(1)

Referenčne vrednosti imajo pomembno vlogo pri določanju cene številnih finančnih instrumentov in finančnih pogodb ter pri merjenju uspešnosti številnih investicijskih skladov. Prispevanje k referenčnim vrednostim in njihovo upravljanje sta v številnih primerih izpostavljena manipulaciji, osebe, ki se s tem ukvarjajo, pa se pogosto soočajo z navzkrižji interesov.

(2)

Da bi izpolnjevale svojo vlogo v gospodarstvu, morajo referenčne vrednosti reprezentativno odražati osnovni trg ali gospodarsko realnost. Če referenčna vrednost ni več reprezentativna za osnovni trg, na primer medbančne obrestne mere, obstaja nevarnost negativnih učinkov na, med drugim, celovitost trga ter financiranje gospodinjstev (krediti in hipotekarna posojila) in podjetij v Uniji.

(3)

Tveganja za uporabnike, trge in gospodarstvo Unije se navadno povečajo, kadar je skupna vrednost finančnih instrumentov, finančnih pogodb in investicijskih skladov, ki je zastopana v določeni referenčni vrednosti, visoka. Zato so v Uredbi (EU) 2016/1011 določene različne kategorije referenčnih vrednosti ter tudi dodatne zahteve za zagotovitev celovitosti in zanesljivosti nekaterih referenčnih vrednosti, ki se štejejo za ključne, vključno s pooblastilom pristojnih organov, da pod določenimi pogoji zahtevajo prispevke h ključnim referenčnim vrednostim ali njihovo upravljanje.

(4)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1368 (2) je bil določen seznam ključnih referenčnih vrednosti, ki se uporabljajo na finančnih trgih v skladu z Uredbo (EU) 2016/1011.

(5)

V skladu s členom 20(1) Uredbe (EU) 2016/1011 je Komisija pooblaščena za sprejetje izvedbenih aktov, da določi in vsaj vsaki dve leti pregleda seznam ključnih referenčnih vrednosti.

(6)

V skladu s točko (b) člena 20(1) Uredbe (EU) 2016/1011 se na seznam ključnih referenčnih vrednosti lahko vključijo referenčne vrednosti, če te referenčne vrednosti, med drugim, predložijo prispevajoče osebe, katerih večina ima sedež v eni državi članici in ki se priznavajo za ključne v tej državi članici.

(7)

Švedski pristojni organ (Finansinspektionen) je 22. januarja 2018 obvestil Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) o svojem predlogu, da se Stockholmska medbančna obrestna mera (STIBOR) prizna kot ključna referenčna vrednost v skladu s točko (b) člena 20(1) Uredbe (EU) 2016/1011, ker je ključna na Švedskem in temelji na predloženih podatkih prispevajočih oseb, katerih večina ima sedež na Švedskem.

(8)

STIBOR je referenčna mera, ki temelji na povprečju obrestnih mer, po katerih si je več bank, ki delujejo na švedskem denarnem trgu, pripravljenih medsebojno posojati nezavarovana sredstva z različnimi zapadlostmi. Na dan 22. januarja 2018 je v odboru za STIBOR sodelovalo sedem bank, od tega jih je imelo šest sedež na Švedskem, ena pa na Danskem.

(9)

Finansinspektionen je v oceni, ki jo je predložil ESMA, prišel do sklepa, da bi prenehanje referenčne mere STIBOR ali njenega zagotavljanja na podlagi vhodnih podatkov ali skupine prispevajočih oseb, ki ne predstavlja več dejanskega tržnega ali gospodarskega stanja, negativno vplivalo na delovanje finančnih trgov na Švedskem.

(10)

Iz ocene Finansinspektionen je razvidno, da se STIBOR uporablja kot referenčna mera pri določanju cen obrestnih izvedenih finančnih instrumentov OTC, denominiranih v švedski kroni (SEK), z neodplačanim nominalnim zneskom v višini 3 500 milijard EUR. Približno ena četrtina obveznic, denominiranih v SEK, se sklicuje na STIBOR, prav tako se STIBOR uporablja pri določanju cen 75 % vseh posojil švedskim gospodinjstvom in nefinančnim institucijam. Skupna vrednost finančnih instrumentov in finančnih pogodb, ki se sklicujejo na STIBOR, je približno osemkrat višja kot bruto nacionalni proizvod Švedske. STIBOR je torej ključnega pomena za finančno stabilnost in celovitost trga na Švedskem. V oceni je bilo ugotovljeno, da bi imela prenehanje zagotavljanja ali nezanesljivost referenčne mere STIBOR precejšen negativen vpliv na delovanje finančnih trgov na Švedskem ter na podjetja in potrošnike, ker se uporablja pri posojilih, potrošniških kreditih in investicijskih skladih.

(11)

ESMA je 23. februarja 2018 Komisiji poslal mnenje, v katerem je navedel, da je švedski Finansinspektion upošteval vse elemente in merila iz člena 20(3) Uredbe (EU) 2016/1011 ter predložil kvantitativne podatke v podporo priznanju referenčne mere STIBOR za ključno referenčno vrednost, poleg tega pa je predložil tudi analitično obrazložitev, v kateri je poudaril bistveno vlogo mere STIBOR v švedskem gospodarstvu.

(12)

Izvedbeno uredbo (EU) 2016/1368 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(13)

Zaradi ključnega pomena referenčne mere STIBOR, njene razširjene uporabe in njene vloge pri razporejanju kapitala na Švedskem bi ta uredba morala začeti veljati čim prej.

(14)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –