odpadne vode
Splošne tehnike za zmanjšanje porabe vode in količine izpuščene odpadne vode so navedene v oddelku 1.4 teh zaključkov o BAT. Okvirne ravni okoljske učinkovitosti so navedene v spodnji preglednici.
Preglednica 9
Okvirne ravni okoljske učinkovitosti za specifični izpust odpadne vode
Glavni proizvod (najmanj 80 % proizvodnje) |
Enota |
Specifični izpust odpadne vode (letno povprečje) |
Tržno mleko |
m3/tono surovin |
0,3–3,0 |
Sir |
0,75–2,5 |
|
Prah |
1,2–2,7 |
4.3 Odpadki
BAT 22. Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje količine odpadkov, namenjenih za odstranjevanje, je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.
Tehnika |
Opis |
|
Tehnike v zvezi z uporabo centrifug |
||
(a) |
Optimizirano delovanje centrifug |
Delovanje centrifug v skladu z njihovimi specifikacijami, da se čim bolj zmanjša izločanje proizvoda. |
Tehnike v zvezi s proizvodnjo masla |
||
(b) |
Spiranje grelnika za smetano s posnetim mlekom ali vodo |
Spiranje grelnika za smetano s posnetim mlekom ali vodo, ki se nato pred čiščenjem zbere in ponovno uporabi. |
Tehnike v zvezi s proizvodnjo sladoleda |
||
(c) |
Neprekinjeno zamrzovanje sladoleda |
Neprekinjeno zamrzovanje sladoleda z optimiziranimi postopki zagona in krmilnimi zankami, ki zmanjšujejo pogostost zaustavitev. |
Tehnike v zvezi s proizvodnjo sira |
||
(d) |
Zmanjšanje nastajanja kisle sirotke na najmanjšo količino |
Sirotka, ki nastaja pri proizvodnji kislih sirov (npr. zrnatega sira, skute in mozzarelle), se obdela čim hitreje, da se zmanjša nastajanje mlečne kisline. |
(e) |
Pridobivanje in uporaba sirotke |
Sirotka se pridobiva (po potrebi s tehnikami, kot sta uparjanje ali membranska filtracija) in uporabi, na primer za proizvodnjo sirotke v prahu, demineralizirane sirotke v prahu, beljakovinskih koncentratov sirotke ali laktoze. Sirotka in koncentrati iz sirotke se lahko uporabljajo tudi kot živalska krma ali kot vir ogljika v napravi za pridobivanje bioplina. |
4.4 Emisije v zrak
BAT 23. Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje zajetih emisij prahu v zrak iz sušenja je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.
Tehnika |
Opis |
Ustreznost |
|
(a) |
Vrečasti filter |
Glej oddelek14.2. |
Morda ni ustrezna za zmanjšanje emisij lepljivega prahu. |
(b) |
Ciklonski ločevalnik |
Splošno ustrezna. |
|
(c) |
Mokri pralnik |
Preglednica 10
Raven emisij, povezana z BAT, za zajete emisije prahu v zrak iz sušenja
Parameter |
Enota |
Raven emisij, povezana z BAT (povprečje v obdobju vzorčenja) |
Prah |
mg/Nm3 |
< 2–10 (28) |
S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 5.
5. ZAKLJUČKI O BAT ZA PROIZVODNJO ETANOLA
Zaključek o BAT iz tega oddelka se uporablja za proizvodnjo etanola. Uporablja se poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1.
5.1 Odpadki
BAT 24. Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje količine odpadkov, namenjenih za odstranjevanje, je pridobivanje in (ponovna) uporaba kvasa po fermentaciji.
Opis
Glej BAT 19a. Kvasa ni mogoče pridobivati, če se droži uporabljajo kot živalska krma.
6. ZAKLJUČKI O BAT ZA PREDELAVO RIB IN LUPINARJEV
Zaključki o BAT iz tega oddelka se uporabljajo za predelavo rib in lupinarjev. Uporabljajo se poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1.
6.1 Poraba vode in izpust odpadne vode
BAT 25. Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje porabe vode in količine izpuščene odpadne vode je uporaba ustrezne kombinacije tehnik iz BAT 7 in spodaj navedenih tehnik.
Tehnika |
Opis |
|
(a) |
Odstranjevanje maščobe in notranjih organov z vakuumom |
Uporaba vakuumskega izsesavanja namesto vode za odstranjevanje maščobe in notranjih organov iz rib. |
(b) |
Suhi transport maščobe, notranjih organov, kože in filetov |
Uporaba transportnih trakov namesto vode. |
6.2 Emisije v zrak
BAT 26. Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje zajetih emisij organskih spojin v zrak iz dimljenja rib je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.
