DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1640

z dne 13. julija 2018

o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki podrobneje določajo zahteve glede upravljanja in kontrol za nadzorovane prispevajoče osebe

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (1) in zlasti četrtega pododstavka člena 16(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V členu 16 Uredbe (EU) 2016/1011 so določene nekatere zahteve glede upravljanja in kontrol za nadzorovane prispevajoče osebe, vključno z zahtevo, da le-ta vzpostavi okvir kontrole, s katerim se zagotovijo celovitost, točnost in zanesljivost vhodnih podatkov, ter učinkovite sisteme in kontrole za zagotavljanje celovitosti in zanesljivosti vseh prispevkov vhodnih podatkov. Nekatere izmed teh zahtev se že obravnavajo v členih 11 in 15 Uredbe (EU) 2016/1011 in povezanih delegiranih uredbah. Vendar določbe te delegirane uredbe Komisije v nekaterih vidikih presegajo določbe iz členov 11 in 15 Uredbe (EU) 2016/1011, zato določbe členov 11 in 15 morda ne bodo veljale za nekatere nadzorovane prispevajoče osebe, ker prispevajo podatke za referenčne vrednosti, ki jih pripravijo upravljavci, ki so izvzeti iz področja uporabe Uredbe (EU) 2016/1011. Za preprečitev pravne negotovosti zahteve iz te delegirane uredbe Komisije ne posegajo v zahteve iz členov 11 in 15 Uredbe (EU) 2016/1011 ter ustreznih delegiranih uredb, zato se uporabljajo le, če dopolnjujejo zgoraj navedene določbe.

(2)

Okvir kontrole, ki ga vzpostavi nadzorovana prispevajoča oseba, bi moral vključevati postopek za odkrivanje in obravnavanje kršitev Uredbe (EU) 2016/1011 ter kršitev veljavnega kodeksa ravnanja, kot tudi politike glede prijavljanja nepravilnosti, nadzora in rednega pregledovanja postopka za prispevanje vhodnih podatkov. Tako lahko nadzorovane prispevajoče osebo zagotovijo, da delujejo v skladu z zakonom in da predložijo vhodne podatke, ki so točni in zanesljivi.

(3)

Usposabljanje, ki se ga morajo udeležiti predlagatelji, zaposleni pri nadzorovani prispevajoči osebi, v skladu s členom 16(2)(b) Uredbe (EU) 2016/1011, mora zajemati tudi usposabljanje, kako naj bi referenčna vrednost merila dejansko tržno ali gospodarsko stanje, ter usposabljanje glede vseh elementov kodeksa ravnanja, ki se uporablja za prispevanje vhodnih podatkov. To je bistveno orodje za zagotovitev, da predlagatelji ravnajo ustrezno in v skladu z metodologijo referenčne vrednosti.

(4)

Ukrepi za upravljanje navzkrižij interesov, ki jih mora vzpostaviti nadzorovana prispevajoča oseba v skladu s členom 16(2)(c) Uredbe (EU) 2016/1011, bi morali zajemati ukrepe za ločevanje predlagateljev od drugih zaposlenih pri prispevajoči osebi ter ukrepe v zvezi s politiko prispevajoče osebe glede plačil za predlagatelje, da se predlagatelje odvrne od manipuliranja pri prispevanju vhodnih podatkov.

(5)

Sistemi vodenja evidenc, ki jih mora vzpostaviti nadzorovana prispevajoča oseba v skladu s členom 16(2)(d) Uredbe (EU) 2016/1011, bi morali zajemati zahtevo po vodenju evidenc komunikacij v zvezi z zagotavljanjem vhodnih podatkov, vključno z imeni predlagateljev. Namen tega je zagotoviti ustrezno raven preglednosti.

(6)

S tem, ko se prispevajočim osebam dovoli uporaba diskrecijske pravice, nastane tveganje, da bi različni strokovnjaki to pravico uporabljali različno ali da bi isti strokovnjak skozi čas pravico uporabljal različno. Diskrecijska pravica lahko tudi poveča ranljivost zadevne referenčne vrednosti za manipuliranje. Zato je pomembno, da politike, vzpostavljene v skladu s členom 16(3) Uredbe (EU) 2016/1011, zajemajo okvir za zagotovitev dosledne uporabe presoje ali doslednega uveljavljanja diskrecijske pravice ter za zmanjšanje tveganja manipulacije. Takšen okvir bi moral določati obveznost izvajanja rednih notranjih pregledov uporabe strokovne presoje. Opredeliti mora tudi vrste informacij, ki se upoštevajo oz. ki se ne upoštevajo za ustrezno določitev meja diskrecijske pravice.

(7)	Upravljavci bi morali imeti na voljo dovolj časa za zagotovitev skladnosti z zahtevami te uredbe. Ta uredba bi se zato morala začeti uporabljati dva meseca po njenem začetku veljavnosti.

