1.   Za namene te uredbe sklicevanja na veljavne določbe Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 ne vključujejo postopkovnih določb, ki ne zadevajo 11. ERS.

2.   Notranja sklicevanja v Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046 ne pomenijo, da se določbe, na katere se ta sklicevanja nanašajo, posredno uporabljajo za 11. ERS.

3.   Posebna sklicevanja v tej uredbi na določbe Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 se razumejo kot dinamična sklicevanja, ki vključujejo naknadne spremembe teh določb.

4.   Sklep Komisije o notranjih pravilih za izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije (oddelek Evropske komisije) namenjen službam Komisije, se smiselno uporablja za 11. ERS.

1.   Uporabljajo se opredelitve iz člena 2 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

2.   V tej uredbi se naslednji izrazi iz Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 razumejo:

3.   Uporabljata se člena 4 in 5 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

1.   Uporablja se člen 20 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. Brez poseganja v člen 8 te uredbe skupni prihodki pokrivajo skupne ocene plačil.

2.   S prihodki iz točke (c) člena 8(2) te uredbe se samodejno zmanjšajo plačila, izvedena za obveznost, iz katere prihodek izhaja.

3.   Unija ne sme najemati posojil v okviru 11. ERS.

1.   Namenski prejemki so namenjeni financiranju posebnih postavk odhodkov.

2.   Namenski prejemki so:

3.   Iz namenskih prejemkov iz točk (a) in (b) odstavka 2 se financirajo take postavke odhodkov, ki jih določi donator, če Komisija to sprejme.

Iz namenskih prejemkov iz točk (d) in (e) odstavka 2 se financirajo postavke odhodkov, podobne tistim, iz katerih so bili ustvarjeni.

4.   Uporabljajo se členi 25, 26 in 27 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. Sprejetje donacije mora odobriti Svet.

5.   Sredstva 11. ERS, ki ustrezajo namenskim prejemkom, se dajo na voljo samodejno, ko Komisija prejme ta prihodek. Vendar ocena terjatev pomeni, da so sredstva 11. ERS na voljo, če gre za namenske prejemke iz točke (a) odstavka 2, kadar je sporazum z državo članico izražen v eurih; v takih primerih se lahko plačila na podlagi takega prihodka izvedejo šele, ko je bil ta prejet.

1.   Sredstva 11. ERS se namenijo za posebne namene po državah AKP ali ČDO in v skladu z glavnimi instrumenti sodelovanja.

2.   Za države AKP so glavni instrumenti sodelovanja določeni v finančnem protokolu iz Priloge Ic k Sporazumu o partnerstvu AKP-EU. Določitev sredstev (okvirne dodelitve) temelji tudi na Notranjem sporazumu in Uredbi (EU) 2015/322 ter upošteva sredstva, rezervirana za izdatke za podporo, povezane z načrtovanjem in izvrševanjem v skladu s členom 6 Notranjega sporazuma.

3.   Za ČDO so glavni instrumenti sodelovanja določeni v delu 4 Sklepa 2013/755/EU ter Prilogi II k navedenemu sklepu. Pri določitvi teh sredstev se upoštevajo tudi nedodeljena rezerva iz člena 3(3) navedene priloge in sredstva za študije ali ukrepe tehnične pomoči iz točke (c) člena 1(1) navedene priloge.

1.   Uporabljata se člen 37(1) in člen 38 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

2.   Letno poročilo o obveznostih, plačilih in letnem znesku zahtevkov za prispevke iz člena 7 Notranjega sporazuma se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

3.   V členu 38(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 izraz „lokacija“ po potrebi pomeni ekvivalent regije na ravni NUTS 2, kadar je prejemnik fizična oseba.

1.   Uporabljajo se člen 57, člen 59(2) in (3) ter člena 60 in 61 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

2.   Komisija prevzame obveznosti Unije iz člena 57 Sporazuma o partnerstvu AKP-EU in iz Sklepa 2013/755/EU. V ta namen izvršuje prihodke in odhodke 11. ERS v skladu z določbami tega dela in tretjega dela te uredbe na lastno odgovornost in v okviru omejitev sredstev 11. ERS.

