30.10.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 271/10


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1620

z dne 13. julija 2018

o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/61 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevo glede likvidnostnega kritja za kreditne institucije

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (1) in zlasti člena 460 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/61 (2) bi bilo treba spremeniti, da bi se izboljšala usklajenost z mednarodnimi standardi in olajšalo učinkovitejše upravljanje likvidnosti s strani kreditnih institucij.

(2)

Za ustrezno upoštevanje dejavnosti, ki jih izvajajo kreditne institucije, dejavne zunaj Unije, bi bilo treba opustiti vse zahteve za najmanjšo velikost izdaje, ki se nanašajo na likvidna sredstva, ki jih ima podrejeno podjetje v tretji državi, tako da se lahko takšna sredstva priznajo za namene konsolidacije. V nasprotnem primeru bi lahko nadrejeni instituciji primanjkovalo likvidnih sredstev na konsolidirani ravni, ker bi bila zahteva glede likvidnosti, ki izhaja iz podrejene družbe v tretji državi, vključena v konsolidirano zahtevo glede likvidnosti, sredstva, ki jih ima ta podrejena družba za izpolnjevanje zahteve glede likvidnosti v tretji državi, pa bi bila izključena iz konsolidirane zahteve glede likvidnosti. Vendar bi bilo treba sredstva podrejene družbe v tretji državi priznati samo do ravni neto likvidnostnih odlivov v stresnih razmerah, nastalih v isti valuti, v kateri so sredstva denominirana, ki izhajajo iz te podrejene družbe. Poleg tega bi bilo treba sredstva, enako kot velja za sredstva katere koli druge tretje države, priznati samo, če se štejejo za likvidna sredstva v skladu z nacionalno zakonodajo zadevne tretje države.

(3)

Znano je, da lahko centralne banke zagotovijo likvidnost v svoji valuti in da je bonitetna ocena centralnih bank manj pomembna za namene likvidnosti kot za namene solventnosti. Zato in da bi se pravila iz Delegirane uredbe (EU) 2015/61 tesneje uskladila z mednarodnim standardom ter bi se zagotovili enaki konkurenčni pogoji za mednarodno dejavne kreditne institucije, bi morale biti rezerve, ki jih ima podrejena družba ali podružnica kreditne institucije Unije v centralni banki tretje države, ki ji imenovana zunanja bonitetna agencija ni dodelila bonitetne ocene stopnje kreditne kvalitete 1, upravičene do obravnave kot likvidna sredstva stopnje 1, če so izpolnjeni določeni pogoji. Natančneje, te rezerve bi morale biti primerna za takšno obravnavo, če jih sme kreditna institucija v stresnih obdobjih kadar koli dvigniti, poleg tega pa so pogoji za njihov dvig določeni v sporazumu med nadzornim organom tretje države in centralno banko, v kateri so rezerve, ali v veljavnih predpisih tretje države. Vendar bi se morale navedene rezerve priznati kot sredstva stopnje 1 samo za kritje neto likvidnostnih odlivov v stresnih razmerah, ki so nastali v isti valuti, v kateri so denominirane rezerve.

(4)

Primerno je upoštevati Uredbo (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta (3). Navedena uredba vsebuje merila za določitev, ali je listinjenje mogoče opredeliti kot preprosto, pregledno in standardizirano listinjenje (v nadaljnjem besedilu: listinjenje STS). Glede na to, da ta merila zagotavljajo, da so listinjenja STS visoke kakovosti, bi se morala uporabiti tudi za določanje, katera listinjenja se štejejo za visokokakovostna likvidna sredstva za izračun zahteve glede likvidnostnega kritja. Listinjenja bi zato morala biti primerna za sredstva stopnje 2B za namene Delegirane uredbe (EU) 2015/61, če poleg meril, že določenih v Delegirani uredbi (EU) 2015/61, ki so specifična za njihove likvidnostne značilnosti, izpolnjujejo vse zahteve iz Uredbe (EU) 2017/2402.

(5)

Izvajanje Delegirane uredbe (EU) 2015/61 ne bi smelo ovirati učinkovitega prenosa denarne politike v gospodarstvo. Lahko se pričakuje, da se bodo v okoliščinah hudih stresnih razmer posli z ECB ali centralno banko države članice obnovili. Zato bi bilo treba pristojnim organom omogočiti, da opustijo mehanizem poravnave za izračun likvidnostnega blažilnika pri zavarovanih poslih z ECB ali centralno banko države članice, če posli na vsaj eni strani posla vključujejo visokokakovostna likvidna sredstva in zapadejo v naslednjih 30 koledarskih dneh. Vendar bi se morali pristojni organi pred odobritvijo opustitve posvetovati s centralno banko, ki je nasprotna stranka v poslu, in tudi z ECB, če je zadevna centralna banka centralna banka Eurosistema. Poleg tega bi morala biti opustitev pogojena z ustreznimi varovali, da se preprečijo morebitne možnosti za regulativno arbitražo ali negativne spodbude za kreditne institucije. Nazadnje, da bi se predpisi Unije bolj uskladili z mednarodnim standardom, ki ga je določil Baselski odbor za bančni nadzor, bi bilo treba poleg tega zavarovanje s premoženjem, prejeto v poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, izključiti iz mehanizma poravnave.

(6)

Poleg tega bi morala biti obravnava stopenj odlivov in prilivov za repo posle, povratne repo posle in zamenjave zavarovanja v celoti usklajena s pristopom v mednarodnem standardu za količnik likvidnostnega kritja, ki ga je določil Baselski odbor za bančni nadzor. Natančneje, izračun denarnih odlivov bi moral biti neposredno povezan s stopnjo podaljšanja posla (usklajeno z odbitki pri danem zavarovanju s premoženjem, uporabljenimi za denarno obveznost, kot v standardu Baselskega odbora za bančni nadzor) in ne z likvidnostno vrednostjo povezanega zavarovanja s premoženjem.

(7)

Zaradi različnih razlag, ki so se pojavile, je pomembno pojasniti različne določbe Delegirane uredbe (EU) 2015/61, zlasti glede izpolnjevanja zahteve glede likvidnostnega kritja; primernosti sredstev iz blažilnika, vključenih v skupino, na voljo za pridobitev financiranja v okviru neodobrenih kreditnih linij, ki jo upravlja centralna banka, enot kolektivnih naložbenih podjemov in vlog ter drugega financiranja v zadružnih mrežah in institucionalnih shemah za zaščito vlog; izračuna dodatnih likvidnostnih odlivov za druge produkte in storitve; odobritve prednostne obravnave za okvirne kredite in okvirne likvidnostne kredite znotraj skupine; obravnave kratke pozicije in priznanja denarnih zneskov iz naslova vrednostnih papirjev, ki zapadejo v naslednjih 30 koledarskih dneh.

(8)

Delegirano uredbo (EU) 2015/61 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/61 se spremeni:

(1)

v členu 2(3) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

(a) sredstva tretje države, ki jih poseduje podrejena družba v tretji državi, se lahko priznajo za likvidna sredstva za namene konsolidacije, če se štejejo za likvidna sredstva v skladu z nacionalno zakonodajo zadevne tretje države, ki določa zahtevo glede likvidnostnega kritja, in izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev:

(i)

sredstva izpolnjujejo vse zahteve iz naslova II te uredbe;

(ii)

sredstva ne izpolnjujejo posebne zahteve iz naslova II te uredbe glede velikosti izdaje, vendar izpolnjujejo vse druge zahteve iz naslova II te uredbe.

Sredstva, ki so priznana po točki (ii), se lahko priznajo samo do zneska neto likvidnostnih odlivov v stresnih razmerah, ki nastanejo v tisti valuti, v kateri so denominirani in ki izhajajo iz iste podrejene družbe;“;

(2)

člen 3 se spremeni:

(a)

točki (8) in (9) se črtata;

(b)

točka (11) se nadomesti z naslednjim:

„11.

‚stresne razmere‘ pomeni nenadno ali veliko poslabšanje kapitalske ustreznosti ali likvidnostnega položaja kreditne institucije zaradi sprememb razmer na trgu ali idiosinkratičnih dejavnikov, ki povzročijo veliko tveganje, da institucija ne bo mogla izpolniti svojih obveznosti, ko zapadejo v naslednjih 30 koledarskih dneh;“;

(3)

člen 4 se spremeni:

(a)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.   Kreditne institucije za vse postavke izračunajo in spremljajo količnik likvidnostnega kritja v valuti poročanja ne glede na valuto, v kateri so dejansko denominirane.

Poleg tega kreditne institucije za nekatere postavke ločeno izračunajo in spremljajo svoj količnik likvidnostnega kritja, kot sledi:

(a)

za postavke, ki se ločeno poročajo v valuti, ki ni valuta poročanja v skladu s členom 415(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, kreditne institucije ločeno izračunajo in spremljajo svoj količnik likvidnostnega kritja v tej drugi valuti;

(b)

za postavke, denominirane v valuti poročanja, kadar je skupni znesek obveznosti, denominiranih v valutah, ki niso valuta poročanja, enak ali presega 5 % skupnih obveznosti kreditne institucije, brez regulativnega kapitala in zunajbilančnih postavk, kreditne institucije ločeno izračunajo in spremljajo svoj količnik likvidnostnega kritja v valuti poročanja.

Kreditne institucije poročajo svojemu pristojnemu organu o količniku likvidnostnega kritja v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 680/2014.“;

(b)

doda se naslednji odstavek 6:

„6.   Kreditne institucije likvidnih sredstev, prilivov in odlivov ne štejejo dvojno.“;

(4)

člen 7 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Sredstva so premoženje, pravice, upravičenja ali deleži, ki jih ima kreditna institucija ali so vključeni v skupino iz točke (a), ki niso obremenjeni. Za te namene se za sredstvo šteje, da ni obremenjeno, če zanj ne veljajo nobene pravne, pogodbene, regulativne ali druge omejitve, ki bi kreditni instituciji preprečevale unovčitev, prodajo, prenos, dodelitev ali na splošno odtujitev sredstva z dokončno prodajo ali z repo poslom v naslednjih 30 koledarskih dneh. Za neobremenjena sredstva se štejejo naslednja sredstva:

(a)

sredstva, vključena v skupino, ki so na voljo za takojšno uporabo kot zavarovanje s premoženjem za pridobitev dodatnega financiranja na podlagi odobrenih kreditnih linij, ki jih ima na voljo kreditna institucija, ki pa še niso financirane, ali, če skupino upravlja centralna banka, na podlagi neodobrenih kreditnih linij, ki jih ima na voljo kreditna institucija, ki še niso financirane. Ta točka vključuje sredstva, ki jih ima kreditna institucija pri kreditni instituciji v zadružni mreži ali institucionalni shemi za zaščito vlog. Kreditne institucije predpostavljajo, da so sredstva v skupini obremenjena, da se poveča likvidnost na podlagi razvrstitve likvidnosti iz poglavja 2, pri čemer začnejo s sredstvi, ki niso primerna za likvidnostni blažilnik;

(b)

sredstva, ki jih je kreditna institucija prejela kot zavarovanje s premoženjem za namene zmanjševanja kreditnega tveganja pri repo poslih ali financiranja z vrednostnimi papirji, ter ki jih kreditna institucija lahko odtuji.“

(b)

odstavek 4 se spremeni:

(i)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)

druga kreditna institucija, razen če je izpolnjen en ali več od naslednjih pogojev:

(i)

izdajatelj je subjekt javnega sektorja iz točke (c) člena 10(1) ali točke (a) ali (b) člena 11(1);

(ii)

sredstvo je krita obveznica iz točke (f) člena 10(1) ali točke (c) ali (d) člena 11(1) ali točke (e) člena 12(1);

(iii)

sredstvo spada v kategorijo, ki je opisana v točki (e) člena 10(1);“;

(ii)

točka (g) se nadomesti z naslednjim:

„(g)

kateri koli drug subjekt, ki kot svojo glavno poslovno dejavnost opravlja eno ali več dejavnosti, navedenih v Prilogi I k Direktivi 2013/36/EU. Za namene tega člena se za SSPE šteje, da ne spadajo med subjekte iz te točke.“

(c)

v odstavek 7 se vstavi naslednja točka (aa):

„(aa)

izpostavljenosti do enot centralne ravni države iz točke (d) člena 10(1);“;

(5)

člen 8 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se v točki (a) drugega pododstavka točka (ii) nadomesti z naslednjim:

„(ii)

izpostavljenosti do centralnih bank iz točk (b) in (d) člena 10(1);“;

(b)

v odstavku 3 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)

vzpostavijo se notranji sistemi in kontrole, s katerimi se službi za upravljanje z likvidnostjo podeli dejanski operativni nadzor, da lahko unovči imetja likvidnih sredstev kadar koli v stresnem obdobju, ki traja 30 koledarskih dni, in za dostop do rezervnih finančnih sredstev, ne da bi to bilo neposredno v nasprotju s kakršnimi koli poslovnimi strategijami ali strategijami za upravljanje tveganja. Zlasti se v likvidnostni blažilnik ne vključijo sredstva, katerih unovčitev bi v stresnem obdobju, ki traja 30 koledarskih dni, brez njihove nadomestitve privedla do ukinitve varovanja pred tveganjem, kar bi ustvarilo odprto pozicijo tveganja, ki bi presegla notranje omejitve kreditne institucije;“;

(6)

člen 10 se spremeni:

(a)

v točki (b) odstavka 1 se točka (iii) nadomesti z naslednjim:

„(iii)

rezerve, ki jih ima kreditna institucija v centralni banki iz točke (i) ali (ii), če je kreditni instituciji dovoljeno dvigniti take rezerve kadar koli v stresnih obdobjih in če so bili pogoji za tak dvig določeni v sporazumu med pristojnim organom kreditne institucije in centralno banko, v kateri so rezerve, ali v veljavnih predpisih zadevne tretje države.

Za namene te točke velja naslednje:

če rezerve poseduje podrejena kreditna institucija, se pogoji za dvig določijo v sporazumu med pristojnim organom države članice ali tretje države podrejene kreditne institucije in centralno banko, v kateri so rezerve, ali v veljavnih predpisih zadevne tretje države, kot je ustrezno,

če rezerve poseduje podružnica, se pogoji za dvig določijo v sporazumu med pristojnim organom države članice ali tretje države, v kateri je podružnica, in centralno banko, v kateri so rezerve, ali v veljavnih predpisih zadevne tretje države, kot je ustrezno;“;

(b)

točka (d) odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:

„(d)

naslednja sredstva:

(i)

sredstva, ki predstavljajo terjatve do enot centralne ravni države ali do centralnih bank tretjih držav, ali sredstva, za katera te jamčijo, ki jim imenovana ECAI ni dodelila bonitetne ocene vsaj kreditne kakovosti 1 v skladu s členom 114(2) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(ii)

rezerve, ki jih ima kreditna institucija v centralni banki iz točke (i), če sme kreditna institucija dvigniti take rezerve kadar koli v stresnih obdobjih in če so bili pogoji za tak dvig določeni bodisi v sporazumu med pristojnimi organi zadevne tretje države in centralno banko, v kateri so rezerve, bodisi v veljavnih predpisih zadevne tretje države.

Za namene točke (ii) velja naslednje:

če poseduje rezerve podrejena kreditna institucija, se pogoji za dvig določijo bodisi v sporazumu med pristojnim organom države članice ali tretje države podrejene kreditne institucije in centralno banko, v kateri so rezerve, bodisi v veljavnih predpisih zadevne tretje države,

če rezerve poseduje podružnica, se pogoji za dvig določijo bodisi v sporazumu med pristojnim organom tretje države, v kateri je podružnica, in centralno banko, v kateri so rezerve, bodisi v veljavnih predpisih zadevne tretje države.

Skupni znesek sredstev iz točk (i) in (ii) prvega pododstavka, denominiranih v dani valuti, ki jih lahko kreditna institucija prizna kot sredstva stopnje 1, ne presega zneska neto likvidnostnih odlivov v stresnih razmerah kreditne institucije, ki nastanejo v tej isti valuti.

Poleg tega lahko kreditna institucija, kadar so sredstva, ki so v celoti ali deloma zajeta s točkama (i) in (ii) prvega pododstavka, denominirana v valuti, ki ni domača valuta zadevne tretje države, ta sredstva prizna za sredstva stopnje 1 samo do zneska, enakega neto likvidnostnim odlivom kreditne institucije v stresnih razmerah, ki nastanejo v navedeni tuji valuti, ki ustreza poslom kreditne institucije v jurisdikciji, v kateri se prevzema likvidnostno tveganje;“;

(c)

v točki (f) odstavka 1 se točka (ii) nadomesti z naslednjim:

„izpostavljenosti do institucij v kritnem premoženju izpolnjujejo pogoje iz člena 129(1)(c) Uredbe (EU) št. 575/2013 ali, če pristojni organ odobri delno opustitev iz zadnjega pododstavka člena 129(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, pogoje iz navedenega pododstavka;“;

(d)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Za tržno vrednost izjemno visokokakovostnih kritih obveznic iz točke (f) odstavka 1 velja vsaj 7-odstotni odbitek. Za vrednost preostalih sredstev stopnje 1 ni potreben odbitek, razen kot je določeno v zvezi z delnicami in enotami v KNP v točkah (b) in (c) člena 15(2).“;

(7)

člen 11 se spremeni:

(a)

v točki (c) odstavka 1 se točka (ii) nadomesti z naslednjim:

„(ii)

izpostavljenosti do institucij v kritnem premoženju izpolnjujejo pogoje iz člena 129(1)(c) Uredbe (EU) št. 575/2013 ali, če pristojni organ odobri delno opustitev iz zadnjega pododstavka člena 129(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, pogoje iz navedenega pododstavka;“;

(b)

v točki (d) odstavka 1 se točka (iv) nadomesti z naslednjim:

„(iv)

izpostavljenosti do institucij v kritnem premoženju izpolnjujejo pogoje iz člena 129(1)(c) Uredbe (EU) št. 575/2013 ali, če pristojni organ odobri delno opustitev iz zadnjega pododstavka člena 129(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, pogoje iz navedenega pododstavka;“;

(8)

člen 13 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Izpostavljenosti v obliki vrednostnih papirjev s premoženjskim kritjem iz člena 12(1)(a) se štejejo za listinjenja stopnje 2B, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

za listinjenje se lahko uporablja in tudi se uporablja oznaka ‚STS‘ ali ‚enostavno, pregledno in standardizirano‘ ali oznaka, ki se neposredno ali posredno sklicuje na te izraze, v skladu z Uredbo (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta (*1);

(b)

izpolnjena so merila iz odstavka 2 in odstavkov 10 do 13 tega člena.

(*1)  Uredba (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L 347, 28.12.2017, str. 35).“;"

(b)

odstavek 2 se spremeni:

(i)

točki (a) in (b) se nadomestita z naslednjim:

(a)

„imenovana ECAI je poziciji v skladu s členom 264 Uredbe (EU) št. 575/2013 dodelila bonitetno oceno vsaj kreditne kakovosti 1 ali enakovredno stopnjo kreditne kakovosti v primeru kratkoročne bonitetne ocene;“;

(b)

„pozicija je v najbolj nadrejeni tranši ali tranšah listinjenja in ima vseskozi med trajanjem posla največjo prednost pri poplačilu. Za te namene se tranša šteje za najbolj nadrejeno, če po obvestilu o izvršbi in, če je ustrezno, zahtevi po takojšnem plačilu tranša ni podrejena drugim tranšam istega posla ali sheme listinjenja glede prejemanja plačil iz glavnice in obresti, ne da bi se upoštevali zapadli zneski, nastali na osnovi pogodb o obrestnih ali valutnih izvedenih finančnih instrumentih, provizij ali podobnih drugih plačil v skladu s členom 242(6) Uredbe (EU) št. 575/2013;“;

(ii)

točke (c) do (f) in točke (h) do (k) se črtajo;

(iii)

točka (g) se spremeni:

(a)

uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim:

„pozicija v listinjenju je krita s skupino osnovnih izpostavljenosti in te osnovne izpostavljenosti ali vse spadajo samo v eno od naslednjih podkategorij ali pa so sestavljene iz kombinacije stanovanjskih kreditov iz točke (i) in stanovanjskih kreditov iz točke (ii):“;

(b)

točka (iv) se nadomesti z naslednjim:

„(iv)

avtomobilski krediti in zakupi za kreditojemalce ali zakupnike, ki imajo sedež v državi članici oziroma so rezidenti države članice. Za te namene avtomobilski krediti ali zakupi vključujejo kredite ali zakupe za financiranje motornih vozil ali priklopnih vozil, kot so opredeljena v točkah (11) in (12) člena 3 Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*2), kmetijskih ali gozdarskih traktorjev iz Uredbe (EU) št. 167/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*3), dvokolesnih motornih koles ali trikolesnikov na motorni pogon iz Uredbe (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*4) ali goseničnih vozil iz točke (c) člena 2(2) Direktive 2007/46/ES. Taki krediti ali zakupi lahko vključujejo pomožno zavarovanje in storitve ali dodatne dele vozil ter v primeru zakupov preostalo vrednost zakupljenih vozil. Vsi krediti in zakupi v skupini so zavarovani s pravico do poplačila ali zavarovanjem z največjo prednostjo pri poplačilu za vozilo ali ustreznim jamstvom v korist SSPE, kot je določba o pridržku lastninske pravice;

(*2)  Direktiva 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (UL L 263, 9.10.2007, str. 1)."

(*3)  Uredba (EU) št. 167/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. februarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru kmetijskih in gozdarskih vozil (UL L 60, 2.3.2013, str. 1)."