(8)	Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

(9)

ESMA je o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, opravila javna posvetovanja, analizirala morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosila za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba ne zajema niti se ne uporablja za nadzorovane prispevajoče osebe, ki prispevajo podatke zgolj za nepomembne referenčne vrednosti.

Zahteve iz te uredbe ne posegajo v zahteve iz členov 11 in 15 Uredbe (EU) 2016/1011 ter v regulativne tehnične standarde, sprejete v skladu s členom 11(5) in členom 15(6) Uredbe (EU) 2016/1011 (3).

Člen 2

Okvir kontrole

Okvir kontrole, ki ga mora vzpostaviti nadzorovana prispevajoča oseba v skladu s členom 16(1) Uredbe (EU) 2016/1011, zajema vzpostavitev in vzdrževanje vsaj naslednjih kontrol:

(a)

učinkovitega nadzornega mehanizma za nadzor postopka za prispevanje vhodnih podatkov, ki vključuje sistem za obvladovanje tveganj, določitev višjega vodstva, ki je odgovorno za postopek prispevanja podatkov, ter sodelovanje funkcije zagotavljanja skladnosti in funkcije notranje revizije znotraj organizacije prispevajoče osebe;

(b)	politike glede prijavljanja nepravilnosti, vključno z ustreznimi zaščitami prijaviteljev nepravilnosti;

(c)	postopka za odkrivanje in obravnavanje kršitev Uredbe (EU) 2016/1011 ter kršitev veljavnega kodeksa ravnanja, pripravljenega na podlagi člena 15 navedene uredbe, vključno s postopkom za preiskovanje kakršnih koli odkritih kršitev in evidentiranje posledično sprejetih ukrepov;

(d)	rednih pregledov postopka za prispevanje podatkov, ki se izvedejo vsaj enkrat letno in v primeru spremembe veljavnega kodeksa ravnanja.

Člen 3

Kontrole predlagateljev

1. Sistemi in kontrole, ki jih mora vzpostaviti nadzorovana prispevajoča oseba v skladu s členom 16(2)(a) Uredbe (EU) 2016/1011, zajemajo dokumentiran in učinkovit postopek za prispevanje podatkov ter vključujejo vsaj naslednje:

(a)	postopek imenovanja predlagateljev in postopke za prispevanje podatkov v primerih, ko predlagatelj nepričakovano ni na voljo, vključno z imenovanjem namestnikov;

(b)	postopke in sisteme za spremljanje podatkov, ki se uporabljajo za prispevke, in prispevkov samih, ki lahko sprožijo opozorila v skladu s parametri, ki jih vnaprej določi prispevajoča oseba.

2. Brez poseganja v zahtevo, ki jo določa člen 15 Uredbe (EU) 2016/1011, prispevajoča oseba pri določanju za namene člena 16(2)(a) navedene uredbe, ali je sorazmerno imeti postopek za potrditev s strani fizične osebe, ki ima višji položaj od predlagatelja, upošteva naslednja merila:

(a)	stopnjo uveljavljene diskrecijske pravice v postopku prispevanja;

(b)	naravo, obseg in kompleksnost dejavnosti nadzorovane prispevajoče osebe;

(c)	ali lahko pride do navzkrižja interesov med prispevanjem vhodnih podatkov za referenčno vrednost in kakršnimi koli dejavnostmi trgovanja ali drugimi dejavnostmi, ki jih opravlja prispevajoča oseba.

3. Kadar kontrole, ki jih vzpostavi nadzorovana prispevajoča oseba, vključujejo postopek za potrditev s strani fizične osebe, ki ima višji položaj od predlagatelja, te kontrole vključujejo jasna pravila o časovnem poteku potrditve ter, če vključujejo možnost potrditve po predložitvi vhodnih podatkov, določijo okoliščine, v katerih je dovoljena potrditev po predložitvi ter najdaljše časovno obdobje, znotraj katerega se mora izvesti takšna potrditev.

Člen 4

Usposabljanje za predlagatelje

1. Sistemi in kontrole, ki jih mora imeti nadzorovana prispevajoča oseba v skladu s členom 16(2)(b) Uredbe (EU) 2016/1011, vključujejo programe za usposabljanje za zagotovitev, da ima vsak predlagatelj:

(a)	zadostno znanje in izkušnje o tem, kako naj bi referenčna vrednost merila dejansko tržno ali gospodarsko stanje;

(b)	zadostno poznavanje vseh elementov veljavnega kodeksa ravnanja, pripravljenega v skladu s členom 15(1) navedene uredbe, če tak kodeks obstaja.

2. Znanje, ki ga morajo imeti predlagatelji v skladu s točkama (a) in (b) odstavka 1, ter poznavanje zahtev Uredbe (EU) 2016/1011 in Uredbe (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (4), če se uporabljajo za naloge predlagateljev, se redno preverjata, in sicer vsaj enkrat na leto, da se ugotovi, ali so predlagatelji še vedno primerni za opravljanje tovrstnega dela.