3.   Države članice sodelujejo s Komisijo, da bi zagotovile porabo sredstev 11. ERS v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in smotrnosti.

1.   Uporabljajo se členi 72 do 76 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

2.   Uporabljajo členi 90 do 95 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 v zvezi z odgovornostjo finančnih udeležencev.

1.   Letno poročilo o dejavnostih iz člena 74(9) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 v prilogi vključuje preglednice, ki po dodelitvah, državi, ozemlju, regiji ali podregiji prikazujejo skupni znesek obveznosti, dodeljena sredstva in opravljena plačila v proračunskem letu ter skupne vrednosti od odprtja zadevnega ERS.

2.   Če odgovorni odredbodajalec Komisije odkrije težave pri izvajanju postopkov v zvezi z upravljanjem sredstev 11. ERS, skupaj z imenovanim nacionalnim ali regionalnim odredbodajalcem, odredbodajalcem znotraj držav AKP ali teritorialnim odredbodajalcem vzpostavi vse potrebne stike, da se odpravijo težave in sprejmejo vsi potrebni ukrepi. V primerih, kadar nacionalni ali regionalni odredbodajalec, odredbodajalec znotraj držav AKP ali teritorialni odredbodajalec ne opravlja nalog, ki so mu dodeljene na podlagi Sporazuma o partnerstvu AKP-EU ali Sklepa 2013/755/EU, ali jih ni sposoben opravljati, ga lahko začasno nadomesti odgovorni odredbodajalec Komisije ter deluje v njegovem imenu v okviru posrednega upravljanja. V takem primeru lahko Komisija iz sredstev, dodeljenih zadevni državi AKP ali ČDO, prejme finančno nadomestilo za dodatno upravno obremenitev.

1.   Računovodja 11. ERS je računovodja Komisije.

2.   Uporabljajo se točke (a) in (c) do (f) prvega pododstavka člena 77(1), člen 78(3) in (4), člen 79, člen 80(1), (2) in (3), člen 81, člen 82(2) do (10) ter členi 84, 85 in 86 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

3.   Za sredstva 11. ERS, ki jih upravlja Komisija, se uporabljajo računovodska pravila iz člena 80(1), (2) in (3) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. Ta pravila se uporabljajo za 11. ERS ob upoštevanju posebne narave njegovih dejavnosti.

4.   Računovodja pripravi in po posvetovanju z odgovornim odredbodajalcem sprejme kontni okvir, ki se uporablja za dejavnosti 11. ERS.

1.   V skladu s členom 7 Notranjega sporazuma se zgornja meja letnega zneska prispevka za leto n + 2 in letni znesek prispevka za leto n + 1 ter njegovo plačilo v treh obrokih določijo v skladu s postopkom iz odstavkov 2 do 7 tega člena.

Obroki, ki jih mora plačati posamezna država članica, se določijo tako, da so sorazmerni s prispevki, ki jih država članica nameni za 11. ERS in so določeni v členu 1(2) Notranjega sporazuma.

2.   Komisija do 15. oktobra leta n predloži predlog, ki določa:

Svet odloči o tem predlogu do 15. novembra leta n.

Države članice plačajo prvi obrok prispevka za leto n + 1 najpozneje do 21. januarja leta n + 1.

3.   Komisija do 15. junija leta n + 1 predloži predlog, ki določa:

Svet odloči o tem predlogu najpozneje v 21 koledarskih dneh po predložitvi predloga s strani Komisije.

Države članice plačajo drugi obrok najpozneje v 21 koledarskih dneh po sprejetju sklepa Sveta.

4.   Komisija, upoštevajoč ocene EIB o upravljanju in dejavnosti Sklada za spodbujanje naložb, vključno s tistimi subvencijami obrestne mere, ki jih izvršuje EIB, do 15. junija leta n + 1 pripravi in pošlje Svetu poročilo o obveznostih, plačilih in letnem obsegu zahtevkov za prispevke, ki so bili izvedeni v letu n in ki jih je treba izvesti v letih n + 1 in n + 2. Komisija zagotovi letne zneske prispevkov držav članic in znesek, ki ga je treba še plačati v okviru ERS, pri čemer se ločita deleža EIB in Komisije. Zneski za leti n + 1 in n + 2 temeljijo na sposobnosti za učinkovito zagotavljanje predlaganega obsega sredstev, pri čemer se je treba izogibati bistvenim razhajanjem med različnimi leti in znatnim neporabljenim sredstvom ob koncu leta.

5.   Komisija do 10. oktobra leta n + 1 predloži predlog, ki določa:

Svet odloči o tem predlogu najpozneje v 21 koledarskih dneh po predložitvi predloga s strani Komisije.

Države članice plačajo tretji obrok najpozneje v 21 koledarskih dneh po sprejetju sklepa Sveta.

6.   Vsota obrokov, ki se nanašajo na določeno leto, ne sme presegati letnega zneska prispevka, določenega za to leto. Letni znesek prispevka ne sme presegati zgornje meje, določene za to leto. Zgornja meja se ne sme zvišati, razen v skladu s členom 7(4) Notranjega sporazuma. Morebitno zvišanje zgornje meje se vključi v predloge iz odstavkov 2, 3 in 5 tega člena.

7.   Zgornja meja letnega zneska prispevka, ki ga plača posamezna država članica za leto n + 2, letni znesek prispevka za leto n + 1 in obroki prispevkov podrobno določajo:

1.   Pri zahtevkih za prispevke se najprej porabijo zneski, določeni v prejšnjih ERS, in sicer eden za drugim.

2.   Prispevki držav članic so izraženi v eurih in se plačajo v eurih.

3.   Prispevek iz točke (a) člena 19(7) vsaka država članica knjiži v dobro na posebnem računu, imenovanem „Evropska komisija – Evropski razvojni sklad“ in odprtem pri centralni banki zadevne države članice ali finančni ustanovi, ki jo določi ta država članica. Zneski takih prispevkov ostanejo na teh posebnih računih, dokler ni treba izvesti plačil.

4.   Računa iz odstavka 3 ne smejo bremeniti stroški ali obresti.

5.   Če se za račun iz odstavka 3 tega člena obračunavajo negativne obresti, zadevna država članica najpozneje na datum plačila posameznega obroka, naveden v členu 19, knjiži v dobro računa znesek, ki ustreza znesku teh negativnih obresti, ki se obračunajo šele na prvi dan meseca, ki mu sledi plačilo obroka.

6.   Brez poseganja v odstavek 7 tega člena si Komisija prizadeva, da opravi vsa črpanja s posebnih računov tako, da na navedenih računih ohrani razporeditev sredstev, ki ustreza razdelitvenemu ključu v skladu s točko (a) člena 1(2) Notranjega sporazuma.

7.   Komisija si pri zagotavljanju denarnih sredstev za 11. ERS v skladu z odstavkom 3 prizadeva za zmanjšanje posledic obveznosti držav članic, da morajo knjižiti zneske negativnih obresti v skladu z odstavkom 5, in sicer tako, da prednostno črpa iz zneskov, knjiženih na zadevne račune.

8.   Vsaka država članica vknjiži prispevek iz točke (b) člena 19(7) v dobro v skladu s členom 47(1).

1.   Po izteku rokov iz člena 19(2), (3) in (5) mora zadevna država članica plačati obresti v skladu z naslednjimi pogoji:

2.   V zvezi s prispevkom iz točke (a) člena 19(7) te uredbe se obresti knjižijo v dobro na enega od računov, določenih v členu 1(6) Notranjega sporazuma.

V zvezi s prispevkom iz točke (b) člena 19(7) te uredbe se obresti knjižijo v dobro Sklada za spodbujanje naložb v skladu s členom 47(1) te uredbe.

1.   Uporabljajo se členi 97, 98 in 99, člen 100(1), prvi pododstavek člena 100(2), člen 101(1) do (6) in členi 102 do 107 ter 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. Izterjava se lahko opravi s sklepom Komisije, izvršljivim na podlagi člena 299 PDEU.

2.   V zvezi s členom 97(3) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 se sklicevanje na lastna sredstva razume kot sklicevanje na prispevke držav članic, opredeljene v členu 19 te uredbe.

3.   Za izterjave, določene v eurih, se uporablja člen 99(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. Navedeni člen se uporablja tudi za izterjave v lokalni valuti, pri čemer se uporabi obrestna mera centralne banke države, ki izdaja valuto, veljavna na prvi koledarski dan meseca, v katerem je izdan nalog za izterjavo.

1.   Pred prevzemom obveznosti za odhodke Komisija sprejme sklep o financiranju.

2.   Uporabljajo se člen 110(2) do (5), člen 111, točki (a) in (b) prvega pododstavka člena 112(1), člen 112(2) do (5) ter členi 114, 115 in 116 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

3.   Kar zadeva uporabo tretjega in četrtega pododstavka člena 114(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, se lahko obdobje, v katerem je treba skleniti pravne obveznosti za izvajanje ukrepa, podaljša za več kot tri leta po datumu sklenitve sporazuma o financiranju z državami AKP in ČDO.

4.   Kadar se sredstva 11. ERS izvršujejo v okviru posrednega upravljanja z državami AKP ali ČDO, lahko odgovorni odredbodajalec po sprejetju utemeljitev podaljša dveletno obdobje iz člena 114(6) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 in triletno obdobje iz tretjega pododstavka člena 114(2) Uredbe.

5.   Ob koncu podaljšanih obdobij iz odstavkov 3 in 4 se neporabljeni ostanek po potrebi sprosti.

6.   Če se sprejmejo ukrepi na podlagi členov 96 in 97 Sporazuma o partnerstvu AKP-EU, se lahko obdobja iz tega člena začasno prekinejo.

7.   Za namene tretjega pododstavka odstavka 1 člena 111 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 se skladnost oceni v skladu z ustreznimi določbami, zlasti Pogodb, Sporazuma o partnerstvu AKP-EU, Sklepa 2013/755/EU, Notranjega sporazuma, te uredbe in vseh aktov, sprejetih pri izvajanju navedenih določb.

1.   Ob upoštevanju pogojev iz odstavka 2 tega člena se za plačila, ki jih izvede Komisija, uporablja člen 116 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

2.   Kadar se sredstva 11. ERS uporabljajo v okviru posrednega upravljanja z državami AKP ali ČDO in Komisija izvaja plačila v njihovem imenu, se rok iz točke (b) člena 116(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 uporablja za vsa plačila, ki niso navedena v točki (b) člena 116(1) navedene uredbe. Sporazum o financiranju vsebuje določbe, ki so potrebne za zagotovitev pravočasnega sodelovanja javnega organa naročnika.

3.   Kar zadeva člen 116(5) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, splačila, za katera je odgovorna Komisija, poravnajo iz dodelitve, ki je predvidena za ustrezno pogodbo. Če preostalih sredstev ni dovolj, se bremenijo račun ali računi, določeni v členu 1(6) Notranjega sporazuma.

1.   Za namene zagotavljanja finančne pomoči iz tega naslova lahko sodelovanje med Unijo, državami AKP in ČDO med drugim poteka v obliki:

2.   Poleg oblik financiranja iz členov 30 do 37 se lahko finančna pomoč zagotavlja prek:

3.   Finančna pomoč Unije se lahko zagotavlja tudi s prispevki v mednarodne, regionalne ali nacionalne sklade, kot so skladi, ki so jih ustanovile ali jih upravljajo EIB, države članice ali države AKP ali ČDO in regije ali mednarodne organizacije, namenjeni pa so pritegnitvi skupnega financiranja s strani številnih donatorjev, ali v sklade, ki so jih za namene skupnega izvajanja projektov ustanovili en ali več donatorjev.