Tehnika |
Opis |
|
(a) |
Biofilter |
Tok odpadnih plinov prehaja skozi plast organskega materiala (kot so šota, resje, korenine, drevesna skorja, kompost, les iglavcev in različne kombinacije) ali nekaterega inertnega materiala (kot so glina, aktivno oglje in poliuretan), pri čemer naravno prisotni mikroorganizmi organske (in nekatere anorganske) sestavine spremenijo v ogljikov dioksid, vodo, druge metabolite in biomaso. |
(b) |
Toplotna oksidacija |
Glej oddelek14.2. |
(c) |
Netoplotna plazemska obdelava |
|
(d) |
Mokri pralnik |
Glej oddelek14.2. Pri predhodni obdelavi se običajno uporabi elektrostatični filter. |
(e) |
Uporaba prečiščenega dima |
Dim, ki nastane iz očiščenih primarnih dimnih kondenzatov, se uporabi za dimljenje proizvoda v dimnici. |
Preglednica 11
Raven emisij, povezana z BAT, za zajete emisije skupnega hlapnega organskega ogljika v zrak iz dimnice
Parameter |
Enota |
Raven emisij, povezana z BAT (povprečje v obdobju vzorčenja) |
Skupni hlapni organski ogljik (TVOC) |
mg/Nm3 |
S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 5.
7. ZAKLJUČKI O BAT ZA SEKTOR SADJA IN ZELENJAVE
Zaključki o BAT iz tega oddelka se uporabljajo za sektor sadja in zelenjave. Uporabljajo se poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1.
7.1 Energijska učinkovitost
BAT 27. Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje energijske učinkovitosti je uporaba ustrezne kombinacije tehnik iz BAT 6 ter hlajenja sadja in zelenjave pred globokim zamrzovanjem.
Opis
Temperatura sadja in zelenjave se pred njunim vstopom v zamrzovalni predor zniža na približno 4 °C, tako da se neposredno ali posredno izpostavita hladni vodi ali hladilnemu zraku. Voda se lahko odstrani z živil in nato zbere za ponovno uporabo v postopku hlajenja.
Preglednica 12
Okvirne ravni okoljske učinkovitosti za specifično porabo energije
Posebni postopek |
Enota |
Specifična poraba energije (letno povprečje) |
Predelava krompirja (razen proizvodnje škroba) |
MWh/tono proizvodov |
1,0–2,1 (31) |
Predelava paradižnika |
7.2 Poraba vode in izpust odpadne vode
Splošne tehnike za zmanjšanje porabe vode in količine izpuščene odpadne vode so navedene v oddelku 1.4 teh zaključkov o BAT. Okvirne ravni okoljske učinkovitosti so navedene v spodnji preglednici.
Preglednica 13
Okvirne ravni okoljske učinkovitosti za specifični izpust odpadne vode
Posebni postopek |
Enota |
Specifični izpust odpadne vode (letno povprečje) |
Predelava krompirja (razen proizvodnje škroba) |
m3/tono proizvodov |
4,0–6,0 (34) |
Predelava paradižnika, kadar je mogoče vodo reciklirati |
8,0–10,0 (35) |
8. ZAKLJUČKI O BAT ZA MLETJE ŽITA
Zaključki o BAT, predstavljeni v tem oddelku, se uporabljajo za mletje žita. Uporabljajo se poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1.
8.1 Energijska učinkovitost
Splošne tehnike za povečanje energijske učinkovitosti so navedene v oddelku 1.3 teh zaključkov o BAT. Okvirna raven okoljske učinkovitosti je predstavljena v spodnji preglednici.
Preglednica 14
Okvirna raven okoljske učinkovitosti za specifično porabo energije
Enota |
Specifična poraba energije (letno povprečje) |
MWh/tono proizvodov |
0,05–0,13 |
8.2 Emisije v zrak
BAT 28. Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje zajetih emisij prahu v zrak je uporaba vrečastega filtra.
Opis
Glej oddelek14.2.
Preglednica 15
Raven emisij, povezana z BAT, za zajete emisije prahu v zrak iz mletja žita
Parameter |
Enota |
Raven emisij, povezana z BAT (povprečje v obdobju vzorčenja) |
Prah |
mg/Nm3 |
< 2–5 |
S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 5.
9. ZAKLJUČKI o BAT za predelavo mesa
Zaključki o BAT iz tega oddelka se uporabljajo za predelavo mesa. Uporabljajo se poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1.
9.1 Energijska učinkovitost
Splošne tehnike za povečanje energijske učinkovitosti so navedene v oddelku 1.3 teh zaključkov o BAT. Okvirna raven okoljske učinkovitosti je predstavljena v spodnji preglednici.
Preglednica 16
Okvirna raven okoljske učinkovitosti za specifično porabo energije
Enota |
Specifična poraba energije (letno povprečje) |
MWh/tono surovin |
9.2 Poraba vode in izpust odpadne vode
Splošne tehnike za zmanjšanje porabe vode in količine izpuščene odpadne vode so navedene v oddelku 1.4 teh zaključkov o BAT. Okvirna raven okoljske učinkovitosti je predstavljena v spodnji preglednici.
Preglednica 17
Okvirna raven okoljske učinkovitosti za specifični izpust odpadne vode
Enota |
Specifični izpust odpadne vode (letno povprečje) |
m3/tono surovin |
1,5–8,0 (38) |
9.3 Emisije v zrak
BAT 29. Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje zajetih emisij organskih spojin v zrak iz dimljenja mesa je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.