3. Odstavek 2 se ne uporablja za nadzorovane prispevajoče osebe pomembnih referenčnih vrednosti.

Člen 5

Navzkrižje interesov

1. Ukrepi za upravljanje navzkrižij interesov, ki jih mora vzpostaviti nadzorovana prispevajoča oseba v skladu s členom 16(2)(c) Uredbe (EU) 2016/1011, bi morali zajemati vsaj naslednje ukrepe:

(a)	register navzkrižij interesov, ki se posodablja in uporablja za beleženje vseh ugotovljenih navzkrižij interesov in vseh ukrepov, sprejetih za njihovo upravljanje. Register je na voljo notranjim in zunanjim revizorjem;

(b)

fizično ločevanje predlagateljev od drugih zaposlenih pri prispevajoči osebi, kadar je takšno ločevanje primerno ob upoštevanju stopnje diskrecijske pravice, uveljavljene v postopku prispevanja, narave, obsega in kompleksnosti dejavnosti nadzorovane prispevajoče osebe ter ob upoštevanju, ali lahko pride do navzkrižja interesov med prispevanjem vhodnih podatkov za referenčno vrednost in kakršnimi koli dejavnostmi trgovanja ali drugimi dejavnostmi, ki jih opravlja prispevajoča oseba;

(c)	ustrezne notranje postopke nadzora, vključno s pravili, ki urejajo interakcijo predlagateljev z zaposlenimi v enoti za trgovanje, kadar zaposleni niso fizično ali organizacijsko ločeni med seboj.

2. Ukrepi za upravljanje navzkrižij interesov vključujejo tudi politike glede plačil za predlagatelje, ki zagotavljajo, da plačilo predlagateljev ni povezano z naslednjim:

(a)	vrednostjo referenčne vrednosti

(b)	specifičnimi vrednostmi predloženih podatkov; ter

(c)	opravljanjem katere koli specifične dejavnosti nadzorovane prispevajoče osebe, ki bi lahko povzročila navzkrižje interesov s prispevanjem vhodnih podatkov za referenčno vrednost.

Člen 6

Vodenje evidenc

1. Evidence, ki jih je treba v skladu s členom 16(2)(d) Uredbe (EU) 2016/1011 voditi glede komunikacij v zvezi z zagotavljanjem vhodnih podatkov, vključujejo evidence opravljenih prispevkov in imena predlagateljev.

2. Evidence, ki jih je treba v skladu s členom 16(2)(d) Uredbe (EU) 2016/1011 voditi glede izpostavljenosti prispevajoče osebe finančnim instrumentom, ki se sklicujejo na referenčno vrednost, vključujejo evidence vrste dejavnosti, ki jih opravlja nadzorovana prispevajoča oseba in ki povzročajo tveganje izpostavljenosti.

3. Evidence, ki jih je treba v skladu s členom 16(2)(e) Uredbe (EU) 2016/1011 voditi glede notranjih in zunanjih revizij, vključujejo evidence povzetkov revizij, revizijskih poročil in vseh ukrepov, sprejetih v odgovor na posamezno revizijo.

4. Odstavek 3 se ne uporablja za nadzorovane prispevajoče osebe, ki prispevajo podatke za pomembne referenčne vrednosti.

Člen 7

Strokovna presoja

Politike, ki jih mora vzpostaviti nadzorovana prispevajoča oseba v skladu s členom 16(3) Uredbe (EU) 2016/1011, kadar vhodni podatki temeljijo na strokovni presoji, vključujejo vsaj naslednje elemente:

(a)	okvir za zagotavljanje skladnosti med različnimi predlagatelji ter doslednosti tekom časa v zvezi z uporabo presoje ali uveljavljenem diskrecijske pravice;

(b)	opredelitev vrst informacij, ki se lahko oziroma ne smejo upoštevati pri uporabi presoje ali uveljavljanju diskrecijske pravice;

(c)	postopke za pregled vsake uporabe presoje ali uveljavljanja diskrecijske pravice.

Člen 8

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 25. januarja 2019.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. julija 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 171, 29.6.2016, str. 1.

(2) Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(3) Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/1638 z dne 13. julija 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki podrobneje določajo, kako zagotoviti, da so vhodni podatki primerni in preverljivi ter kako upravljavec ključne ali pomembne referenčne vrednosti zagotovi, da ima prispevajoča oseba vzpostavljene notranje postopke nadzora in preverjanja, kadar vhodne podatke prispeva enota za trgovanje (glej stran 6 tega Uradnega lista); in Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/1639 z dne 13. julija 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki podrobneje določajo elemente kodeksa ravnanja, ki ga morajo pripraviti upravljavci referenčnih vrednosti, ki temeljijo na vhodnih podatkih prispevajočih oseb (glej stran 11 tega Uradnega lista).

(4) Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (UL L 173, 12.6.2014, str. 1).