Po potrebi se spodbuja vzajemni dostop finančnih institucij Unije do finančnih instrumentov, ki jih vzpostavijo druge organizacije.

4.   Ukrepi, ki se financirajo v okviru 11. ERS, se lahko izvajajo z vzporednim ali skupnim sofinanciranjem.

Pri vzporednem sofinanciranju se ukrep razdeli na več jasno prepoznavnih delov in vsakega izmed teh delov financirajo različni partnerji, ki zagotavljajo sofinanciranje tako, da je vedno razvidno, kakšen je končni namen financiranja.

Pri skupnem sofinanciranju si skupne stroške ukrepa delijo partnerji, ki zagotavljajo sofinanciranje, sredstva pa so združena tako, da ni več mogoče ugotoviti vira financiranja posameznih dejavnosti, ki se izvajajo v okviru ukrepa.

5.   Unija se pri podpiranju tranzicije in reform v državah AKP in ČDO opira na izkušnje držav članic in pridobljena spoznanja ter jih izmenjuje z drugimi.

1.   Ob upoštevanju pogojev iz odstavkov 2 in 3 tega člena se uporabljajo členi 154 do 159 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. Za namene člena 158 navedene uredbe lahko posredno upravljanje s tretjimi državami poteka tudi v obliki sporazuma o financiranju, sklenjenega z ustrezno organizacijo ali organom na regionalni ravni ali na ravni znotraj AKP.

2.   Subjekti, ki izvršujejo sredstva 11. ERS, zagotavljajo skladnost z zunanjo politiko Unije in lahko poverijo naloge izvrševanja proračuna drugim subjektom pod pogoji, enakovrednimi pogojem, ki se uporabljajo za Komisijo. Letno izpolnjujejo svoje obveznosti iz člena 155(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. Revizijsko mnenje se predloži v enem mesecu po poročilu in izjavi o upravljanju, da se upošteva pri zagotovilu Komisiji.

Mednarodne organizacije iz točke (c)(ii) prvega pododstavka člena 62(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 ter organi držav članic iz točk (c)(v) in (vi) prvega pododstavka člena 62(1) navedene uredbe, na katere Komisija prenese naloge izvrševanja proračuna, lahko te naloge pod enakovrednimi pogoji, ki se uporabljajo za Komisijo, prenesejo tudi na neprofitne organizacije z ustreznimi operativnimi in finančnimi zmogljivostmi.

Države AKP in ČDO lahko izvršujejo sredstva 11. ERS prek svojih oddelkov in organov, katerih delovanje ureja zasebno pravo, na podlagi naročila storitev. Ti organi se izberejo na podlagi odprtih, preglednih, sorazmernih in nediskriminatornih postopkov, pri čemer se preprečijo navzkrižja interesov. Pogoji naročila storitev se določijo v sporazumu o financiranju.

3.   Kadar se 11. ERS uporablja v okviru posrednega upravljanja z državami AKP, ČDO ali njihovimi regionalnimi organizacijami, Komisija brez poseganja v pristojnosti javnih organov naročnikov:

Sporazum o financiranju vsebuje določbe v ta namen.

1.   Uporabljajo se člen 208(4) in (5), člen 209(1), (2) in (4), člen 210(1), člen 214, člen 215(2) do (7) in člen 216 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

2.   V okviru 11. ERS se lahko vzpostavijo finančni instrumenti. Države članice ali druge stranke lahko prispevajo k takim instrumentom.

3.   11. ERS je pooblaščen, da prispeva k finančnim instrumentom ali oblikovanju rezervacij proračunskih jamstev, vzpostavljenih v proračunu Unije.

4.   Finančni instrumenti se lahko vzpostavijo v sklepu o financiranju iz člena 24. Po možnosti so vzpostavljeni pod vodstvom EIB, večstranske evropske finančne institucije, kot je Evropska banka za obnovo in razvoj, ali dvostranske evropske finančne institucije, kot je dvostranska razvojna banka, morebiti skupaj z dodatnimi nepovratnimi sredstvi iz drugih virov.