Tehnika |
Opis |
|
(a) |
Adsorpcija |
Organske spojine se iz toka odpadnih plinov odstranijo z zadržanjem na trdni površini (običajno aktivno oglje). |
(b) |
Toplotna oksidacija |
Glej oddelek14.2. |
(c) |
Mokri pralnik |
Glej oddelek14.2. Pri predhodni obdelavi se običajno uporabi elektrostatični filter. |
(d) |
Uporaba prečiščenega dima |
Dim, ki nastane iz očiščenih primarnih dimnih kondenzatov, se uporabi za dimljenje proizvoda v dimnici. |
Preglednica 18
Raven emisij, povezana z BAT, za zajete emisije skupnega hlapnega organskega ogljika v zrak iz dimnice
Parameter |
Enota |
Raven emisij, povezana z BAT (povprečje v obdobju vzorčenja) |
Skupni hlapni organski ogljik (TVOC) |
mg/Nm3 |
S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 5.
10. ZAKLJUČKI O BAT ZA PREDELAVO OLJNIC IN RAFINIRANJE RASTLINSKEGA OLJA
Zaključki o BAT, predstavljeni v tem oddelku, se uporabljajo za predelavo oljnic in rafiniranje rastlinskega olja. Uporabljajo se poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1.
10.1 Energijska učinkovitost
BAT 30. Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje energijske učinkovitosti je uporaba ustrezne kombinacije tehnik iz BAT 6 in vzpostavitev pomožnega vakuuma.
Opis
Pomožni vakuum, ki se uporablja za sušenje ali razplinjevanje olja ali zmanjšanje oksidacije olja, se ustvari s črpalkami, vbrizgalniki pare itd. Z vakuumom se zmanjša količina toplotne energije, ki je potrebna za te faze postopka.
Preglednica 19
Okvirne ravni okoljske učinkovitosti za specifično porabo energije
Posebni postopek |
Enota |
Specifična poraba energije (letno povprečje) |
Integrirano drobljenje in rafiniranje semen oljne ogrščice in/ali sončničnih semen |
MWh/tono proizvedenega olja |
0,45–1,05 |
Integrirano drobljenje in rafiniranje soje |
0,65–1,65 |
|
Samostojno rafiniranje |
0,1–0,45 |
10.2 Poraba vode in izpust odpadne vode
Splošne tehnike za zmanjšanje porabe vode in količine izpuščene odpadne vode so navedene v oddelku 1.4 teh zaključkov o BAT. Okvirne ravni okoljske učinkovitosti so navedene v spodnji preglednici.
Preglednica 20
Okvirne ravni okoljske učinkovitosti za specifični izpust odpadne vode
Posebni postopek |
Enota |
Specifični izpust odpadne vode (letno povprečje) |
Integrirano drobljenje in rafiniranje semen oljne ogrščice in/ali sončničnih semen |
m3/tono proizvedenega olja |
0,15–0,75 |
Integrirano drobljenje in rafiniranje soje |
0,8–1,9 |
|
Samostojno rafiniranje |
0,15–0,9 |
10.3 Emisije v zrak
BAT 31. Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje zajetih emisij prahu v zrak je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.
Tehnika |
Opis |
Ustreznost |
|
(a) |
Vrečasti filter |
Glej oddelek14.2. |
Morda ni ustrezna za zmanjšanje emisij lepljivega prahu. |
(b) |
Ciklonski ločevalnik |
Splošno ustrezna. |
|
(c) |
Mokri pralnik |
Preglednica 21
Ravni emisij, povezane z BAT, za zajete emisije prahu v zrak iz priprave semen in ravnanja z njimi ter sušenja in hlajenja grobo mlete moke
Parameter |
Enota |
Raven emisij, povezana z BAT (povprečje v obdobju vzorčenja) |
|
Nove naprave |
Obstoječe naprave |
||
Prah |
mg/Nm3 |
< 2–5 (41) |
< 2–10 (41) |
S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 5.
10.4 Izgube heksana
BAT 32. Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje izgub heksana iz predelave oljnic in rafiniranja njihovega olja je uporaba vseh spodaj navedenih tehnik.
Tehnika |
Opis |
|
(a) |
Protitok grobo mlete moke in pare v opekaču za odstranjevanje topila |
Heksan se v opekaču za odstranjevanje topila, ki vključuje protitok grobo mlete moke in pare, odstrani iz grobo mlete moke, ki vsebuje heksan. |
(b) |
Uparjanje iz mešanice olja/heksana |
Heksan se z uparjalniki odstrani iz mešanice olja/heksana. Za zagotavljanje toplotne energije v prvi fazi uparjanja se uporabljajo hlapi iz opekača za odstranjevanje topila (mešanica pare in heksana). |
(c) |
Kondenzacija v kombinaciji z mokrim pralnikom za mineralna olja |
Hlapi heksana se ohladijo na temperaturo pod njihovim rosiščem, da kondenzirajo. Nekondenzirani heksan se v pralniku, v katerem se kot pralna tekočina uporablja mineralno olje, absorbira za poznejše pridobivanje. |
(d) |
Gravitacijsko ločevanje faz v kombinaciji z destilacijo |
Neraztopljen heksan se z gravitacijskim ločevalnikom faz loči od vodne faze. Morebitni ostanki heksana se destilirajo s segrevanjem vodne faze na približno 80–95 °C. |
Preglednica22
Ravni emisij, povezane z BAT, za izgube heksana iz predelave oljnic in rafiniranja njihovega olja
Parameter |
Vrsta semen ali zrn, ki se predelujejo |
Enota |
Raven emisij, povezana z BAT (letno povprečje) |
Izgube heksana |
Soja |
kg/tono predelanih semen ali zrn |
0,3–0,55 |
Seme oljne ogrščice in sončnično seme |
0,2–0,7 |
11. ZAKLJUČKI O BAT ZA BREZALKOHOLNE PIJAČE IN NEKTAR/SOK IZ PREDELANEGA SADJA IN ZELENJAVE
Zaključki o BAT iz tega oddelka se uporabljajo za brezalkoholne pijače in nektar/sok iz predelanega sadja in zelenjave. Uporabljajo se poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1.
