DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1638

z dne 13. julija 2018

o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki podrobneje določajo, kako zagotoviti, da so vhodni podatki primerni in preverljivi, ter kako upravljavec ključne ali pomembne referenčne vrednosti zagotovi, da ima prispevajoča oseba vzpostavljene notranje postopke nadzora in preverjanja, kadar vhodne podatke prispeva enota za trgovanje

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (1) in zlasti četrtega pododstavka člena 11(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 11(1) Uredbe (EU) 2016/1011 zahteva, da so vhodni podatki, ki se uporabljajo za referenčno vrednost, primerni za točen in zanesljiv prikaz tržnega ali gospodarskega stanja, ki naj bi se merilo z referenčno vrednostjo, in da so podatki preverljivi. Poleg tega, kadar vhodne podatke prispeva enota za trgovanje, člen 11(3)(b) navedene uredbe zahteva, da upravljavec zagotovi, da ima prispevajoča oseba vzpostavljene ustrezne notranje postopke nadzora in preverjanja.

(2)	Pravilen izračun referenčne vrednosti ne zahteva le, da se predložijo točne vrednosti vhodnih podatkov, ampak tudi, da so v merski enoti osnovnih sredstev in da odražajo ustrezne značilnosti teh sredstev.

(3)

Preverljivost vhodnih podatkov je povezana z njihovo ravnjo natančnosti, ki pa je zelo odvisna od vrste uporabljenih vhodnih podatkov. Vhodni podatki, ki niso niti podatki o transakciji niti ne izvirajo iz vira reguliranih podatkov iz točke 24 člena 3(1) Uredbe (EU) 2016/1011, lahko še vedno izpolnjujejo zahtevo, da so preverljivi, če ima upravljavec na voljo dovolj informacij, da lahko izvede zadostno preverjanje podatkov. Od upravljavca bi bilo zato treba zahtevati, da ima na voljo informacije, ki jih potrebuje za izvajanje ustreznih preverjanj.

(4)

Za zagotavljanje, da so vhodni podatki ustrezni in preverljivi, bi bilo treba od upravljavca zahtevati, da redno spremlja vhodne podatke, in sicer v obsegu, ki odraža občutljivost določene vrste vhodnih podatkov. V primeru reguliranih podatkov obstoječa ureditev in nadzor zadevnega ponudnika podatkov že zagotavljata celovitost reguliranih podatkov. Za navedeno vrsto podatkov bi zato morale veljati manj obsežne zahteve za spremljanje. Za druge vrste vhodnih podatkov bi bilo potrebnih več preverjanj in obsežnejši pregledi, in sicer predvsem vhodnih podatkov, ki niso podatki o transakciji, in zlasti v primeru, če jih prispeva enota za trgovanje.

(5)

Ko se prispevajo vhodni podatki, je en pomemben kontrolni pregled namenjen zagotavljanju, da se prispevki zagotovijo v časovnem obdobju, ki ga določi upravljavec. S tem se zagotovi skladnost med prispevki različnih prispevajočih oseb. Če se vhodni podatki ne prispevajo, je treba tudi preveriti čas, ko se vhodni podatki obravnavajo, da se zagotovi skladnost med različnimi vhodnimi podatki. Upravljavec bi moral zato preveriti, ali so se vhodni podatki prispevali oziroma ali so bili izbrani iz določenega vira v časovnem obdobju, ki ga določi.

(6)	Zlasti je pomembno, da se ustrezno preverijo temeljne značilnosti, kot so valuta, zapadlost in čas do zapadlosti osnovnega sredstva, ali vrste nasprotnih strank, kakor so določeni z metodologijo določanja referenčnih vrednosti.

(7)

Učinkovit notranji nadzor vhodnih podatkov, ki jih prispeva enota za trgovanje, je odvisen od vzpostavitve in vzdrževanja ustreznih struktur znotraj organizacije prispevajoče osebe. Te strukture bi morale običajno vključevati tri ravni nadzora, razen če velikost organizacije prispevajoče osebe upravičeno ne dopušča tega števila. Prva raven nadzora bi morala vključevati postopke za zagotavljanje učinkovitega preverjanja vhodnih podatkov.

(8)

Prispevki enote za trgovanje predstavljajo posebno tveganje zaradi notranjega navzkrižja interesov med komercialno vlogo enote in njeno vlogo pri prispevanju vhodnih podatkov za referenčno vrednost. Zato je pomembno, da prispevajoča oseba vzpostavi, vzdržuje in izvaja politiko glede navzkrižja interesov v okviru svoje druge ravni nadzora ter da redno preverja uporabljene vhodne podatke. Poleg tega je pomembno orodje, ki je lahko koristno pri odkrivanju morebitnih kršitev in poročanju o njih hierarhično višji ravni ali pri odkrivanju dejavnosti, ki bi lahko vplivale na celovitost referenčne vrednosti, vzpostavitev postopka za prijavljanje nepravilnosti, ki vsakemu uslužbencu dovoljuje, da o kakršnem koli primeru kršitev poroča ustrezni funkciji skladnosti ali drugi ustrezni notranji funkciji. Upravljavec bi se zato moral prepričati, da postopki notranjega nadzora in preverjanja prispevajoče osebe vključujejo vzpostavitev, vzdrževanje in izvajanje politike navzkrižja interesov ter vzpostavitev in vzdrževanje postopka za prijavljanje nepravilnosti.

(9)

Ta uredba se uporablja za upravljavce ključnih in pomembnih referenčnih vrednosti. V skladu z načelom sorazmernosti se izogiba nalaganju pretiranega bremena upravljavcem pomembnih referenčnih vrednosti, tako da tem upravljavcem omogoča, da se odločijo za uporabo zahtev glede navzkrižja interesov samo za dejanska ali potencialna navzkrižja interesov, ki so ali bi bila lahko pomembna. Poleg tega bi bilo treba upravljavcem zagotoviti dodatno diskrecijsko pravico pri tem, kako zagotavljajo postopke notranjega nadzora in preverjanja na ravni prispevajoče osebe. Zlasti bi jim moralo biti omogočeno, da sprostijo nekatere zahteve za te postopke, ob upoštevanju narave, obsega in zapletenosti organizacije prispevajoče osebe.

(10)	Upravljavci bi morali imeti na voljo dovolj časa za zagotovitev skladnosti z zahtevami te uredbe. Ta uredba bi se zato morala začeti uporabljati dva meseca po njenem začetku veljavnosti.

(11)	Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Komisiji predložil Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

(12)

ESMA je o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, opravila javna posvetovanja, analizirala morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosila za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba ne zajema upravljavcev nepomembnih referenčnih vrednosti oziroma se ne uporablja zanje.

Člen 2

Zagotavljanje primernih in preverljivih vhodnih podatkov

1. Upravljavec referenčne vrednosti zagotovi, da ima na voljo vse informacije, ki jih potrebuje za preverjanje naslednjih zadev v zvezi z vsemi vhodnimi podatki, ki jih uporablja za referenčno vrednost, če se te zadeve uporabljajo za zadevne vhodne podatke:

(a)	ali ima predlagatelj dovoljenje, da prispeva vhodne podatke v imenu prispevajoče osebe v skladu s katero koli zahtevo za dovoljenje iz člena 15(2)(b) Uredbe (EU) 2016/1011;

(b)	ali vhodne podatke zagotovi prispevajoča oseba ali se izberejo iz vira, ki ga določi upravljavec, v časovnem obdobju, ki ga določi upravljavec;

(c)	ali prispevajoča oseba zagotavlja vhodne podatke v obliki, ki jo določi upravljavec;

(d)	ali je vir vhodnih podatkov eden od virov iz člena 3(1)(24) Uredbe (EU) 2016/1011;

(e)	ali je vir vhodnih podatkov zanesljiv;

(f)	ali vhodni podatki izpolnjujejo zahteve, določene v metodologiji določanja referenčnih vrednosti, zlasti zahteve glede valute ali merske enote, zapadlosti in vrste nasprotnih strank;

(g)	ali so v skladu z metodologijo izpolnjeni vsi ustrezni pragovi za količino vhodnih podatkov in vsi ustrezni standardi za kakovost vhodnih podatkov;

(h)	ali se prednostni vrstni red uporabe različnih vrst vhodnih podatkov uporablja v skladu z metodologijo;

(i)	ali se katera koli diskrecijska pravica ali presoja, ki se izvaja pri prispevanju vhodnih podatkov, izvaja v skladu z jasnimi pravili, določenimi v metodologiji, in politikami, ki jih je treba določiti s kodeksom ravnanja za referenčno vrednost.