(*4)  Uredba (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov (UL L 60, 2.3.2013, str. 52).“;"

(c)

odstavki 3 do 9 se črtajo;

(9)

člen 15 se spremeni:

(a)

v odstavku 3 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)

če kreditna institucija ni seznanjena z izpostavljenostmi, na katerih temelji KNP, za namene določanja ravni likvidnosti osnovnih sredstev in za namene določitve ustreznega odbitka za ta sredstva predpostavlja, da KNP vlaga v likvidna sredstva do največjega dovoljenega zneska v okviru svoje naložbene politike v istem vrstnem redu, kot so ta sredstva razvrščena za namene odstavka 2, pri čemer začne pri sredstvih iz točke (h) odstavka 2, nato pa nadaljuje v naraščajočem vrstnem redu, dokler ne doseže največjega skupnega naložbenega limita“;

(b)

v odstavku 4 se doda naslednji pododstavek:

„Točnost izračunov, ki jih opravi depotna družba ali družba za upravljanje KNP pri določanju tržne vrednosti in odbitkov za delnice ali enote v KNP, vsaj enkrat na leto potrdi zunanji revizor.“;

(10)

člen 16 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 16

Vloge ter drugo financiranje v zadružnih mrežah in institucionalnih shemah za zaščito vlog

1.   Če kreditna institucija spada v institucionalno shemo za zaščito vlog vrste, omenjene v členu 113(7) Uredbe (EU) št. 575/2013, mrežo, ki bi bila upravičena do opustitve uporabe iz člena 10 navedene uredbe, ali zadružno mrežo v državi članici, se lahko vpogledne vloge, ki jih ima kreditna institucija pri centralni instituciji, obravnavajo kot likvidna sredstva, razen če centralna institucija, ki prejme vloge, te obravnava kot vloge za operativne namene. Če se vloge obravnavajo kot likvidna sredstva, se obravnavajo v skladu z eno od naslednjih določb:

(a)

če mora v skladu z nacionalno zakonodajo ali pravno zavezujočimi dokumenti, ki urejajo shemo ali mrežo, centralna institucija imeti ali vlagati vloge v likvidna sredstva določene ravni ali kategorije, se vloge obravnavajo kot likvidna sredstva iste stopnje ali kategorije v skladu s to uredbo;

(b)

če kreditni instituciji ni treba imeti ali vlagati vlog v likvidna sredstva določene stopnje ali kategorije, se vloge obravnavajo kot sredstva stopnje 2B v skladu s to uredbo, za njihov neporavnani znesek pa se uporablja najmanjši odbitek v višini 25 %.

2.   Če ima v skladu z zakonodajo države članice ali pravno zavezujočimi dokumenti, ki urejajo eno od mrež ali shem, opisanih v odstavku 1, kreditna institucija dostop do nečrpanega likvidnostnega financiranja centralne institucije ali druge institucije v isti mreži ali shemi v roku 30 koledarskih dni, se tako financiranje obravnava kot sredstvo stopnje 2B, v obsegu, v katerem ni zavarovano z likvidnimi sredstvi in v katerem se ne obravnava v skladu z določbami člena 34. Za nečrpani odobreni glavni znesek likvidnostnega financiranja se uporablja najmanjši odbitek v višini 25 %.“;

(11)

člen 17 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Zahteve iz odstavka 1 se uporabljajo po prilagoditvi za učinek, ki ga imajo na likvidna sredstva posli zavarovanega financiranja, zavarovani kreditni posli ali posli zamenjave zavarovanja z uporabo likvidnih sredstev na vsaj eni strani posla, če ti posli zapadejo v 30 koledarskih dneh, potem ko se odštejejo vsi veljavni odbitki, in če kreditna institucija izpolnjuje operativne zahteve iz člena 8.“;

(b)

doda se naslednji odstavek 4:

„4.   Pristojni organ lahko v posameznih primerih opusti uporabo odstavkov 2 in 3, deloma ali v celoti, v zvezi z enim ali več zavarovanimi posli financiranja, zavarovanimi kreditnimi posli ali posli zamenjave zavarovanja, pri katerih se uporabljajo likvidna sredstva na vsaj eni strani posla in ki zapadejo v 30 koledarskih dneh, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

nasprotna stranka v poslu ali poslih je ECB ali centralna banka države članice;

(b)

obstajajo izjemne okoliščine, ki pomenijo sistemsko tveganje za bančni sektor ene ali več držav članic;

(c)

pristojni organ se pred odobritvijo opustitve posvetuje s centralno banko, ki je nasprotna stranka v poslu ali poslih, in tudi z ECB, če je zadevna centralna banka centralna banka Eurosistema.“;

(c)

doda se naslednji odstavek 5:

„5.   EBA do 19. novembra 2020 Komisiji poroča o tehnični primernosti mehanizma poravnave iz odstavkov 2 do 4 in o tem, ali bo verjetno imel škodljive učinke na poslovanje in profil tveganja kreditnih institucij s sedežem v Uniji, na stabilnost in pravilno delovanje finančnih trgov, na gospodarstvo ali na prenos denarne politike v gospodarstvo. V tem poročilu se oceni možnost spremembe mehanizma za poravnavo iz odstavkov 2 do 4 in, če EBA ugotovi, da sedanji mehanizem poravnave ni tehnično ustrezen ali ima škodljive učinke, bi se morale v njem priporočiti alternativne rešitve in oceniti njihov učinek.

Komisija pri pripravi morebitnih nadaljnjih delegiranih aktov na podlagi pooblastila iz člena 460 Uredbe (EU) št. 575/2013 upošteva poročilo EBA iz prejšnjega pododstavka.“;

(12)

člen 21 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 21

Pobot poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti

1.   Kreditne institucije izračunajo likvidnostne odlive in prilive, ki se pričakujejo v obdobju, ki traja 30 koledarskih dni, za pogodbe iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 575/2013 in kreditne izvedene finančne instrumente na neto osnovi po posameznih nasprotnih strankah, če obstajajo dvostranske pogodbe o pobotu, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 295 navedene uredbe.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 kreditne institucije denarne odlive in prilive, ki izhajajo iz poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti v tuji valuti in vključujejo popolno izmenjavo zneskov glavnice, ki se izvede hkrati (ali isti dan), izračunajo na neto osnovi, tudi če navedeni posli niso zajeti v dvostranski pogodbi o pobotu.

3.   Za namene tega člena se šteje, da neto osnova ne vključuje zavarovanja s premoženjem, ki se da ali prejme v naslednjih 30 koledarskih dneh. Vendar pa se v primeru zavarovanja s premoženjem, ki naj bi se prejelo v naslednjih 30 koledarskih dneh, šteje, da neto osnova ne vključuje zadevnega zavarovanja le, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)

zavarovanje se bo po prejetju štelo za likvidno sredstvo iz naslova II te uredbe;

(b)

kreditna institucija bo pravno upravičena in operativno sposobna ponovno uporabiti zavarovanje s premoženjem, ko ga bo prejela.“;

(13)

člen 22 se spremeni:

(a)

v odstavku 2 se točki (a) in (b) nadomestita z naslednjim:

„(a)

trenutni neporavnani znesek za stabilne vloge na drobno in druge vloge na drobno, določen v skladu s členoma 24 in 25;

(b)

trenutne neporavnane zneske drugih obveznosti, ki zapadejo, za katere lahko izdajatelj ali ponudnik financiranja zahteva izplačilo ali ki vsebujejo pričakovanje ponudnika, da bo kreditna institucija obveznost poplačala v naslednjih 30 koledarskih dneh, kot je določeno v skladu s členi 27, 28 in 31a;“;

(b)

doda se naslednji odstavek 3:

„3.   Pri izračunu likvidnostnih odlivov v skladu z odstavkom 1 se upošteva morebiten pobot soodvisnih prilivov, odobren v skladu s členom 26.“;

(14)

v členu 23 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Kreditne institucije redno ocenjujejo verjetnost in potencialen obseg likvidnostnih odlivov v 30 koledarskih dneh za produkte ali storitve, ki niso omenjeni v členih 27 do 31a in ki jih te kreditne institucijo ponujajo ali financirajo ali v zvezi s katerimi bi morebitni kupci menili, da so povezani s temi kreditnimi institucijami. Ti produkti ali storitve med drugim vključujejo:

(a)

druge zunajbilančne obveznosti in pogojne obveznosti financiranja, vključno z neodobrenimi kreditnimi aranžmaji;

(b)

nečrpane kredite in kratkoročne kredite velikim institucionalnim nasprotnim strankam;

(c)

hipotekarne kredite, ki so bili dogovorjeni, a še niso bili črpani;

(d)

kreditne kartice;

(e)

prekoračitve;

(f)

načrtovane odlive, povezane z obnovitvijo obstoječih kreditov na drobno ali kreditov velikim institucionalnim strankam ali podaljšanjem novih kreditov na drobno ali kreditov velikim institucionalnim strankam;

(g)

obveznosti iz naslova izvedenih finančnih instrumentov, razen pogodb iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 575/2013 in kreditnih izvedenih finančnih instrumentov;

(h)

zunajbilančne produkte, povezane s trgovinskim financiranjem.“;

(15)

v členu 25(2) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)

vloga je vložena pri kreditni instituciji z zgolj spletnim poslovanjem;“;

(16)

na koncu člena 26 se doda naslednji odstavek:

„Pristojni organi obvestijo EBA, katere institucije imajo koristi od pobota odlivov s soodvisnimi prilivi iz tega člena. EBA lahko zahteva podporno dokumentacijo.“;

(17)

člen 28 se spremeni:

(a)

odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:

„3.   Kreditne institucije pomnožijo obveznosti, ki zapadejo v 30 koledarskih dneh in izhajajo iz zavarovanih kreditnih poslov ali poslov z instrumenti kapitalskega trga, kot so opredeljeni v točki (2) oziroma (3) člena 192 Uredbe (EU) št. 575/2013, z:

(a)

0 %, če so zavarovane s sredstvi, ki bi se, če ne bi bila uporabljena kot zavarovanje s premoženjem za te posle, v skladu s členoma 7 in 10 te uredbe štela za likvidna sredstva katere koli kategorije sredstev stopnje 1 iz člena 10, pri čemer so izvzete izjemno visokokakovostne krite obveznice iz točke (f) člena 10(1);

(b)

7 %, če so zavarovane s sredstvi, ki bi se, če ne bi bila uporabljena kot zavarovanje s premoženjem za te posle, v skladu s členoma 7 in 10 te uredbe štela za likvidna sredstva kategorije iz točke (f) člena 10(1);

(c)

15 %, če so zavarovane s sredstvi, ki bi se, če ne bi bila uporabljena kot zavarovanje s premoženjem za te posle, v skladu s členoma 7 in 11 te uredbe štela za likvidna sredstva katere koli kategorije sredstev stopnje 2A iz člena 11;

(d)

25 %, če so zavarovane s sredstvi, ki bi se, če ne bi bila uporabljena kot zavarovanje s premoženjem za te posle, v skladu s členoma 7 in 13 te uredbe štela za likvidna sredstva katere koli kategorije sredstev stopnje 2B iz točke (i), (ii) ali (iv) točke (g) člena 13(2);

(e)

30 %, če so zavarovane s sredstvi, ki bi se, če ne bi bila uporabljena kot zavarovanje s premoženjem za te posle, v skladu s členoma 7 in 12 te uredbe štela za likvidna sredstva kategorije sredstev stopnje 2B iz točke (e) člena 12(1);

(f)

35 %, če so zavarovane s sredstvi, ki bi se, če ne bi bila uporabljena kot zavarovanje s premoženjem za te posle, v skladu s členoma 7 in 13 te uredbe štela za likvidna sredstva katere koli kategorije sredstev stopnje 2B iz točke (iii) ali (v) točke (g) člena 13(2);

(g)

50 %, če so zavarovane s sredstvi, ki bi se, če ne bi bila uporabljena kot zavarovanje s premoženjem za te posle, v skladu s členoma 7 in 12 te uredbe štela za likvidna sredstva katere koli kategorije sredstev stopnje 2B iz točke (b), (c) ali (f) člena 12(1);

(h)

odstotek najmanjšega odbitka, določenega v skladu z odstavkoma (2) in (3) člena 15 te uredbe, če so zavarovane z delnicami ali enotami v KNP, ki bi se, če ne bi bile uporabljene kot zavarovanje s premoženjem za te posle, v skladu s členoma 7 in 15 te uredbe štele za likvidna sredstva iste stopnje kot likvidna sredstva, namenjena kritju;

(i)

100 %, če so zavarovane s sredstvi, ki ne spadajo pod nobeno od točk od (a) do (h) tega pododstavka.

Z odstopanjem od prvega pododstavka je stopnja odliva 0 %, če je nasprotna stranka v zavarovanem kreditnem poslu ali poslu z instrumenti kapitalskega trga domača centralna banka kreditne institucije. Vendar se v primerih, ko se posel izvede prek podružnice pri centralni banki države članice ali tretje države, v kateri je podružnica, stopnja odliva v višini 0 % uporablja le, če ima podružnica enak dostop do likvidnosti centralne banke, tudi v stresnih obdobjih, kot ga imajo kreditne institucije, registrirane v zadevni državi članici ali tretji državi.

Z odstopanjem od prvega pododstavka je za zavarovane kreditne posle ali posle z instrumenti kapitalskega trga, ki bi zahtevali stopnjo odliva iz prvega pododstavka, višjo od 25 %, stopnja odliva 25 %, če je nasprotna stranka v poslu primerna nasprotna stranka.

4.   Zamenjave zavarovanja in drugi podobni posli, ki zapadejo v naslednjih 30 koledarskih dneh, povzročijo odliv, če se za izposojeno sredstvo uporablja nižji odbitek v skladu s poglavjem 2 kot za posojeno sredstvo. Odliv se izračuna tako, da se tržna vrednost izposojenega sredstva pomnoži z razliko med stopnjo odliva, ki se uporablja za posojeno sredstvo, in stopnjo odliva, ki se uporablja za izposojeno sredstvo, ki se določi v skladu s stopnjami iz odstavka 3. Za namene tega izračuna se za sredstva, ki se ne štejejo za likvidna sredstva, uporablja odbitek v višini 100 %.