11.1 Energijska učinkovitost
BAT 33. Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje energijske učinkovitosti je uporaba ustrezne kombinacije tehnik iz BAT 6 in spodaj navedenih tehnik.
Tehnika |
Opis |
Ustreznost |
|
(a) |
En pasterizator za proizvodnjo nektarja in soka |
Uporaba enega pasterizatorja namesto dveh ločenih pasterizatorjev za sok in pulpo. |
Morda ni ustrezna zaradi velikosti delcev v pulpi. |
(b) |
Hidravlični transport sladkorja |
Sladkor se do mesta proizvodnega postopka transportira z vodo. Ker se nekaj sladkorja raztopi že med transportom, se v postopku raztapljanja sladkorja porabi manj energije. |
Splošno ustrezna. |
(c) |
Energijsko učinkovit homogenizator za proizvodnjo nektarja/soka |
Glej BAT 21b. |
Preglednica 23
Okvirna raven okoljske učinkovitosti za specifično porabo energije
Enota |
Specifična poraba energije (letno povprečje) |
MWh/hl proizvodov |
0,01–0,035 |
11.2 Poraba vode in izpust odpadne vode
Splošne tehnike za zmanjšanje porabe vode in količine izpuščene odpadne vode so navedene v oddelku 1.4 teh zaključkov o BAT. Okvirna raven okoljske učinkovitosti je predstavljena v spodnji preglednici.
Preglednica24:
Okvirna raven okoljske učinkovitosti za specifični izpust odpadne vode
Enota |
Specifični izpust odpadne vode (letno povprečje) |
m3/hl proizvodov |
0,08–0,20 |
12. ZAKLJUČKI O BAT ZA PROIZVODNJO ŠKROBA
Zaključki o BAT iz tega oddelka se uporabljajo za proizvodnjo škroba. Uporabljajo se poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1.
12.1 Energijska učinkovitost
Splošne tehnike za povečanje energijske učinkovitosti so navedene v oddelku 1.3 teh zaključkov o BAT. Okvirne ravni okoljske učinkovitosti so navedene v spodnji preglednici.
Preglednica 25
Okvirne ravni okoljske učinkovitosti za specifično porabo energije
Posebni postopek |
Enota |
Specifična poraba energije (letno povprečje) |
Predelava krompirja samo za proizvodnjo naravnega škroba |
MWh/tono surovin (42) |
0,08–0,14 |
Predelava koruze in/ali pšenice za proizvodnjo naravnega škroba v kombinaciji z modificiranim in/ali hidroliziranim škrobom |
0,65–1,25 (43) |
12.2 Poraba vode in izpust odpadne vode
Splošne tehnike za zmanjšanje porabe vode in količine izpuščene odpadne vode so navedene v oddelku 1.4 teh zaključkov o BAT. Okvirne ravni okoljske učinkovitosti so navedene v spodnji preglednici.
Preglednica 26
Okvirne ravni okoljske učinkovitosti za specifični izpust odpadne vode
Posebni postopek |
Enota |
Specifični izpust odpadne vode (letno povprečje) |
Predelava krompirja samo za proizvodnjo naravnega škroba |
m3/tono surovin (44) |
0,4–1,15 |
Predelava koruze in/ali pšenice za proizvodnjo naravnega škroba v kombinaciji z modificiranim in/ali hidroliziranim škrobom |
1,1–3,9 (45) |
12.3 Emisije v zrak
BAT 34. Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje zajetih emisij prahu v zrak iz sušenja škroba, beljakovin in vlaken je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.
Tehnika |
Opis |
Ustreznost |
|
(a) |
Vrečasti filter |
Glej oddelek14.2. |
Morda ni ustrezna za zmanjšanje emisij lepljivega prahu. |
(b) |
Ciklonski ločevalnik |
Splošno ustrezna. |
|
(c) |
Mokri pralnik |
Preglednica 27
Ravni emisij, povezane z BAT, za zajete emisije prahu v zrak iz sušenja škroba, beljakovin in vlaken
Parameter |
Enota |
Raven emisij, povezana z BAT (povprečje v obdobju vzorčenja) |
|
Nove naprave |
Obstoječe naprave |
||
Prah |
mg/Nm3 |
< 2–5 (46) |
< 2–10 (46) |
S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 5.