2. Upravljavci redno izvajajo preverjanja, navedena v odstavku 1. Upravljavci ključnih referenčnih vrednosti pred kakršno koli objavo referenčne vrednosti ali pred tem, ko je referenčna vrednost dana na voljo javnosti, opravijo preverjanja iz točk (a), (b), (c) in (d) odstavka 1.

Člen 3

Postopki notranjega nadzora in preverjanja prispevajoče osebe

1. Postopki notranjega nadzora in preverjanja prispevajoče osebe, ki jih mora zagotoviti upravljavec v skladu s členom 11(3)(b) Uredbe (EU) 2016/1011, vključujejo vsaj naslednje:

(a)

vzpostavitev in vzdrževanje notranje funkcije, ki bo služila kot prva raven nadzora za prispevanje vhodnih podatkov in bo odgovorna za izvajanje naslednjih nalog:

(i)

izvajanje učinkovitega preverjanja vhodnih podatkov pred prispevanjem teh podatkov, vključno z zagotavljanjem skladnosti z zahtevami za potrjevanje vhodnih podatkov, ki veljajo za prispevajočo osebo v skladu s členom 15(2)(d)(iii) Uredbe (EU) 2016/1011, in za pregledovanje vhodnih podatkov pred prispevanjem teh podatkov, kar zadeva njihovo celovitost in točnost;

(ii)	preverjanje, ali ima predlagatelj dovoljenje za prispevanje vhodnih podatkov v imenu prispevajoče osebe v skladu s katero koli zahtevo iz člena 15(2)(b) Uredbe (EU) 2016/1011;

(iii)

zagotavljanje, da je dostop do prispevkov vhodnih podatkov omejen na osebe, vključene v postopek prispevanja, razen kadar je dostop potreben za namene revizije, preiskave ali za namene, ki jih zahteva zakonodaja.

(b)

vzpostavitev in vzdrževanje notranje funkcije, ki bo služila kot druga raven nadzora za prispevanje vhodnih podatkov in bo odgovorna za izvajanje naslednjih nalog:

(i)	izvajanje pregleda vhodnih podatkov po prispevanju teh podatkov, ne glede na pregled, ki ga izvede funkcija prve ravni nadzora, da potrdi celovitost in točnost prispevka;

(ii)	vzpostavitev in vzdrževanje postopka za prijavljanje nepravilnosti, ki vključuje ustrezne zaščitne ukrepe za prijavitelje nepravilnosti;

(iii)

vzpostavitev in vzdrževanje postopkov za notranje poročanje o dejanski manipulaciji vhodnih podatkov ali poskusu manipulacije, za kakršno koli neizpolnjevanje politik, ki jih je prispevajoča oseba sama določila v zvezi z referenčnimi vrednostmi, in za preiskavo takih dogodkov takoj, ko postanejo očitni;

(iv)	vzpostavitev in vzdrževanje postopkov notranjega poročanja za poročanje o morebitnih operativnih težavah v postopku prispevanja takoj, ko se pojavijo;

(v)	zagotavljanje redne osebne prisotnosti uslužbenca funkcije druge ravni nadzora v pisarniškem prostoru, kjer se nahaja enota za trgovanje;

(vi)	vzdrževanje nadzora nad zadevnimi komunikacijami med uslužbenci enote za trgovanje, ki so neposredno vključeni v prispevanje vhodnih podatkov, in tudi nad zadevnimi komunikacijami med takimi uslužbenci in drugimi notranjimi funkcijami ali zunanjimi organi;

(vii)

vzpostavljanje, vzdrževanje in izvajanje politike navzkrižja interesov, ki zagotavlja:

—	prepoznavanje in razkrivanje dejanskih ali potencialnih navzkrižij interesov v zvezi s katerim koli uslužbencem enote za trgovanje prispevajoče osebe, ki je udeležen v postopku prispevanja podatkov,