Z odstopanjem od prvega pododstavka je stopnja odliva 0 %, če je nasprotna stranka v zamenjavi zavarovanja ali drugem podobnem poslu domača centralna banka kreditne institucije. Vendar se v primerih, ko se posel izvede prek podružnice pri centralni banki države članice ali tretje države, v kateri je podružnica, stopnja odliva v višini 0 % uporablja le, če ima podružnica enak dostop do likvidnosti centralne banke, tudi v stresnih obdobjih, kot ga imajo kreditne institucije, registrirane v zadevni državi članici ali tretji državi.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se za zamenjave zavarovanja ali druge podobne posle, za katere bi bila v skladu s tem prvim pododstavkom potrebna stopnja odliva, višja od 25 %, za tržno vrednost izposojenega sredstva uporabi stopnja odliva 25 %, če je nasprotna stranka primerna nasprotna stranka.“;

(b)

dodajo se naslednji odstavki 7, 8 in 9:

„7.   Sredstva, izposojena na nezavarovani podlagi z zapadlostjo v naslednjih 30 koledarskih dneh, se v celoti iztečejo, kar povzroči 100-odstotni odliv likvidnih sredstev, razen če ima kreditna institucija v lasti izposojena sredstva in izposojena sredstva niso del likvidnostnega blažilnika kreditne institucije.

8.   Za namene tega člena je ‚domača centralna banka‘ kar koli od naslednjega:

(a)

če je matična država članica kreditne institucije euro sprejela za svojo valuto, katera koli centralna banka Eurosistema;

(b)

če matična država članica kreditne institucije eura ni sprejela za svojo valuto, nacionalna centralna banka;

(c)

centralna banka tretje države, v kateri je registrirana kreditna institucija.

9.   Za namene tega člena je ‚primerna nasprotna stranka‘ kar koli od naslednjega:

(a)

enota centralne ravni države, subjekt javnega sektorja, regionalna vlada ali lokalni organ matične države članice kreditne institucije;

(b)

enota centralne ravni države, subjekt javnega sektorja, regionalna vlada ali lokalni organ države članice ali tretje države, v kateri je kreditna institucija registrirana za posle, ki jih opravlja ta kreditna institucija;

(c)

multilateralna razvojna banka.

Vendar se osebe javnega sektorja, regionalne vlade in lokalni organi štejejo kot primerna nasprotna stranka samo, če jim je dodeljena utež tveganja 20 % ali manj v skladu s členom 115 ali členom 116 Uredbe (EU) št. 575/2013, kot je ustrezno.“;

(18)

v členu 29 se odstavek 2 spremeni:

(a)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)

ponudnik in prejemnik likvidnosti predstavljata profil nizkega likvidnostnega tveganja po uporabi nižje stopnje odliva, ki se predlaga v odstavku 1, in uporabi stopnje priliva iz točke (c) navedenega odstavka;“;

(b)

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)

profil likvidnostnega tveganja prejemnika likvidnosti se ustrezno upošteva pri upravljanju likvidnostnega tveganja ponudnika likvidnosti.“;

(19)

člen 30 se spremeni:

(a)

odstavki 2 do 5 se nadomestijo z naslednjim:

„2.   Kreditna institucija izračuna dodaten odliv za vse sklenjene pogodbe, katerih pogodbeni pogoji v 30 koledarskih dneh in po pomembnem poslabšanju kreditne kakovosti kreditne institucije povzročijo dodatne likvidnostne odlive ali potrebe po zavarovanju s premoženjem, ter ga sporoči pristojnemu organu. Kreditna institucija obvesti pristojni organ o tem odlivu najpozneje ob predložitvi poročila v skladu s členom 415 Uredbe (EU) št. 575/2013. Če pristojni organ meni, da je tak odliv pomemben v zvezi s potencialnimi likvidnostnimi odlivi kreditne institucije, lahko od kreditne institucije zahteva, da doda dodaten odliv za navedene pogodbe, ki ustreza dodatnim potrebam po zavarovanju s premoženjem ali denarnim odlivom, ki so posledica pomembnega poslabšanja kreditne kakovosti kreditne institucije, kot je znižanje zunanje bonitetne ocene za vsaj tri stopnje. Kreditna institucija za navedeno dodatno zavarovanje s premoženjem ali denarne odlive uporablja 100-odstotno stopnjo odliva. Kreditna institucija redno pregleduje obseg tega pomembnega poslabšanja glede na zadevne določbe iz sklenjenih pogodb in rezultate tega pregleda sporoča pristojnemu organu.

3.   Kreditna institucija doda dodatni odliv glede na potrebe po zavarovanju s premoženjem, ki bi nastale zaradi vpliva slabih razmer na trgu na njene posle z izvedenimi finančnimi instrumenti, če je ta vpliv pomemben. Izračun se opravi v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/208 (*5).

4.   Odlivi in prilivi, predvideni v obdobju 30 koledarskih dni, iz pogodb, navedenih v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 575/2013, in iz kreditnih izvedenih finančnih instrumentov se upoštevajo na neto osnovi v skladu s členom 21 te uredbe. V primeru neto odliva kreditna institucija rezultat pomnoži s stopnjo odliva v višini 100 %. Kreditne institucije izvzamejo iz takih izračunov tiste zahteve glede likvidnosti, ki nastanejo zaradi uporabe odstavkov 1, 2 in 3 tega člena.

5.   Če ima kreditna institucija kratko pozicijo, ki je krita z nezavarovano izposojo vrednostnih papirjev, kreditna institucija doda dodaten odliv, ki ustreza 100 % tržne vrednosti vrednostnih papirjev ali drugih sredstev, prodanih na kratko, razen če pogoji, pod katerimi si jih je kreditna institucija izposodila, zahtevajo njihovo vračilo šele po 30 dneh. Če je kratka pozicija krita z zavarovanim poslom financiranja z vrednostnimi papirji, kreditna institucija predvideva, da se bo kratka pozicija ohranila v obdobju 30 koledarskih dni, odliv pa se bo določil v višini 0 %.

(*5)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/208 z dne 31. oktobra 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za dodatne likvidnostne odlive glede na potrebe po zavarovanju s premoženjem, ki bi nastale zaradi vpliva slabih razmer na trgu na posle institucije z izvedenimi finančnimi instrumenti (UL L 33, 8.2.2017, str. 14).“;"

(b)

odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:

„7.   Vloge, prejete kot zavarovanje s premoženjem, se ne štejejo za obveznosti za namene člena 24, 25, 27, 28 ali 31a, temveč se zanje po potrebi uporabljajo določbe odstavkov 1–6 tega člena. Znesek prejetih denarnih sredstev, ki presega znesek denarnih sredstev, prejetih kot zavarovanje s premoženjem, se obravnava kot vloge v skladu s členom 24, 25, 27, 28 ali 31a.“;

(c)

odstavek 11 se črta;

(d)

odstavek 12 se nadomesti z naslednjim:

„12.   V zvezi z zagotavljanjem kompleksnejših posredniških storitev se za posle, če je kreditna institucija krila prodajo na kratko ene stranke tako, da jih je notranje uskladila s sredstvi druge stranke, in ta sredstva ne izpolnjujejo pogojev za likvidna sredstva, uporablja 50-odstotna stopnja odliva za pogojno obveznost.“;

(20)

člen 31 se spremeni:

(a)

odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6.   Nečrpani odobreni znesek okvirnega likvidnostnega kredita, zagotovljenega SSPE, da bi lahko ta SSPE kupil sredstva, ki niso vrednostni papirji, od nefinančnih strank, se pomnoži z 10 %, če presega vrednost sredstev, trenutno kupljenih od strank, in če je najvišji znesek, ki se lahko črpa, pogodbeno omejen na vrednost trenutno kupljenih sredstev.“;

(b)

v odstavku 9 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Z odstopanjem od točke (g) člena 32(3) lahko kreditna institucija, ki je posrednica, uporabi simetrični priliv in odliv, če se navedeni promocijski krediti zagotovijo kot pretočni krediti prek druge kreditne institucije, ki je posrednica. Ta priliv in odliv se izračunata tako, da se za nečrpani odobreni okvirni kredit ali okvirni likvidnostni kredit, ki je bil prejet in dan, uporabi stopnja, ki se za ta kredit uporablja na podlagi prvega pododstavka tega odstavka, in ob upoštevanju pogojev in zahtev, ki so v tem odstavku sicer predpisani zanj.“;

(c)

odstavek 10 se črta;

(21)

vstavi se naslednji člen 31a:

„Člen 31a

Odlivi iz naslova obveznosti in zavez, ki niso zajete z drugimi določbami tega poglavja

1.   Kreditne institucije s 100-odstotno stopnjo odliva pomnožijo vse obveznosti, ki zapadejo v 30 koledarskih dneh, razen obveznosti iz členov od 24 do 31.

2.   Če vsota vseh pogodbenih obveznosti za zagotovitev financiranja nefinančnim strankam v 30 koledarskih dneh, razen obveznosti iz členov od 24 do 31, presega znesek prilivov od teh nefinančnih strank, izračunanih v skladu s točko (a) člena 32(3), se za presežni znesek uporabi 100-odstotna stopnja odliva. Za namene tega odstavka nefinančne stranke med drugim vključujejo fizične osebe, MSP, podjetja, države, multilateralne razvojne banke in subjekte javnega sektorja ter ne vključujejo finančnih strank in centralnih bank.“;

(22)

člen 32 se spremeni:

(a)

odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:

„2.   Kreditne institucije za prilive iz odstavka 1 uporabljajo 100-odstotno stopnjo priliva, vključno zlasti za naslednje prilive:

(a)

denarna sredstva, ki jih dolgujejo centralne banke in finančne stranke, s preostalo zapadlostjo 30 koledarskih dni ali manj;

(b)

denarna sredstva iz naslova poslov trgovinskega financiranja iz točke (b) drugega pododstavka člena 162(3) Uredbe (EU) št. 575/2013 s preostalo zapadlostjo 30 koledarskih dni ali manj;

(c)

denarna sredstva iz naslova vrednostnih papirjev, ki zapadejo v 30 koledarskih dneh;

(d)

denarna sredstva iz naslova pozicij v lastniških instrumentih, ki so vključeni v glavne borzne indekse, če se likvidna sredstva ne štejejo dvakrat. Ta denarna sredstva vključujejo denarna sredstva, ki pogodbeno zapadejo v 30 koledarskih dneh, kot so dividende v denarju iz teh glavnih borznih indeksov in denarna sredstva iz teh lastniških instrumentov, ki so bili prodani, a še niso bili poravnani, če se ne priznavajo za likvidna sredstva v skladu z naslovom II.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 za prilive iz tega odstavka veljajo naslednje zahteve:

(a)

denarna sredstva, ki jih dolgujejo nefinančne stranke, s preostalo zapadlostjo 30 koledarskih dni ali manj, z izjemo zapadlih denarnih sredstev, ki jih te stranke dolgujejo iz naslova poslov trgovinskega financiranja ali zapadajočih vrednostnih papirjev, se za namene plačila glavnice zmanjšajo za 50 % njihove vrednosti. Za namene te točke ima izraz ‚nefinančne stranke‘ isti pomen kot v členu 31a(2). Vendar lahko kreditne institucije, ki delujejo kot posrednice in prejmejo zavezo iz drugega pododstavka člena 31(9) od kreditne institucije, ki jo je ustanovila in jo financira enota centralne ali regionalne ravni države vsaj ene države članice, da lahko izplačajo promocijski kredit končnemu prejemniku, ali prejmejo podobno zavezo od multilateralne razvojne banke ali subjekta javnega sektorja, upoštevajo priliv do zneska odliva, ki ga uporabljajo za zadevno zavezo za zagotovitev navedenih promocijskih kreditov;

(b)

denarna sredstva iz naslova zavarovanih kreditnih poslov in poslov z instrumenti kapitalskega trga, kot so opredeljeni v točkah (2) in (3) člena 192 Uredbe (EU) št. 575/2013, s preostalo zapadlostjo 30 koledarskih dni ali manj, se pomnožijo z:

(i)

0 %, če so zavarovana s sredstvi, ki bi se, ne glede na to, ali so ali niso ponovno uporabljena v drugem poslu, v skladu s členoma 7 in 10 te uredbe štela za likvidna sredstva katere koli kategorije sredstev stopnje 1 iz člena 10, pri čemer so izvzete izjemno visokokakovostne krite obveznice iz točke (f) člena 10(1);

(ii)

7 %, če so zavarovana s sredstvi, ki bi se, ne glede na to, ali so ali niso ponovno uporabljena v drugem poslu, v skladu s členoma 7 in 10 te uredbe štela za likvidna sredstva kategorije iz točke (f) člena 10(1);

(iii)

15 %, če so zavarovana s sredstvi, ki bi se, ne glede na to, ali so ali niso ponovno uporabljena v drugem poslu, v skladu s členoma 7 in 11 te uredbe štela za likvidna sredstva katere koli kategorije sredstev stopnje 2A iz člena 11;

(iv)

25 %, če so zavarovana s sredstvi, ki bi se, ne glede na to, ali so ali niso ponovno uporabljena v drugem poslu, v skladu s členoma 7 in 13 te uredbe štela za likvidna sredstva katere koli kategorije sredstev stopnje 2B iz točke (i), (ii) ali (iv) točke (g) člena 13(2);

(v)

30 %, če so zavarovana s sredstvi, ki bi se, ne glede na to, ali so ali niso ponovno uporabljena v drugem poslu, v skladu s členoma 7 in 12 te uredbe štela za likvidna sredstva kategorije sredstev stopnje 2B iz točke (e) člena 12(1);

(vi)

35 %, če so zavarovana s sredstvi, ki bi se, ne glede na to, ali so ali niso ponovno uporabljena v drugem poslu, v skladu s členoma 7 in 13 te uredbe štela za likvidna sredstva katere koli kategorije sredstev stopnje 2B iz točke (iii) ali (v) točke (g) člena 13(2);

(vii)

50 %, če so zavarovana s sredstvi, ki bi se, ne glede na to, ali so ali niso ponovno uporabljena v drugem poslu, v skladu s členoma 7 in 12 te uredbe štela za likvidna sredstva katere koli kategorije sredstev stopnje 2B iz točke (b), (c) ali (f) člena 12(1);

(viii)

odstotek najmanjšega odbitka, določenega v skladu z odstavkoma (2) in (3) člena 15 te uredbe, če so zavarovane s sredstvi, ki bi se, ne glede na to, ali so ali niso ponovno uporabljena v drugem poslu, v skladu s členoma 7 in 15 te uredbe štele za delnice ali enote v KNP iste stopnje kot likvidna sredstva, namenjena kritju;

(ix)

100 %, če so zavarovane s sredstvi, ki ne spadajo pod nobeno od točk od (i) do (viii) te točke.