13. ZAKLJUČKI O BAT ZA PROIZVODNJO SLADKORJA
Zaključki o BAT iz tega oddelka se uporabljajo za proizvodnjo sladkorja. Uporabljajo se poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1.
13.1 Energijska učinkovitost
BAT 35. Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje energijske učinkovitosti je uporaba ustrezne kombinacije tehnik iz BAT 6 in ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.
Tehnika |
Opis |
Ustreznost |
|
(a) |
Stiskanje pulpe sladkorne pese |
Pulpa sladkorne pese se stiska, dokler se ne doseže vsebnost suhe snovi, ki običajno znaša 25–32 masnih odstotkov. |
Splošno ustrezna. |
(b) |
Posredno sušenje pulpe sladkorne pese (parno sušenje) |
Sušenje pulpe sladkorne pese s pregreto paro. |
Morda ni ustrezna za obstoječe naprave, saj je treba popolnoma obnoviti energetske objekte. |
(c) |
Sušenje pulpe sladkorne pese s sončno energijo |
Uporaba sončne energije za sušenje pulpe sladkorne pese. |
Morda ni ustrezna zaradi lokalnih podnebnih razmer in/ali pomanjkanja prostora. |
(d) |
Recikliranje vročih plinov |
Recikliranje vročih plinov (npr. odpadnih plinov iz sušilnika, kotla ali kogeneracijske elektrarne). |
Splošno ustrezna. |
e |
(Predhodno) Sušenje pulpe sladkorne pese pri nizki temperaturi |
Neposredno (predhodno) sušenje pulpe sladkorne pese s sušilnim plinom, na primer zrakom ali vročim plinom. |
Preglednica 28
Okvirna raven okoljske učinkovitosti za specifično porabo energije
Posebni postopek |
Enota |
Specifična poraba energije (letno povprečje) |
Predelava sladkorne pese |
MWh/tono sladkorne pese |
0,15–0,40 (47) |
13.2 Poraba vode in izpust odpadne vode
Splošne tehnike za zmanjšanje porabe vode in količine izpuščene odpadne vode so navedene v oddelku 1.4 teh zaključkov o BAT. Okvirna raven okoljske učinkovitosti je predstavljena v spodnji preglednici.
Preglednica 29
Okvirna raven okoljske učinkovitosti za specifični izpust odpadne vode
Posebni postopek |
Enota |
Specifični izpust odpadne vode (letno povprečje) |
Predelava sladkorne pese |
m3/tono sladkorne pese |
0,5–1,0 |
13.3 Emisije v zrak
BAT 36. Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje zajetih emisij prahu v zrak iz sušenja pulpe sladkorne pese je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.
Tehnika |
Opis |
Ustreznost |
|
(a) |
Uporaba plinastih goriv |
Glej oddelek14.2. |
Morda ni ustrezna zaradi omejitev, povezanih z razpoložljivostjo plinastih goriv. |
(b) |
Ciklonski ločevalnik |
Splošno ustrezna. |
|
c |
Mokri pralnik |
||
(d) |
Posredno sušenje pulpe sladkorne pese (parno sušenje) |
Glej BAT 35b. |
Morda ni ustrezna za obstoječe naprave, saj je treba popolnoma obnoviti energetske objekte. |
(e) |
Sušenje pulpe sladkorne pese s sončno energijo |
Glej BAT 35c. |
Morda ni ustrezna zaradi lokalnih podnebnih razmer in/ali pomanjkanja prostora. |
(f) |
(Predhodno) Sušenje pulpe sladkorne pese pri nizki temperaturi |
Glej BAT 35e. |
Splošno ustrezna. |
Preglednica 30
Raven emisij, povezana z BAT, za zajete emisije prahu v zrak iz sušenja pulpe sladkorne pese v primeru sušenja pri visokih temperaturah (nad 500 °C)
Parameter |
Enota |
Raven emisij, povezana z BAT (povprečje v obdobju vzorčenja) |
Referenčna vsebnost kisika (OR) |
Stanje referenčnega plina |
Prah |
mg/Nm3 |
5–100 |
16 vol. % |
Brez popravka za vsebnost vode |
S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 5.
BAT 37. Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje zajetih emisij SOX v zrak iz sušenja pulpe sladkorne pese pri visokih temperaturah (nad 500 °C) je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.
Tehnika |
Opis |
Ustreznost |
|
(a) |
Uporaba zemeljskega plina |
– |
Morda ni ustrezna zaradi omejitev, povezanih z razpoložljivostjo zemeljskega plina. |
(b) |
Mokri pralnik |
Glej oddelek14.2. |
Splošno ustrezna. |
(c) |
Uporaba goriv z nizko vsebnostjo žvepla |
– |
Ustrezna samo, če zemeljski plin ni na voljo. |
Preglednica 31
Raven emisij, povezana z BAT, za zajete emisije SOX v zrak iz sušenja pulpe sladkorne pese v primeru sušenja pri visokih temperaturah (nad 500 °C), pri katerem se ne uporablja zemeljski plin
Parameter |
Enota |
Raven emisij, povezana z BAT (povprečje v obdobju vzorčenja) (48) |
Referenčna vsebnost kisika (OR) |
Stanje referenčnega plina |
SOX |
mg/Nm3 |
30–100 |
16 vol. % |
Brez popravka za vsebnost vode |
S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 5.
