(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 28. septembra 2018 začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom varjenih cevi in votlih profilov s kvadratnim ali pravokotnim prerezom iz železa, razen litega železa, ali jekla, razen nerjavnega jekla, vendar brez cevi za naftovode ali plinovode ter zaščitnih cevi („casing“) in proizvodnih cevi („tubing“), ki se uporabljajo pri vrtanju za pridobivanje nafte ali plina (v nadaljnjem besedilu: votli profili), s poreklom iz Republike Severne Makedonije, Rusije in Turčije (v nadaljnjem besedilu: zadevne države), v Unijo, v skladu s členom 5 osnovne uredbe. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 14. avgusta 2018 v imenu proizvajalcev Unije vložil odbor za zaščito industrije varjenih cevi iz jekla v Evropski uniji (Defence Committee of the Welded Steel Tubes Industry of the European Union) (v nadaljnjem besedilu: pritožnik). Družbe, ki jih je zastopal pritožnik, so predstavljale več kot 40 % celotne proizvodnje votlih profilov v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zato nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Pritožnik je 20. decembra 2018 vložil zahtevek za registracijo uvoza iz zadevnih držav v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe. Pritožnik je trdil, da se je uvoz iz zadevnih držav znatno povečal, in sicer na podlagi primerjave:

(4)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike in organe Severne Makedonije, Rusije in Turčije, znane uvoznike, trgovce in združenja, za katere je znano, da jih to zadeva, ter jih povabila k sodelovanju.

(5)

Zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo pripombe o začetku preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(6)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(7)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je v skladu s členom 17 osnovne uredbe začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je izbrala vzorec na podlagi obsega proizvodnje podobnega izdelka v Uniji med julijem 2017 in junijem 2018 ter geografske razširjenosti. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. Eden od začasno vzorčenih proizvajalcev je Komisijo obvestil, da ne more izpolniti celotnega vprašalnika, in zato ni želel biti vključen v vzorec proizvajalcev Unije. Zato se je Komisija odločila, da bo spremenila vzorec proizvajalcev Unije tako, da je tega proizvajalca zamenjala z naslednjim največjim proizvajalcem Unije v smislu obsega proizvodnje. Dokončni vzorec je predstavljal več kot 30 % ocenjene proizvodnje podobnega izdelka v Uniji in je veljal za reprezentativnega za industrijo Unije.

(8)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike iz Unije pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(9)

Komisiji se je javilo dvanajst nepovezanih uvoznikov, od katerih so štirje prijavili uvoz iz zadevnih držav v obdobju preiskave, zagotovili zahtevane informacije in se tudi strinjali z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec treh uvoznikov na podlagi največjega obsega uvoza v Unijo in njihove geografske lege v Uniji. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi uvozniki opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Pripomb ni bilo.

(10)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz Severne Makedonije, Rusije in Turčije pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je Komisija pozvala predstavništva Severne Makedonije, Rusije in Turčije v Evropski uniji, da opredelijo morebitne druge proizvajalce izvoznike iz svojih držav, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali stopijo z njimi v stik.

(11)

Zahtevane informacije je predložilo deset proizvajalcev izvoznikov iz Turčije, trije iz Severne Makedonije in dva iz Rusije ter so se strinjali z vključitvijo v vzorec.

(12)

Glede na omejeno število proizvajalcev izvoznikov v Severni Makedoniji in Rusiji se je Komisija odločila, da vzorčenje v navedenih dveh državah ni potrebno.

(13)

Kar zadeva proizvajalce izvoznike iz Turčije, je Komisija v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec treh proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi zadevnih držav opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Pripomb ni bilo.

(14)

En proizvajalec izvoznik iz Turčije je zahteval individualno preiskavo na podlagi člena 17(3) osnovne uredbe. Glede na sklepe iz uvodne izjave 97 te zahteve ni bilo treba nadalje obravnavati.

(15)

Komisija je vprašalnike objavila na spletu na datum začetka preiskave ter povabila tri sodelujoče proizvajalce izvoznike iz severne Makedonije, dva sodelujoča proizvajalca izvoznika iz Rusije, tri vzorčene proizvajalce izvoznike iz Turčije, štiri vzorčene proizvajalce Unije in tri vzorčene nepovezane uvoznike, naj jih izpolnijo.

(16)

Izpolnjene vprašalnike so poslali trije sodelujoči proizvajalci izvozniki iz Severne Makedonije, en sodelujoči proizvajalec izvoznik iz Rusije, trije vzorčeni proizvajalci izvozniki in en proizvajalec izvoznik, ki je zahteval individualno preiskavo, iz Turčije, štirje vzorčeni proizvajalci Unije ter trije vzorčeni nepovezani uvozniki. En proizvajalec izvoznik iz Rusije ni odgovoril in sporočil je, da ne želi sodelovati.

(17)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za ugotovitev dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski na podlagi člena 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(18)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. julija 2017 do 30. junija 2018 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2015 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(19)

Zadevni izdelek zajema varjene cevi in votle profile s kvadratnim ali pravokotnim prerezom iz železa, razen litega železa, ali jekla, razen nerjavnega jekla, vendar brez cevi za naftovode ali plinovode ter zaščitnih cevi („casing“) in proizvodnih cevi („tubing“), ki se uporabljajo pri vrtanju za pridobivanje nafte ali plina, s poreklom iz Severne Makedonije, Rusije in Turčije, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN 7306 61 92 in 7306 61 99 (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(20)

Votli profili se uporabljajo za najrazličnejše namene, na primer strukturne in obremenitvene namene gradbene industrije, ravnanje z opremo, obdelovalne stroje, avtomobilsko industrijo, kmetijske stroje, kmetijsko opremo in druge podobne uporabe.

(21)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter enake osnovne uporabe:

(22)

Komisija se je odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(23)

V preiskavi so sodelovali trije proizvajalci izvozniki iz Severne Makedonije, in sicer FZC 11 Oktomvri AD (v nadaljnjem besedilu: FZC), IGM-Trade Ilija I dr. d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: IGM) in Metalopromet Dooel (v nadaljnjem besedilu: Metalopromet).

(24)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe za izračun normalne vrednosti najprej proučila, ali je celotni obseg domače prodaje posameznega sodelujočega proizvajalca izvoznika reprezentativen. Domača prodaja velja za reprezentativno, če celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika predstavlja vsaj 5 % njegovega celotnega obsega izvoza izdelka, ki se pregleduje, v Unijo v obdobju preiskave.

(25)

Skupna domača prodaja enega proizvajalca izvoznika, tj. FZC, ni veljala za reprezentativno v smislu člena 2(2) osnovne uredbe.

(26)

Ker podobni izdelek na domačem trgu ni bil prodan v reprezentativnih količinah, je Komisija za družbo FZC konstruirala normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(27)

Kadar prodaja za določeno vrsto izdelka ni bila dobičkonosna, je bila normalna vrednost za navedeno vrsto konstruirana tako, da se je povprečnim stroškom proizvodnje podobnega izdelka sodelujočega proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave dodalo naslednje:

Kadar je bila prodaja za določeno vrsto izdelka dobičkonosna, je bila normalna vrednost za navedeno vrsto konstruirana tako, da so se uporabili PSA-stroški in dobiček za navedeno vrsto, ne pa tehtano povprečje PSA-stroškov in dobička.

(28)

V primeru družb IGM in Metalopromet je Komisija na podlagi preskusa reprezentativnosti, opisanega v uvodni izjavi 24, ugotovila, da se je podobni izdelek na domačem trgu prodajal v na splošno reprezentativnih količinah.

(29)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe opredelila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu, da bi se lahko odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo.

(30)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za zadevno vrsto izdelka ne glede na to, ali je bila njegova prodaja dobičkonosna ali ne:

(31)

V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje te vrste izdelka v obdobju preiskave.

(32)

Kadar je bilo manj kot 80 % celotne domače prodaje dobičkonosne ali kadar je bila tehtana povprečna prodajna cena nižja od proizvodnih stroškov, je bila normalna vrednost izračunana samo kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje.

(33)

Če ni bilo prodaje določene vrste podobnega izdelka v običajnem poteku trgovine ali je ni bilo dovolj ali če določena vrsta izdelka na domačem trgu ni bila prodana v reprezentativnih količinah, je Komisija konstruirala normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe, kot je opisano v uvodni izjavi 27.

(34)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da v primeru družb IGM in Metalopromet za nekatere vrste izdelka v običajnem poteku trgovine ni bilo prodaje vrste izdelka podobnega izdelka ali je ni bilo dovolj ali določena vrsta izdelka na domačem trgu ni bila prodana v reprezentativnih količinah. Za navedene vrste izdelka je bila normalna vrednost konstruirana v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe. Za preostale je normalna vrednost temeljila na domačih cenah v običajnem poteku trgovine.

(35)

Pritožnik je v svojih pripombah na končno razkritje trdil, da je bil pristop za izračun normalne vrednosti, kot je opisan zgoraj, nedosleden. Trdil je, da bi morala Komisija uporabiti konstruirano normalno vrednost (in ne domače prodaje) za vse izvoznike v Severni Makedoniji, zlasti ker domači trg v Severni Makedoniji ne bi bil reprezentativno referenčno merilo za primerjavo s prodajo na trgu Unije zaradi njegove velikosti, finančnih zmogljivosti in pogojev konkurence.