Vendar se priliv ne prizna, če kreditna institucija zavarovanje s premoženjem uporabi za kritje kratke pozicije v skladu z drugim stavkom člena 30(5);

(c)

denarna sredstva iz naslova pogodbenih kreditov za povečanje trgovalnega portfelja, ki zapadejo v naslednjih 30 koledarskih dneh, zavarovana z nelikvidnimi sredstvi, imajo lahko 50-odstotno stopnjo priliva. Ti prilivi se lahko upoštevajo samo, če kreditna institucija ne uporablja zavarovanja s premoženjem, ki ga je prvotno prejela za kredite, za kritje katerih koli kratkih pozicij;

(d)

dolgovana denarna sredstva, ki jih kreditna institucija, ki dolguje ta zapadla denarna sredstva, obravnava v skladu s členom 27, razen vlog pri centralni instituciji iz člena 27(3), se pomnožijo z ustrezno simetrično stopnjo priliva. Če ustrezne stopnje ni mogoče določiti, se uporablja 5-odstotna stopnja priliva;

(e)

zamenjave zavarovanja in drugi podobni posli, ki zapadejo v 30 koledarskih dneh, povzročijo priliv, če se za posojeno sredstvo uporablja nižji odbitek v skladu s poglavjem 2 kot za izposojeno sredstvo. Priliv se izračuna tako, da se tržna vrednost posojenega sredstva pomnoži z razliko med stopnjo priliva, ki se uporablja za izposojeno sredstvo, in stopnjo priliva, ki se uporablja za posojeno sredstvo v skladu s stopnjami iz točke (b). Za namene tega izračuna se za sredstva, ki se ne štejejo za likvidna sredstva, uporablja odbitek v višini 100 %;

(f)

če se zavarovanje s premoženjem, pridobljeno s povratnimi repo posli, izposojami vrednostnih papirjev, zamenjavami zavarovanja ali podobnimi posli, ki zapadejo v 30 koledarskih dneh, uporabi za kritje kratkih pozicij, ki se lahko podaljšajo na več kot 30 dni, kreditna institucija domneva, da bodo taki povratni repo posli, izposoje vrednostnih papirjev, zamenjave zavarovanja ali drugi podobni posli obnovljeni in ne bodo povzročili nobenih denarnih prilivov, kar odraža potrebo po nadaljnjemu kritju kratke pozicije ali ponovnem nakupu zadevnih vrednostnih papirjev. Kratke pozicije vključujejo primere, v katerih je v izravnani poziciji kreditna institucija na kratko dokončno prodala vrednostni papir kot del strategije trgovanja ali varovanja pred tveganjem, in primere, v katerih si je v izravnani poziciji kreditna institucija izposodila vrednostni papir za določeno obdobje ter posodila vrednostni papir za daljše obdobje;

(g)

nečrpani krediti ali likvidnostni krediti, vključno z nečrpanimi okvirnimi likvidnostnimi krediti centralnih bank, in druge prejete zaveze, razen tistih iz drugega pododstavka člena 31(9) in iz člena 34, se ne upoštevajo kot priliv;

(h)

denarna sredstva iz naslova vrednostnih papirjev, ki jih je izdala sama kreditna institucija ali SSPE, s katerim je kreditna institucija tesno povezana, se upoštevajo na neto osnovi, stopnja priliva pa se uporablja na podlagi veljavne stopnje priliva za sredstva, namenjena kritju, v skladu s tem členom;

(i)

krediti z nedoločenim pogodbenim končnim datumom se upoštevajo z 20-odstotno stopnjo priliva, če pogodba kreditni instituciji omogoča, da odstopi od pogodbe ali zahteva plačilo v 30 koledarskih dneh“.;

(b)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.   Odlivi in prilivi, ki so predvideni v obdobju 30 koledarskih dni, iz pogodb, navedenih v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 575/2013, in iz kreditnih izvedenih finančnih instrumentov se izračunajo na neto osnovi v skladu s členom 21 in se pomnožijo s 100-odstotno stopnjo priliva v primeru neto priliva.“;

(23)

člen 34(2) se spremeni:

(a)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)

ponudnik in prejemnik likvidnosti predstavljata profil nizkega likvidnostnega tveganja po uporabi višje stopnje priliva, ki se predlaga v odstavku 1, in uporabi stopnje odliva iz točke (c) navedenega odstavka;“;

(b)

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)

profil likvidnostnega tveganja prejemnika likvidnosti se ustrezno upošteva pri upravljanju likvidnostnega tveganja ponudnika likvidnosti.“;

(24)

Priloga I se spremeni:

(a)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.

Znesek ‚presežnih likvidnih sredstev‘ sestavljajo spodaj opredeljeni elementi:

(a)

prilagojeni znesek nekritih obveznic, ki se štejejo za sredstva stopnje 1, ki je enak vrednosti vseh likvidnih sredstev stopnje 1 po odbitkih z izjemo kritih obveznic stopnje 1, ki bi jih imela kreditna institucija ob poravnavi (unwind) katerega koli zavarovanega posla financiranja, zavarovanega kreditnega posla ali posla zamenjave zavarovanja, ki zapade v 30 koledarskih dneh od dneva izračuna in pri katerem si kreditna institucija in nasprotna stranka izmenjata likvidna sredstva na vsaj eni strani posla;

(b)

prilagojeni znesek kritih obveznic, ki se štejejo za sredstva stopnje 1, ki je enak vrednosti vseh kritih obveznic stopnje 1 po odbitkih, ki bi jih imela kreditna institucija ob poravnavi katerega koli zavarovanega posla financiranja, zavarovanega kreditnega posla ali posla zamenjave zavarovanja, ki zapade v 30 koledarskih dneh od dneva izračuna in pri katerem si kreditna institucija in nasprotna stranka izmenjata likvidna sredstva na vsaj eni strani posla;

(c)

prilagojeni znesek sredstev stopnje 2A, ki je enak vrednosti vseh sredstev stopnje 2A po odbitkih, ki bi jih imela kreditna institucija ob poravnavi katerega koli zavarovanega posla financiranja, zavarovanega kreditnega posla ali posla zamenjave zavarovanja, ki zapade v 30 koledarskih dneh od dneva izračuna in pri katerem si kreditna institucija in nasprotna stranka izmenjata likvidna sredstva na vsaj eni strani posla; in

(d)

prilagojeni znesek sredstev stopnje 2B, ki je enak vrednosti vseh sredstev stopnje 2B po odbitkih, ki bi jih imela kreditna institucija ob poravnavi katerega koli zavarovanega posla financiranja, zavarovanega kreditnega posla ali posla zamenjave zavarovanja, ki zapade v 30 koledarskih dneh od dneva izračuna in pri katerem si kreditna institucija in nasprotna stranka izmenjata likvidna sredstva na vsaj eni strani posla.“;

(b)

odstavek 5 se črta.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 30. aprila 2020.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. julija 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 176, 27.6.2013, str. 1.

(2)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/61 z dne 10. oktobra 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevo glede likvidnostnega kritja za kreditne institucije (UL L 11, 17.1.2015, str. 1).

(3)  Uredba (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L 347, 28.12.2017, str. 35).