1.   Uporabljajo se členi 234, 235 in 252 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

2.   Kar zadeva člen 234(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, se sklicevanja na pristojni odbor razumejo kot sklicevanja na Odbor Evropskega razvojnega sklada, ki je naveden v členu 8 Notranjega sporazuma.

1.   Uporablja se člen 236 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

2.   Splošna ali sektorska proračunska podpora Unije temelji na vzajemni odgovornosti in skupni zavezanosti univerzalnim vrednotam; njen namen je okrepitev pogodbenih partnerstev med Unijo in državami AKP ali ČDO zaradi spodbujanja demokracije, človekovih pravic in pravne države, podpiranja trajnostne in vključujoče gospodarske rasti ter izkoreninjenja revščine.

3.   Vsaka odločitev o zagotavljanju proračunske podpore temelji na politikah o proračunski podpori, dogovorjenih na ravni Unije, jasnem sklopu meril za upravičenost ter temeljiti oceni tveganj in koristi.

Eden od odločilnih dejavnikov take odločitve je ocena zavezanosti, opravljeno delo in napredek držav AKP in ČDO na področju demokracije, človekovih pravic in pravne države. Zaradi učinkovitejšega odzivanja na politične, gospodarske in družbene razmere v državah AKP in ČDO se proračunska podpora razlikuje, pri čemer se upoštevajo nestabilne razmere.

4.   Pri zagotavljanju proračunske podpore Komisija jasno določi in spremlja njeno pogojevanje ter podpira razvoj parlamentarnega nadzora in revizijskih zmogljivosti ter povečuje preglednost in javni dostop do informacij.

5.   Pogoj za izplačilo proračunske podpore je zadovoljiv napredek pri doseganju ciljev, dogovorjenih z državami AKP in ČDO.

6.   Pri zagotavljanju proračunske podpore za ČDO se upoštevajo njihove institucionalne povezave z zadevno državo članico.

1.   Letni zaključni račun 11. ERS se pripravi za vsako proračunsko leto, ki traja od 1. januarja do 31. decembra. Ta zaključni račun vključuje:

Računovodskim izkazom se priložijo informacije, ki jih pošlje EIB v skladu s členom 51 te uredbe.

Uporablja se člen 243 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

2.   Računovodja pošlje začasni zaključni račun prek elektronskih sredstev Računskemu sodišču do 31. marca naslednjega leta.

Računsko sodišče do 15. junija naslednjega leta izrazi svoja opažanja o začasnem zaključnem računu glede dela sredstev 11. ERS, katerega finančno upravljanje je v pristojnosti Komisije, tako da lahko Komisija vnese popravke, ki se štejejo kot potrebni za pripravo končnega zaključnega računa.

3.   Komisija potrdi končni zaključni račun in ga pošlje prek elektronskih sredstev Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču do 31. julija naslednjega leta.

Do istega dne računovodja Računskemu sodišču pošlje spremni dopis z dodatnimi obrazložitvami h končnemu zaključnemu računu.

Uporablja se drugi pododstavek člena 246(3) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

Končni zaključni račun se objavi v Uradnem listu Evropske unije skupaj z izjavo o zanesljivosti, ki jo da Računsko sodišče v skladu s členom 43 te uredbe, do 15. novembra naslednjega leta.

1.   Odgovorni odredbodajalec pripravi poročilo o finančnem izvajanju in ga do 15. marca posreduje računovodji za vključitev v zaključni račun 11. ERS. Poročilo o finančnem izvajanju predstavlja resnično in pošteno sliko prihodkov in odhodkov iz sredstev 11. ERS. Pripravi se v milijonih eurov in zajema:

2.   Izkaz finančnega izida zajema naslednje:

1.   Komisija in EIB vsaka v mejah svojih pristojnosti spremljata, kako države AKP, ČDO ali kateri koli drug upravičenec uporabljajo pomoč 11. ERS, ter izvajanje projektov, ki se financirajo iz 11. ERS, zlasti glede na cilje iz členov 55 in 56 Sporazuma o partnerstvu AKP-EU ter ustreznih določb Sklepa 2013/755/EU.