14. Opis Tehnik
14.1 Emisije v vodo
Tehnika |
Opis |
Postopek z aktivnim blatom |
Biološki proces, pri katerem se mikroorganizmi ohranijo v suspenziji v odpadni vodi, celotna zmes pa se mehansko prezračuje. Zmes aktivnega blata se pošlje v napravo za ločevanje, od koder se blato reciklira v prezračevalni bazen. |
Aerobna laguna |
Plitvi zemeljski bazeni za biološko čiščenje odpadne vode, katerih vsebina se redno meša, da se omogoči vstop kisika v tekočino prek atmosferske difuzije. |
Anaerobni kontaktni proces |
Anaerobni proces, pri katerem se odpadna voda zmeša z recikliranim blatom, nato pa se presnavlja v zaprtem reaktorju. Ločevanje mešanice vode/blata poteka zunaj reaktorja. |
Obarjanje |
Pretvorba raztopljenih onesnaževal v netopne spojine z dodajanjem kemičnih sredstev za obarjanje. Trdne oborine, ki nastanejo, se nato ločijo z usedanjem, flotacijo z zrakom ali filtracijo. Za obarjanje fosforja se uporabljajo multivalentni kovinski ioni (npr. kalcij, aluminij, železo). |
Koagulacija in flokulacija |
Koagulacija in flokulacija se uporabljata za ločevanje suspendiranih trdnih snovi iz odpadnih voda in se pogosto izvajata v zaporednih korakih. Koagulacija se izvaja z dodajanjem koagulantov z nabojem, ki je nasproten naboju suspendiranih trdnih snovi. Flokulacija se izvaja z dodajanjem polimerov, tako da trki mikrodelcev povzročijo povezovanje polimerov v večje kosme. |
Izenačevanje |
Uravnoteženje tokov in obremenitev z onesnaževali z uporabo bazenov ali drugih tehnik upravljanja. |
Izboljšano biološko odstranjevanje fosforja |
Kombinacija aerobne in anaerobne obdelave za selektivno obogatitev mikroorganizmov, ki kopičijo polifosfate, v skupnosti bakterij v aktivnem blatu. Ti mikroorganizmi vsrkajo več fosforja, kot ga potrebujejo za normalno rast. |
Filtracija |
Ločevanje trdnih snovi iz odpadnih voda, tako da se usmerijo skozi porozni medij (npr. peščena filtracija, mikrofiltracija in ultrafiltracija). |
Flotacija |
Ločevanje trdnih ali tekočih delcev iz odpadnih voda, tako da se vežejo na drobne mehurčke plina, običajno zraka. Plavajoči delci se naberejo na vodni površini, od koder se posnamejo s posnemali. |
Membranski bioreaktor |
Kombinacija čiščenja z aktivnim blatom in membranske filtracije. Uporabljata se dve različici: (a) zunanja zanka za recirkulacijo med bazenom z aktivnim blatom in membranskim modulom ter (b) potopitev membranskega modula v prezračevan bazen z aktivnim blatom, kjer se odpadna voda filtrira čez membrano iz votlih vlaken, biomasa pa ostane v bazenu. |
Nevtralizacija |
Uravnavanje vrednosti pH odpadnih voda na nevtralno raven (približno 7) z dodajanjem kemikalij. Za povečanje vrednosti pH se običajno uporablja natrijev hidroksid (NaOH) ali kalcijev hidroksid (Ca(OH)2), za zmanjšanje vrednosti pH pa se običajno uporablja žveplova kislina (H2SO4), klorovodikova kislina (HCl) ali ogljikov dioksid (CO2). Med nevtralizacijo lahko pride do obarjenja nekaterih snovi. |
Nitrifikacija in/ali denitrifikacija |
Dvostopenjski postopek, ki se običajno izvaja v napravah za biološko čiščenje odpadnih voda. Prva stopnja je aerobna nitrifikacija, pri kateri amonij (NH4 +) ob delovanju mikroorganizmov oksidira v vmesni nitrit (NO2 -), ki nadalje oksidira v nitrat (NO3 -). Druga stopnja je anoksična denitrifikacija, med katero mikroorganizmi kemično reducirajo nitrat v plinasti dušik. |
Delna nitritacija – anaerobna oksidacija amonija |
Biološki proces, pri katerem se amonij in nitrit v anaerobnih pogojih pretvorita v plinasti dušik. Pri čiščenju odpadne vode se pred anaerobno oksidacijo amonija izvede delna nitrifikacija (tj. nitritacija), pri kateri se približno polovica amonija (NH4 +) pretvori v nitrit (NO2 -). |
Pridobivanje fosforja kot struvita |
Fosfor se z obarjanjem pridobiva v obliki struvita (magnezijev amonijev fosfat). |
Sedimentacija |
Ločevanje suspendiranih delcev z gravitacijskim usedanjem. |
Proces UASB |