(36)

Komisija opozarja, da je njen pristop k izračunu normalne vrednosti dosledno upošteval metodologijo iz člena 2 osnovne uredbe. Neupoštevanje cen v primeru zadostne prodaje v običajnem poteku trgovine, kot je trdil pritožnik, bi bilo v nasprotju z navedeno določbo. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(37)

Vsi trije proizvajalci izvozniki v Severni Makedoniji so zadevni izdelek izvažali neposredno neodvisnim strankam v Uniji. Zato je bila izvozna cena določena na podlagi cen, ki so bile dejansko plačane ali se plačujejo za zadevni izdelek ob prodaji za izvoz v Unijo, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(38)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno primerjala na podlagi franko tovarna.

(39)

Kadar je to upravičeno s potrebo, da se zagotovi poštena primerjava, je Komisija prilagodila normalno vrednost in/ali izvozno ceno za razlike, ki so vplivale na primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Prilagoditve so bile izvedene za popuste, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in dodatne stroške, stroške prevoza, stroške kredita, bančne stroške, stroške pakiranja in provizije.

(40)

Komisija je primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(41)

Stopnja sodelovanja Severne Makedonije je bila visoka, ker je izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavljal skoraj 100 % celotnega izvoza v Unijo v obdobju preiskave. Na podlagi tega so stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne vrednosti CIF, naslednje:

(42)

Ob upoštevanju stopenj dampinga za dva od treh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov iz Severne Makedonije, ki so bili pod pragom de minimis, opredeljenim v členu 9(3) osnovne uredbe, je Komisija preverila, ali je bila tehtana povprečna stopnja dampinga na ravni države nad navedenim pragom.

(43)

Stopnja dampinga na ravni države je bila izračunana kot tehtano povprečje stopenj dampinga, določenih za vse sodelujoče proizvajalce izvoznike iz Severne Makedonije. Stopnja dampinga, izražena kot odstotek vrednosti CIF izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, je bila v višini 2,9 %, kar je nad zgoraj opredeljenim pragom de minimis v višini 2 %.

(44)

V preiskavi je sodeloval en proizvajalec izvoznik iz Rusije, in sicer družba PAO Severstal (v nadaljnjem besedilu: Severstal).

(45)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je celotni obseg domače prodaje družbe Severstal reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % njegovega celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Na podlagi tega je bilo za družbo Severstal ugotovljeno, da je bila njena celotna prodaja podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativna.

(46)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe opredelila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu, da bi se lahko odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo.

(47)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za zadevno vrsto izdelka ne glede na to, ali je bila njegova prodaja dobičkonosna ali ne:

(48)

V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje te vrste izdelka v obdobju preiskave.

(49)

Kadar je bilo manj kot 80 % celotne domače prodaje dobičkonosne ali kadar je bila tehtana povprečna prodajna cena nižja od proizvodnih stroškov, je bila normalna vrednost izračunana samo kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje.

(50)

Kadar ni bilo prodaje določene vrste podobnega izdelka v običajnem poteku trgovine ali je ni bilo dovolj ali kadar določena vrsta izdelka na domačem trgu ni bila prodana v reprezentativnih količinah, je Komisija konstruirala normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe, kot je opisano v uvodni izjavi 27.

(51)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je normalna vrednost za edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika za nekatere vrste izdelka temeljila na tehtanem povprečju cen celotne domače prodaje zadevne vrste izdelka v OP, za nekatere vrste izdelka je temeljila na domačih cenah v običajnem poteku trgovine, za nekatere vrste izdelka pa je bila konstruirana v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(52)

Družba Severstal je v obdobju preiskave uporabljala tri prodajne kanale za prodajo v Unijo. Tako je zadevni izdelek prodajala neposredno prvi neodvisni stranki v Uniji prek povezanih uvoznikov v Uniji in prek povezanega trgovca v Švici.

(53)

Če je proizvajalec izvoznik zadevni izdelek izvozil neposredno neodvisnim strankam v Uniji in kadar je prodaja potekala prek povezanega trgovca v Švici, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določena na podlagi plačanih ali plačljivih cen za zadevni izdelek, ko je bil prodan za izvoz v Unijo.

(54)

Za prodajo prek povezanih uvoznikov je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe konstruirana na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič prodan naprej neodvisnim strankam v Uniji. Prilagoditve cene so bile izvedene za vse stroške, nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s PSA-stroški, in za dobiček.