—

odsotnost kakršne koli neposredne ali posredne povezave med plačilom predlagatelja in vrednostjo referenčne vrednosti, vrednostjo posebnih predloženih podatkov ali rezultatom katere koli dejavnosti prispevajoče osebe, ki bi lahko povzročila navzkrižje interesov v zvezi s prispevanjem vhodnih podatkov k referenčni vrednosti,

—	jasno ločitev nalog uslužbencev enote za trgovanje, vključenih v prispevanje vhodnih podatkov, od nalog drugih uslužbencev enote za trgovanje,

—	fizično ločitev uslužbencev enote za trgovanje, vključenih v prispevanje vhodnih podatkov, od drugih uslužbencev enote za trgovanje,

—

učinkovit nadzor nad izmenjavo informacij med uslužbenci enote za trgovanje in drugimi uslužbenci prispevajoče osebe, ki so vključeni v dejavnosti, ki lahko povzročijo tveganje navzkrižja interesov, če so informacije, ki se izmenjujejo, informacije, ki lahko vplivajo na vhodne podatke, ki se prispevajo,

—	obstoj določb za nepredvidene dogodke v primeru začasnih prekinitev nadzora v zvezi z izmenjavo informacij iz pete alinee,

—	sprejetje ukrepov, s katerimi se prepreči, da bi katera koli oseba izvajala neustrezen vpliv na način, kako uslužbenci enote za trgovanje, vključeni v prispevanje vhodnih podatkov, opravljajo svoje dejavnosti;

(c)	vzpostavitev in vzdrževanje notranje funkcije, ki je neodvisna od funkcij prve in druge ravni nadzora, da služi kot tretja raven nadzora za prispevanje vhodnih podatkov in je odgovorna za izvajanje rednih pregledov nadzora, ki ga izvajata drugi dve nadzorni funkciji;

(d)

postopki, ki urejajo:

(i)	načine sodelovanje in pretok informacij med tremi nadzornimi funkcijami, zahtevanimi v točkah (a), (b) in (c) tega odstavka;

(ii)	redno poročanje višjemu vodstvu prispevajoče osebe o nalogah, ki jih izvajajo te tri nadzorne funkcije;

(iii)

sporočanje informacij upravljavcu na zahtevo, ki jih ta zahteva v zvezi s postopki prispevajoče osebe glede notranjega nadzora in preverjanja.

2. Upravljavec se lahko odloči za opustitev katere koli zahteve iz točke (b)(v) ali tretje, četrte ali šeste alinee točke (b)(vii) odstavka 1 ob upoštevanju naslednjih zadev:

(a)	narave, obsega in zapletenosti dejavnosti prispevajoče osebe;

(b)	verjetnosti, da pride do navzkrižja interesov med prispevkom vhodnih podatkov k referenčni vrednosti in trgovinsko dejavnostjo ali drugimi dejavnostmi, ki jih izvaja prispevajoča oseba;

(c)	ravni uveljavljene diskrecijske pravice v postopku prispevanja.

3. Ob upoštevanju zlasti majhne velikosti organizacije prispevajoče osebe in tudi zadev, navedenih v točkah (a), (b) in (c) odstavka 2, lahko upravljavec dovoli, da ima prispevajoča oseba vzpostavljeno preprostejšo organizacijsko strukturo nadzora, kot jo zahteva odstavek 1. Preprostejša struktura nadzora pa zagotavlja, da se izvedejo vse naloge iz točk (a), (b) in (c) navedenega odstavka 1, razen nalog, v zvezi s katerimi se odobri opustitev v skladu z odstavkom 2. Točki (i) in (ii) točke (d) odstavka 1 se uporabljata na način, ki odraža preprostejšo strukturo nadzora.

4. Upravljavec pomembne referenčne vrednosti se lahko odloči, da bo uporabil zahteve iz odstavka 1(b)(vii) samo v zvezi z dejanskimi ali možnimi nasprotji interesov, ki so ali bi bila lahko pomembna navzkrižja interesov.

Člen 4

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 25. januarja 2019.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. julija 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 171, 29.6.2016, str. 1.

(2) Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).