Anaerobni proces, pri katerem se odpadna voda dovaja na dno reaktorja, od koder teče navzgor skozi plast blata, ki je sestavljena iz biološko oblikovanih granul ali delcev. Faza odpadne vode steče v komoro za usedanje, kjer se ločijo trdne snovi; plini se zbirajo v kupolah na vrhu reaktorja. |
14.2 Emisije v zrak
Tehnika |
Opis |
Vrečasti filter |
Vrečasti filtri, pogosto imenovani tudi tekstilni filtri, so izdelani iz porozne tkanine ali klobučevine, skozi katero prehajajo plini, da se odstranijo delci. Za uporabo vrečastega filtra je treba izbrati material, ki je ustrezen za značilnosti odpadnega plina in najvišjo obratovalno temperaturo. |
Ciklonski ločevalnik |
Sistem za nadzorovanje prahu, ki temelji na centrifugalni sili, s katero se težji delci ločijo od nosilnega plina. |
Netoplotna plazemska obdelava |
Tehnika za zmanjševanje emisij, ki temelji na ustvarjanju plazme (tj. ionizirani plin, ki ga sestavljajo pozitivni ioni in prosti elektroni v razmerjih, ki ne ustvarijo skoraj nič skupnega električnega naboja) v odpadnem plinu z uporabo močnega električnega polja. Zaradi plazme organske in anorganske spojine oksidirajo. |
Toplotna oksidacija |
Oksidacija gorljivih plinov in vonjav v toku odpadnih plinov, ki se izvede tako, da se mešanica onesnaževal z zrakom ali kisikom v zgorevalni komori segreva do temperature, ki je nad njeno točko samovžiga, in vzdržuje na visoki temperaturi dovolj dolgo, da dokončno zgori v ogljikov dioksid in vodo. |
Uporaba plinastih goriv |
Prehod s sežiganja trdnega goriva (npr. premoga) na sežiganje plinastega goriva (npr. zemeljskega plina, bioplina), ki je manj škodljivo glede na emisije (npr. nizka vsebnost žvepla, nizka vsebnost pepela ali boljša kakovost pepela). |
Mokri pralnik |
Odstranjevanje plinastih ali trdnih onesnaževal iz plinskega toka z masnim prenosom v tekoče topilo, pogosto vodo ali vodno raztopino. Vključuje lahko kemijsko reakcijo (npr. v pralniku s kislino ali bazo). V nekaterih primerih se lahko iz topila pridobijo spojine. |
(1) Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40).
(2) Direktiva (EU) 2015/2193 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal iz srednje velikih kurilnih naprav v zrak (UL L 313, 28.11.2015, str. 1).
(3) Pri vsakem parametru, za katerega zaradi omejitev v zvezi z vzorčenjem ali analitičnih omejitev 30-minutno vzorčenje/merjenje ni primerno, se lahko uporabi ustreznejše obdobje merjenja.
(4) Uredba (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), razveljavitvi Uredbe (ES) št. 761/2001 ter odločb Komisije 2001/681/ES in 2006/193/ES (UL L 342, 22.12.2009, str. 1).
(5) Spremljanje se uporablja samo, kadar je zadevna snov opredeljena kot pomembna v toku odpadnih voda na podlagi popisa, navedenega v BAT 2.
(6) Spremljanje se uporablja samo v primeru neposrednega izpusta v sprejemno vodno telo.
(7) Alternativni možnosti sta spremljanje skupnega organskega ogljika in spremljanje kemijske potrebe po kisiku. Prednost ima spremljanje skupnega organskega ogljika, saj se pri njem ne uporabljajo zelo strupene spojine.
(8) Če se dokaže, da so ravni emisij dovolj stabilne, se lahko pogostost spremljanja zmanjša, vendar se vsekakor opravi vsaj enkrat na mesec.
(9) Meritve se izvedejo pri najvišji pričakovani ravni emisij pod običajnimi pogoji obratovanja.
(10) Če se dokaže, da so ravni emisij dovolj stabilne, se lahko pogostost spremljanja zmanjša, vendar se vsekakor opravi vsaj enkrat na leto.
(11) Merjenje se izvede v dveh dneh.
(12) Spremljanje se uporablja samo, kadar se uporablja termični oksidator.
(13) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).
(14) Tehnike so opisane v oddelku 14.1.
(15) Ravni emisij, povezane z BAT, se ne uporabljajo za emisije iz mletja žita, predelave zelene krme ter proizvodnje suhe hrane za hišne živali in krmnih mešanic.
(16) Ravni emisij, povezane z BAT, se morda ne uporabljajo za proizvodnjo citronske kisline ali kvasa.
(17) Ravni emisij, povezane z BAT, se ne uporabljajo za biokemijsko potrebo po kisiku (BPK). Kot kazalnik je povprečna letna raven BOD5 v odpadni vodi iz biološke čistilne naprave za čiščenje odpadne vode običajno ≤ 20 mg/l.