(55)

Da bi ugotovila ustrezno raven dobička, je Komisija ocenila informacije, ki jih je zbrala od treh vzorčenih uvoznikov. Preiskava pa je pokazala, da sta dva od vzorčenih uvoznikov delovala kot distributerja široke palete blaga, proizvedenega zlasti v Uniji, pri čemer je uvoz zadevnega izdelka predstavljal le zelo majhen delež njunega poslovanja. Nobena od družb ni mogla ločiti stopnje dobička, povezane z njunimi uvoznimi dejavnostmi, od njune splošne dejavnosti. Stopnje dobička teh družb zato niso odražale njunih dejavnosti, povezanih z uvozom in nadaljnjo prodajo zadevnega izdelka. Glavna dejavnost tretjega nepovezanega uvoznika sta bila uvoz in nadaljnja prodaja zadevnega izdelka, zato je sporočena stopnja dobička ustrezno odražala to dejavnost. Zato je bila pri konstruiranju izvozne cene v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe uporabljena stopnja dobička tega uvoznika. Stopnja dobička je bila [2 % do 6 %].

(56)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno edinega proizvajalca izvoznika primerjala na podlagi franko tovarna.

(57)

Kadar je to upravičeno s potrebo, da se zagotovi poštena primerjava, je Komisija prilagodila normalno vrednost in/ali izvozno ceno za razlike, ki so vplivale na primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Prilagoditve so bile izvedene za stroške prevoza, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in dodatne stroške, zavarovanje, stroške pakiranja, stroške kredita, uvozne dajatve, bančne stroške, popuste in provizije.

(58)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik je zahteval tudi prilagoditev zaradi negativnih stroškov kredita za izvoz v eurih na podlagi člena 2(10)(g) osnovne uredbe. Proizvajalec izvoznik je trdil, da je celotna prodaja v Unijo potekala v eurih, povprečna obrestna mera LIBOR za eure v OP pa je bila negativna. Komisija opozarja, da je namen prilagoditve stroškov kredita v skladu s členom 2(10)(g) odražati pogoje kredita, ki so bili dogovorjeni med prodajalcem in kupcem v času sklenitve pogodbe ali prodaje. To je res dejavnik, ki se je upošteval pri določanju zaračunane cene, ne glede na dejanske stroške ali morebitne dobičke, dosežene pri navedenih prodajah, saj teh stroškov ali dobičkov ni bilo mogoče upoštevati, kadar je bila cena pogodbeno določena. V vsakem primeru in brez poseganja v navedeno družba ni dokazala, da bi to vplivalo na ceno in primerljivost cen, zato je bila ta trditev zavrnjena.

(59)

Glede izvoza prek povezanega trgovca s sedežem v Švici je proizvajalec izvoznik trdil, da je švicarski trgovec deloval kot notranji prodajni oddelek, s katerim je ustanovil en sam gospodarski subjekt. Proizvajalec izvoznik je poudaril, da je švicarski trgovec njegova 100 % odvisna družba, ki je odgovorna za prodajo zadevnega izdelka v Unijo. Zato Komisija po mnenju sodelujočega proizvajalca izvoznika svoje izvozne cene ne bi smela prilagoditi za provizijo.

(60)

Vendar je bilo v preiskavi ugotovljeno, da med matično družbo in trgovcem v Švici ni bilo izključne povezave v zvezi s prodajo v Unijo, poleg tega so bili v skupini drugi subjekti, ki so izvažali v Unijo, vključno s proizvajalcem izvoznikom, ki je tudi neposredno prodajal. Kot je navedeno v uvodni izjavi 52, je matična družba v Rusiji za zadevni izdelek ohranila tri različne izvozne kanale v Unijo. Komisija je zato sklenila, da proizvajalec izvoznik s povezano družbo v Švici ni v takem odnosu, da bi šlo za integriran in interni prodajni oddelek, zaradi česar bi dva pravna subjekta tvorila en gospodarski subjekt. Namesto tega je Komisija menila, da povezana družba deluje kot zastopnik na podlagi provizij v smislu člena 2(10)(i) osnovne uredbe. Zato je bila trditev, da proizvajalec izvoznik in njegov povezani trgovec v Švici tvorita en sam gospodarski subjekt, zavrnjena. Zato je bila izvozna cena v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe prilagojena z odbitkom provizij. Provizije so bile izračunane na podlagi PSA-stroškov trgovca in razumne stopnje dobička, kot je določena v uvodni izjavi 55, na podlagi informacij, ki so jih predložili nepovezani uvozniki v Uniji.

(61)

Komisija je primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(62)

Stopnja sodelovanja Rusije je bila visoka, ker je izvoz sodelujočega proizvajalca izvoznika predstavljal približno 85 % celotnega izvoza v Unijo v obdobju preiskave. Na podlagi tega je stopnja dampinga, izražena kot odstotek uvozne vrednosti CIF, naslednja:

(63)

Glede na visoko stopnjo sodelovanja v Rusiji je bila stopnja dampinga na ravni države določena na isti ravni kot stopnja dampinga, določena za sodelujočega proizvajalca izvoznika.

(64)

Pritožnik je v svojih pripombah na končno razkritje trdil, da Komisija ne bi smela določiti stopnje dampinga na ravni države na isti ravni kot stopnjo dampinga, določeno za edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika, ampak bi morala namesto tega izračunati stopnjo dampinga na ravni države v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(65)

Pritožnik ni nadalje pojasnil svoje trditve, da ne bi bilo pošteno, da bi stopnja na ravni države temeljila na ugotovitvah v zvezi s sodelujočim proizvajalcem izvoznikom, niti ni predložil dodatnih informacij ali dokazov v podporo svoji trditvi. Kot je navedeno v uvodni izjavi 62, je bila raven sodelovanja Rusije visoka, predloženi podatki pa so se šteli za reprezentativne ne glede na to, ali je navedeni izvoz opravil en proizvajalec izvoznik iz Rusije ali več. Tudi če bi Komisija za izračun preostale dajatve uporabila najbolj izvožene vrste izdelka sodelujočega proizvajalca izvoznika, bi stopnja na ravni države ostala pod stopnjo de minimis. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(66)

Glede na negativno stopnjo dampinga na ravni države bi bilo treba v skladu s členom 9(3) osnovne uredbe zaključiti preiskavo v zvezi z uvozom votlih profilov iz Rusije, in sicer brez ukrepov.

(67)

V preiskavi je sodelovalo deset proizvajalcev izvoznikov iz Turčije. Kot je navedeno v uvodni izjavi 13, je Komisija izbrala vzorec treh družb, in sicer Noksel Celik Boru Sanayi, Tosçelik Profil ve Sac Endüstrisi ter Yücel Boru ve Profil Endüstrisi.

(68)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je celotni obseg domače prodaje vsakega sodelujočega proizvajalca izvoznika reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % njegovega celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Na podlagi tega je bil celotni obseg prodaje podobnega izdelka na domačem trgu za vsakega sodelujočega proizvajalca izvoznika reprezentativen.

(69)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe opredelila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu, da bi se lahko odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo.

(70)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za zadevno vrsto izdelka ne glede na to, ali je bila njegova prodaja dobičkonosna ali ne:

(71)

V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje te vrste izdelka v obdobju preiskave.

(72)

Kadar je bilo manj kot 80 % celotne domače prodaje dobičkonosne ali kadar je bila tehtana povprečna prodajna cena nižja od proizvodnih stroškov, je bila normalna vrednost izračunana samo kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje.

(73)

Če ni bilo prodaje določene vrste podobnega izdelka v običajnem poteku trgovine ali je ni bilo dovolj ali če določena vrsta izdelka na domačem trgu ni bila prodana v reprezentativnih količinah, je Komisija konstruirala normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe, kot je opisano v uvodni izjavi 27.

(74)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je normalna vrednost za tri sodelujoče proizvajalce izvoznike za nekatere vrste izdelka temeljila na tehtanem povprečju cen celotne domače prodaje zadevne vrste izdelka v OP, za nekatere vrste izdelka je temeljila na domačih cenah v običajnem poteku trgovine, za nekatere vrste izdelka pa je bila konstruirana v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(75)

Vsi trije proizvajalci izvozniki v Turčiji so zadevni izdelek izvažali neposredno neodvisnim strankam v Uniji. Zato so bile izvozne cene določene na podlagi cen, ki so bile dejansko plačane ali se plačujejo za zadevni izdelek ob prodaji za izvoz v Unijo, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(76)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno treh proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna.

(77)

Kadar je to upravičeno s potrebo, da se zagotovi poštena primerjava, je Komisija prilagodila normalno vrednost in/ali izvozno ceno za razlike, ki so vplivale na primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Prilagoditve so bile izvedene za razlike v stroških prevoza in manipulativnih stroških, stroških kredita, provizijah, stroških pakiranja, bančnih stroških in rabatih ob koncu leta.

(78)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da bi bilo treba v skladu s členom 2(10)(b) osnovne uredbe prilagoditi normalno vrednost zaradi postopka aktivnega oplemenitenja, pri katerem se dajatev na uvožene surovine ne plačuje, če se enaka količina končnega izdelka izvozi. Proizvajalec izvoznik je sicer dokazal, da ni plačal dajatve na nekatere surovine, ki bi lahko bile vključene v izvoženi izdelek, ni pa dokazal, da bi bila enakovredna dajatev plačana na surovine, ki so bile vključene v končni izdelek, namenjen za domači trg. Posledično proizvajalec izvoznik ni dokazal, da bi uporaba postopka aktivnega oplemenitenja vplivala na primerljivost cen, zato je bila ta trditev zavrnjena.

(79)

Pritožnik je v svojih pripombah na končno razkritje trdil, da Komisija ni zagotovila zadostne razlage glede izvoznikove uporabe postopkov aktivnega oplemenitenja in njihovega učinka na stopnje dampinga. Pritožnik je trdil, da so še druga odprta vprašanja, vendar jih ni izrazil.

(80)

Komisija opozarja, da je bil njen namen v uvodni izjavi 78 pojasniti zahtevek za prilagoditev in razloge za njegovo zavrnitev, ne pa pojasniti uporabo postopka aktivnega oplemenitenja s strani proizvajalcev izvoznikov. Sama uporaba postopka aktivnega oplemenitenja ne vpliva na izračun dampinga. Pomembna je samo, če vpliva na primerljivost cen med normalno vrednostjo in izvozno ceno. Vendar, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 78, v tem primeru ni tako. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(81)

V dopisu z dne 26. marca 2019 je pritožnik trdil, da obstajajo fizične razlike med domnevno istimi vrstami izdelka, ki se prodajajo v Uniji in na domačem trgu, saj naj bi turški proizvajalci izvozniki pri prodaji v Unijo uporabljali druge standarde (EN 10219) kot pri prodaji na svojem domačem trgu (TS 5314). Po mnenju pritožnika turški standard določa bistveno drugačno količino odstopanja od standarda Unije. To pomeni, da bi nazivne količine, ki so jih sporočili turški proizvajalci izvozniki, bistveno izkrivljale dejanske količine, ki so bile dobavljene, in tako sporočene cene na enoto. Zato bi bile stopnje dampinga umetno nizke. Posledično bi bilo treba normalno vrednost prilagoditi navzgor, da se odpravi izkrivljanje.

(82)

Trditev pritožnika temelji na dveh domnevah: (i) da proizvajalci izvozniki uporabljajo standard TS 5314 za svojo domačo prodajo in (ii) da je izračun dampinga temeljil na nominalni in ne dejanski teži. V dopisih z dne 26. marca in 1. oziroma 2. aprila 2019 so proizvajalci izvozniki oporekali obema domnevama in trdili da (i) v OP niso uporabljali standarda TS 5314 ter (ii) da so podatki v vprašalnikih, ki so jih izpolnili, temeljili na dejanski in ne na nominalni teži. Komisija je res preverila in potrdila oba vidika.

(83)

Pritožnik je v dopisu z dne 5. aprila 2019 to trditev ponovil in poudaril, da so proizvajalci izvozniki morda upoštevali standard TS 5314 izven OP. Pritožnik je podvomil v ugotovitev, da turške družbe pri prodaji na domačem trgu ne upoštevajo turških standardov. Pritožnik je podvomil tudi, kako je bila dejanska teža izmerjena ali izračunana.

(84)

Komisija je potrdila, da so o uporabi standardov in teži proizvoda potekali pogovori s proizvajalci izvozniki, kar je bilo nato preverjeno med pregledi na kraju samem. Ta vprašanja so bila opredeljena že v prejšnjih preiskavah tega izdelka in so bila med to preiskavo deležna posebne pozornosti. Trditev pritožnika je bila zato zavrnjena.

(85)

Pritožnik je v svojih pripombah na končno razkritje ponovil trditev, da proizvajalci izvozniki v Turčiji uporabljajo standardno pretvorbo teže, kar pomeni drugačno končno ceno na tono glede na standard. Trdil je, da Komisija ni zagotovila zadostne razlage o tem, kako je preverila, da so proizvajalci izvozniki pri izdajanju računov uporabljali dejansko in ne teoretično težo.

(86)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 84, je Komisija poleg tega preverila, da so vzorčeni proizvajalci izvozniki v odgovorih na protidampinški vprašalnik navedli dejansko težo zadevnega izdelka in podobnega izdelka, prodanega v Unijo in na domačem trgu. Komisija je izbrala vzorec računov za stranke na domačem trgu in za stranke v Uniji ter ocenila težo na podlagi tovornih listov in računov za tovorni promet ter carinskih deklaracij za prodajo strankam v Uniji. Preverjanje je potrdilo, da so proizvajalci izvozniki poročali o dejanski teži prodanega izdelka in ne o teoretični teži na podlagi standarda.

(87)

Pritožnik je v dopisu z dne 15. aprila 2019 trdil tudi, da po tržnih informacijah turški izvozniki, čeprav v Združenem kraljestvu izdajajo račune na podlagi standarda EN 10219, dejansko proizvajajo in prevažajo v Združeno kraljestvo votle profile, proizvedene v skladu s standardom BS 4848. Pritožnik je nadalje trdil, da bi bila v tem primeru teoretična teža na računu izkrivljena. Pritožnik je trdil, da gre za izkrivljanje, ker (i) nominalna teža temelji na dolžini pomnoženi z nominalno težo na enoto dolžine, in (ii) standard EN, na podlagi katerega je izdan račun, dovoljuje manj kilogramov na meter (3,30 kg/m) kot jih pri proizvodnji dejansko predvideva standard BS (3,45 kg/m). Pritožnik je trdil, da je treba za odpravo izkrivljanja ceno prodaje v Združenem kraljestvu zmanjšati za povprečno 3,5 %.