2.   EIB redno obvešča Komisijo o izvajanju projektov, financiranih iz sredstev 11. ERS, ki jih upravlja, v skladu s postopki iz operativnih smernic Sklada za spodbujanje naložb.

3.   Komisija in EIB državam članicam zagotavljata informacije o operativnem izvajanju sredstev 11. ERS, kot je določeno v členu 18 Uredbe (EU) 2015/322. Komisija te informacije pošlje Računskemu sodišču.

1.   Proračunsko računovodstvo zagotavlja natančen zapis finančnega izvajanja sredstev 11. ERS.

2.   Proračunsko računovodstvo prikazuje vse:

3.   Če so obveznosti, plačila in dolgovi izraženi v nacionalnih valutah, mora računovodski sistem po potrebi omogočati njihovo evidentiranje v nacionalnih valutah in v eurih.

4.   Celotne finančne obveznosti se evidentirajo v eurih v vrednosti sklepov o financiranju, ki jih sprejme Komisija. Posamezne finančne obveznosti se evidentirajo v eurih v vrednosti, ki ustreza vrednosti pravnih obveznosti. Navedena vrednost po potrebi vključuje:

5.   Vse računovodske evidence, ki se nanašajo na izpolnjevanje obveznosti, se hranijo pet let od datuma sklepa o razrešnici za finančno izvajanje sredstev iz 11. ERS iz člena 44, in sicer za proračunska leta, v katerih je bila obveznost za računovodske namene zaprta.

1.   Računsko sodišče svoja pooblastila glede dejavnosti, financiranih iz sredstev 11. ERS, ki jih upravlja Komisija v skladu s členom 14, izvaja v skladu s tem členom in členom 43.

2.   Uporabljajo se členi 255, 256 in 257, člen 258(1) in (2), drugi stavek člena 258(3), člen 258(4) ter člen 259 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

3.   Za namene tega naslova Računsko sodišče upošteva Pogodbi, Sporazum o partnerstvu AKP-EU, Sklep 2013/755/EU, Notranji sporazum, to uredbo in vse druge akte, sprejete na podlagi navedenih instrumentov.

4.   Računsko sodišče je obveščeno o notranjih pravilih iz člena 60(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, vključno z imenovanjem odredbodajalcev, ter o aktih o prenosu pooblastil iz člena 79 navedene uredbe.

5.   Nacionalni revizijski organi držav AKP in ČDO se spodbujajo, naj sodelujejo z Računskim sodiščem, kadar jih ta k temu povabi.

6.   Računsko sodišče lahko na zahtevo ene od institucij Unije izda mnenja o zadevah v zvezi z 11. ERS.

1.   Ob upoštevanju odstavka 2 tega člena se uporabljajo členi 260 do 263 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

2.   Sklep o razrešnici zajema zaključni račun iz člena 38 te uredbe, razen tistega dela zaključnega računa, ki ga zagotovi EIB v skladu s členom 51 te uredbe. Razrešnica iz člena 260(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 se da za tista sredstva 11. ERS, ki jih upravlja Komisija v skladu s členom 14(2) te uredbe za leto n.

3.   Sklep o razrešnici se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

1.   EIB v imenu Unije v skladu s tem delom upravlja Sklad za spodbujanje naložb in izvaja dejavnosti v sklopu tega sklada, vključno s subvencijami obrestne mere in tehnično pomočjo.

2.   Poleg tega EIB prevzame finančno izvajanje drugih dejavnosti, ki se opravljajo s pomočjo financiranja iz njenih lastnih sredstev, v skladu s členom 4 Notranjega sporazuma, po potrebi skupaj s subvencijami obrestne mere, ki se črpajo iz sredstev 11. ERS.

3.   Izvajanje tega dela Komisiji ne nalaga nobenih obveznosti ali odgovornosti.

1.   Države članice plačajo EIB prispevke iz točke (b) člena 19(7), ki jih določi Svet, brez stroškov za upravičenca prek posebnega računa, ki ga EIB odpre v imenu Sklada za spodbujanje naložb v skladu s podrobnimi pravili, določenimi v sporazumu o upravljanju iz člena 49(4).

2.   Datum iz člena 1(5) Notranjega sporazuma je 31. december 2030.

3.   Razen če Svet v zvezi s povračilom EIB v skladu s členom 5 Notranjega sporazuma sklene drugače, prihodki, ki jih EIB prejme prek stanja v dobro na posebnih računih iz odstavka 1 tega člena, dopolnjujejo Sklad za spodbujanje naložb in se upoštevajo pri zahtevkih za prispevke iz člena 19 te uredbe ter se uporabijo za izpolnjevanje kakršnih koli finančnih obveznosti po 31. decembru 2030.

4.   EIB vodi zakladnico za zneske iz odstavka 1 tega člena v skladu s podrobnimi pravili, določenimi v sporazumu o upravljanju iz člena 49(4).

5.   Sklad za spodbujanje naložb se upravlja v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu o partnerstvu AKP-EU, Sklepu 2013/755/EU, Notranjem sporazumu in v tem delu.

1.   Za instrumente, financirane iz sredstev 11. ERS, ki jih upravlja EIB, se uporabljajo pravila EIB.

2.   Če programe ali projekte sofinancirajo države članice ali njihovi izvajalski organi in če ustrezajo prednostnim nalogam, ki so določene v strategijah sodelovanja in dokumentih načrtovanja za posamezno državo, navedenih v Uredbi (EU) 2015/322, ter so predvidene v drugem in tretjem pododstavku člena 10(1) Notranjega sporazuma in v členu 74 Sklepa 2013/755/EU, lahko EIB poveri naloge izvajanja Sklada za spodbujanje naložb državam članicam ali njihovim izvajalskim organom.

3.   EIB ob ustreznem upoštevanju zahtev po zaupnosti in varnosti, zlasti varstva osebnih podatkov, objavi imena prejemnikov finančne podpore v okviru Sklada za spodbujanje naložb, razen če bi lahko takšno razkritje škodovalo poslovnim interesom prejemnikov. Pri merilih za razkritje in ravni podrobnosti razkritja se upoštevajo posebnosti sektorja in značilnosti Sklada za spodbujanje naložb.

4.   Natančna pravila za izvajanje tega dela so predmet sporazuma o upravljanju med Komisijo, ki deluje v imenu Unije, in EIB.

1.   EIB vodi račune Sklada za spodbujanje naložb, vključno s subvencijami obrestne mere, ki jih izvaja in se financirajo iz 11. ERS, da zagotovi sledenje sredstev za celotni krog od prejema do izplačila, pa vse do prihodka, ki ga ustvarijo, ter morebitnih poznejših izterjav. EIB pripravi ustrezna računovodska pravila in metode na podlagi mednarodnih računovodskih standardov ter o njih ustrezno obvesti Komisijo in države članice.

2.   EIB vsako leto Svetu in Komisiji pošlje poročilo o izvajanju dejavnosti, financiranih iz sredstev 11. ERS, ki jih upravlja, vključno z računovodskimi izkazi, sestavljenimi v skladu s pravili in metodami iz odstavka 1 tega člena, ter informacijami iz člena 39(2).

3.   Osnutek navedenih dokumentov se predloži najpozneje do 28. februarja, njihova končna različica pa najpozneje 30. junija proračunskega leta, ki sledi proračunskemu letu, na katerega se nanašajo, tako da jih lahko Komisija uporabi pri pripravi zaključnega računa iz člena 38 te uredbe v skladu s členom 11(4) Notranjega sporazuma. EIB Komisiji do 31. marca predloži poročilo o finančnem upravljanju sredstev, ki jih upravlja.