(18) Raven emisij, povezana z BAT, za kemijsko potrebo po kisiku se lahko nadomesti z ravnjo emisij, povezano z BAT, za skupni organski ogljik (TOC). Korelacija med KPK in TOC se določi za vsak primer posebej. Raven emisij, povezana z BAT, za TOC je prednostna možnost, ker se pri spremljanju TOC ne uporabljajo zelo strupene spojine.
(19) Zgornja meja razpona je:
— |
125 mg/l za mlekarne; |
— |
120 mg/l za obrate za sadje in zelenjavo; |
— |
200 mg/l za obrate za predelavo oljnic in rafiniranje rastlinskih olj; |
— |
185 mg/l za obrate za proizvodnjo škroba; |
— |
155 mg/l za obrate za proizvodnjo sladkorja; |
kot dnevna povprečja samo, če je učinkovitost zmanjšanja emisij ≥ 95 % kot letno povprečje ali povprečje v obdobju proizvodnje.
(20) Spodnja meja razpona je običajno dosežena, kadar se uporabi filtracija (npr. peščena filtracija, mikrofiltracija, membranski bioreaktor), zgornja meja razpona pa, kadar se uporabi samo sedimentacija.
(21) Zgornja meja razpona kot dnevno povprečje znaša 30 mg/l samo, če je učinkovitost zmanjšanja emisij ≥ 80 % kot letno povprečje ali povprečje v obdobju proizvodnje.
(22) Raven emisij, povezana z BAT, se morda ne uporablja, če je temperatura odpadne vode v daljših obdobjih nizka (npr. pod 12 °C).
(23) Zgornja meja razpona je:
— |
4 mg/l za mlekarne in obrate za proizvodnjo škroba, ki proizvajajo modificiran in/ali hidroliziran škrob; |
— |
5 mg/l za obrate za sadje in zelenjavo; |
— |
10 mg/l za obrate za predelavo oljnic in rafiniranje rastlinskega olja, v katerih se izvaja ločevanje milnice; |
kot dnevna povprečja samo, če je učinkovitost zmanjšanja emisij ≥ 95 % kot letno povprečje ali povprečje v obdobju proizvodnje.
(24) Spodnja meja razpona se lahko doseže, če se ne uporabi peletiranje.
(25) Specifična raven porabe energije morda ni ustrezna, če se kot surovina uporabljajo ribe in druge vodne živali.
(26) Zgornja meja razpona je 0,12 MWh/tono proizvodov, če so zadevni obrati v hladnih podnebjih in/ali če se za izločitev salmonele uporablja toplotna obdelava.
(27) Specifična raven porabe energije morda ni ustrezna, če se uporabljajo surovine, ki niso mleko.
(28) Zgornja meja razpona za sušenje demineralizirane sirotke v prahu, kazeina in laktoze je 20 mg/Nm3.
(29) Spodnja meja razpona je običajno dosežena, če se uporablja toplotna oksidacija.
(30) Raven emisij, povezana z BAT, se ne uporablja, kadar je obremenitev z emisijami TVOC manjša od 500 g/h.
(31) Raven specifične porabe energije se morda ne uporablja za proizvodnjo krompirjevih kosmičev in moke.
(32) Spodnja meja razpona je običajno povezana s proizvodnjo olupljenih paradižnikov.
(33) Zgornja meja razpona je običajno povezana s proizvodnjo paradižnika v prahu ali paradižnikovega koncentrata.
(34) Specifična raven izpusta odpadne vode se morda ne uporablja za proizvodnjo krompirjevih kosmičev in moke.
(35) Specifična raven izpusta odpadne vode se morda ne uporablja za proizvodnjo paradižnika v prahu.
(36) Specifična raven porabe energije se ne uporablja za proizvodnjo pripravljenih obrokov in juh.
(37) Zgornja meja razpona se morda ne uporablja v primeru velikega deleža kuhanih proizvodov.
(38) Specifična raven izpusta odpadne vode se ne uporablja za postopke, pri katerih se uporablja neposredno hlajenje z vodo, ter za proizvodnjo pripravljenih obrokov in juh.
(39) Spodnja meja razpona je običajno dosežena pri uporabi adsorpcije ali toplotne oksidacije.
(40) Raven emisij, povezana z BAT, se ne uporablja, kadar je obremenitev z emisijami TVOC manjša od 500 g/h.
(41) Zgornja meja razpona za sušenje in hlajenje moke je 20 mg/Nm3.
(42) Količina surovin se nanaša na bruto tonažo.
(43) Specifična raven porabe energije se ne uporablja za proizvodnjo poliolov.
(44) Količina surovin se nanaša na bruto tonažo.
(45) Specifična raven izpusta odpadne vode se ne uporablja za proizvodnjo poliolov.
(46) Kadar uporaba vrečastega filtra ni ustrezna, je zgornja meja razpona 20 mg/Nm3.
(47) Zgornja meja razpona lahko vključuje porabo energije za apnene peči in sušilnike.
(48) Kadar se kot gorivo uporablja izključno biomasa, se pričakuje, da bodo ravni emisij v spodnjem delu razpona.