(88)

Komisija opozarja, da pritožnik ni predložil nobenega dokaza za to prakso. Komisija ni v preiskavi pridobila nobenih dokazov, ki bi utemeljili to prakso. Kot je navedeno v uvodni izjavi 82, je Komisija poleg tega ugotovila, da so vzorčeni proizvajalci izvozniki v odgovorih na protidampinški vprašalnik navedli dejansko težo zadevnega izdelka in podobnega izdelka, prodanega v Unijo in na domačem trgu. Navedena dejanska (ne teoretična) teža je bila uporabljena pri izračunu dampinga. Ta trditev pritožnika je bila zato tudi zavrnjena.

(89)

Pritožnik je v pripombah na končno razkritje ponovil trditev, ki je povzeta v uvodni izjavi 87, v zvezi z izdajanjem računov na podlagi standarda EN 10219 in prodajo na podlagi standarda BS 4848, kar naj bi povzročilo domnevno razliko v nominalni teži. Pritožnik je tudi trdil, da je predložil dokaze o tej praksi.

(90)

Dokazi, na katere se sklicuje pritožnik, kažejo, da uvozniki ponujajo standard BS 4848, ne pa tudi, da izdajajo račune na podlagi standarda EN 10219. Vendar, kot je pojasnjeno zgoraj, tudi če bi to bilo res, je izračun dampinga temeljil na dejanski in ne nominalni teži. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(91)

Zainteresirana stran je v svojih pripombah na končno razkritje trdila, da bi bila stroškovna struktura turških proizvajalcev drugačna od stroškovne strukture proizvajalcev Unije in da bi bilo treba to razliko upoštevati pri izračunu stopnje dampinga.

(92)

Opozoriti je treba, da ni pravne podlage za upoštevanje razlik v stroškovnih strukturah zadevnih proizvajalcev izvoznikov in industrije Unije pri določanju stopenj dampinga. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(93)

Ena zainteresirana stran je v pripombah na končno razkritje trdila, da na normalno vrednost Turčije vpliva razlika med ceno surovin za podobni izdelek, proizveden za turški domači trg, in ceno surovin za zadevni izdelek, proizveden za izvozni trg. Trdila je, da turški izvozniki za domači trg uporabljajo dražje surovine kot za izvozne trge.

(94)

Komisija je v odziv na te pripombe opozorila na naslednje. Poudarila je, da se lahko prilagoditve v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvedejo samo za razlike, ki vplivajo na primerljivost cen, ne pa na primerljivost stroškov. V zvezi s tem je opozorila, da zainteresirana stran, ki je to trdila, ni predložila dokaza o obstoju razlike med stroški izdelka za domači trg in izvoženega izdelka. Komisija je v vsakem primeru ugotovila, da preiskava ni razkrila nobenih dokazov v podporo tej trditvi, tako da so pripombe zainteresirane strani ostale neutemeljene. Zainteresirana stran prav tako ni predložila dokaza, da bi se kakršna koli taka razlika v stroških, ki pa je ni, odražala v ceni zaračunanega izdelka in tako vplivala na primerljivost cen med normalno vrednostjo in izvozno ceno. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(95)

Komisija je primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(96)

Stopnja sodelovanja Turčije je bila visoka, ker je izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavljal skoraj 100 % celotnega izvoza v Unijo v obdobju preiskave. Na podlagi tega so stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne vrednosti CIF, naslednje:

(97)

Ker ima en proizvajalec izvoznik negativno stopnjo dampinga, drugi pa stopnjo dampinga, ki je pod pragom de minimis, opredeljenim v členu 9(3) osnovne uredbe, je Komisija preverila, ali je bila tehtana povprečna stopnja dampinga na ravni države nad navedenim pragom.

(98)

Stopnja na ravni države je bila izračunana kot tehtano povprečje stopenj dampinga, določenih za vzorčene družbe. Tako izračunana stopnja dampinga, izražena kot odstotek vrednosti CIF izvoza vzorca, je bila v višini – 0,03 %.

(99)

Glede na negativno stopnjo dampinga na ravni države bi bilo treba zaključiti preiskavo v zvezi z uvozom votlih profilov iz Turčije, in sicer brez ukrepov.

(100)

Glede na to ugotovitev je zahteva za individualno preiskavo iz uvodne izjave 14 brezpredmetna.

(101)

Ena zainteresirana stran je v svojih pripombah na končno razkritje trdila, da je Romunija zaradi svoje relativne bližine Turčiji še posebej ranljiva za uvoz iz navedene države. Trdila je, da bi bilo treba ta posebni položaj romunskega trga upoštevati pri izračunu stopnje dampinga.

(102)

Vendar zainteresirana stran ni pojasnila, kako bi bilo mogoče tako oceno za posamezno državo za izračun stopnje dampinga izvesti v skladu z določbami osnovne uredbe. Argumenti, ki jih je zainteresirana stran predložila v podporo svoji trditvi, so se nanašali na vidike škode in interesa Unije, ne pa na damping. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(103)

En turški proizvajalec izvoznik je v svojih pripombah na končno razkritje trdil, da bi bila njegova dejanska stopnja dampinga de minimis, če bi Komisija pri primerjavi vrst izdelka uporabila bolj podrobno strukturo, zlasti z opredelitvijo dejanskih mer in debeline profilov, namesto da bi jih združila. Ta argument je bil predložen že v preiskavi. Proizvajalec izvoznik je pri prvotni predložitvi tega argumenta trdil, da se cena votlih profilov razlikuje glede na mere in debelino.

(104)

Komisija je opozorila, da se cena votlih profilov dejansko razlikuje glede na mere in debelino, če navedena cena temelji na dolžini (tj. se izračuna na meter). Ta razlika ni tako velika, če se votli profili prodajo glede na težo (tj. na kilogram). Izračun dampinga je temeljil na cenah na kilogram, tako da je bilo združevanje glede na mere in debelino utemeljeno. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(105)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave proizvajalo več kot 40 proizvajalcev Unije. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(106)

Celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave je bila določena na podlagi razpoložljivih informacij o industriji Unije, kot so informacije iz pritožbe, in preverjeni podatki, ki jih je zbralo Evropsko združenje za cevi iz jekla (European Steel Tube Association). Skupna proizvodnja Unije v obdobju preiskave je tako znašala 3,4 milijona ton.

(107)

Kot je določeno v uvodni izjavi 7, so bili v vzorec izbrani štirje proizvajalci Unije, ki so predstavljali več kot 30 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(108)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi skupne prodaje proizvajalcev Unije v Uniji in celotnega uvoza iz tretjih držav na podlagi podatkov Eurostata. Potrošnja Unije v obdobju preiskave je bila določena na 4 251 597 ton.

(109)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 63 in 96, je bila v Rusiji in Turčiji v preiskavi ugotovljena stopnja dampinga de minimis na ravni države, zato je treba preiskavo za ti državi zaključiti.

(110)

Za Severno Makedonijo je bila ugotovljena stopnja dampinga na ravni države v višini 2,9 %. Vendar se lahko samo uvoz družbe FZC šteje za dampinški uvoz, saj so bile, kot je navedeno v uvodnih izjavah 41 in 42, stopnje dampinga drugih dveh družb pod pragom de minimis v višini 2 %, kot je opredeljen v členu 9(3) osnovne uredbe.

(111)

Obseg dampinškega uvoza iz Severne Makedonije je v obdobju preiskave znašal [15 000 do 25 000] ton. Predstavljal je [0,35 % do 0,59 %] potrošnje Unije in [1,60 % do 2,66 %] vsega uvoza zadevnega izdelka v Unijo v obdobju preiskave.

(112)

V skladu s členom 9(3) osnovne uredbe se škoda običajno šteje za zanemarljivo, če je zadevni uvoz manjši od obsega iz člena 5(7) osnovne uredbe. Če ni kumulacije, člen 5(7) po drugi strani določa, da mora tak obseg predstavljati tržni delež vsaj 1 % potrošnje zadevnega izdelka v Uniji.

(113)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 109, je v sedanji preiskavi tržni delež zadevnega uvoza predstavljal [0,35 % do 0,59 %] potrošnje Unije, kar je manj od zahteve glede tržnega deleža, določenega v členu 9(3).

(114)

Zato in ker ni dokazov o nasprotnem, je Komisija sklenila, da je treba škodo šteti za zanemarljivo, saj obseg dampinškega uvoza iz Severne Makedonije predstavlja manj kot obseg, določen v členu 5(7) osnovne uredbe.

(115)

Ker je škoda zanemarljiva, če sploh obstaja, je treba preiskavo glede uvoza votlih profilov iz Severne Makedonije v skladu s členom 9(3) osnovne uredbe zaključiti brez ukrepov.

(116)

Glede na navedeno je treba protidampinški postopek v zvezi z uvozom votlih profilov s poreklom iz Republike Severne Makedonije, Rusije in Turčije zaključiti.

(117)

V skladu z zgornjimi ugotovitvami je zahtevek za registracijo, ki ga je vložil pritožnik, postal brezpredmeten.

(118)

Vse strani so bile obveščene o ugotovitvah Komisije in so lahko v določenem obdobju predložile pripombe.

(119)

Odbor, ustanovljen s členom 15(1) osnovne uredbe, ni izrazil mnenja –