1.   Določbe o izvrševanju prihodkov in odhodkov proračuna, ki jih vsebuje temeljni akt, morajo spoštovati proračunska načela iz naslova II.

2.   Brez poseganja v odstavek 1 se v uvodnih izjavah in v obrazložitvenem memorandumu katerih koli predlogov ali sprememb k predlogom, ki se predložijo zakonodajnemu organu in vsebujejo odstopanja od določb te uredbe, ki niso določbe iz naslova II, ali od delegiranih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe, jasno navedejo takšna odstopanja in posebni razlogi, ki upravičujejo odstopanja ali spremembe.

1.   V proračunu se za vsako proračunsko leto napovejo in odobrijo vsi prihodki in odhodki, ki se štejejo za potrebne za Unijo. Proračun zajema:

2.   Proračun vsebuje diferencirana sredstva, ki jih sestavljajo odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil, in nediferencirana sredstva.

Odobritve, odobrene za tekoče proračunsko leto, sestavljajo:

3.   S pridržkom člena 114(2) odobritve za prevzem obveznosti zajemajo skupne stroške pravnih obveznosti, sklenjenih v proračunskem letu.

4.   Odobritve plačil zajemajo plačila za poravnavanje pravnih obveznosti, sklenjenih v proračunskem letu ali v predhodnih proračunskih letih.

5.   Odstavka 2 in 3 tega člena ne preprečujeta, da se odobritve prevzemajo v celoti ali da se proračunske obveznosti prevzemajo v letnih obrokih, kot je določeno v točki (b) prvega pododstavka člena 112(1) oziroma v členu 112(2).

1.   Vsi prihodki in odhodki se knjižijo na proračunsko postavko.

2.   Brez poseganja v odobrene odhodke, ki izhajajo iz pogojnih obveznosti iz člena 210(2), ni mogoče nobenega odhodka prevzeti kot obveznost ali ga odobriti zunaj okvira odobritev.

3.   Odobritev se knjiži v proračun le, če je namenjena za odhodkovno postavko, ki šteje za potrebno.

4.   Obresti iz plačil predhodnega financiranja, izvršenih iz proračuna, se ne izplačajo Uniji, razen če je v sporazumih o prispevkih ali zadevnih sporazumih o financiranju določeno drugače.

1.   Prihodki proračunskega leta se knjižijo v zaključni račun za to leto na osnovi zneskov, ki so bili zbrani med tem letom. Lastna sredstva za mesec januar naslednjega proračunskega leta pa se lahko dajo na razpolago vnaprej v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 609/2014.

2.   Knjižbe lastnih sredstev iz naslovov davka na dodano vrednost (DDV) in bruto nacionalnega dohodka se lahko prilagodijo v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 609/2014.

3.   Obveznosti se v zaključni račun knjižijo za proračunsko leto na podlagi pravnih obveznosti, sklenjenih do 31. decembra navedenega leta. Vendar se celotne proračunske obveznosti iz člena 112(4) v zaključni račun knjižijo za proračunsko leto na podlagi proračunskih obveznosti do 31. decembra navedenega leta.

4.   Plačila se knjižijo v zaključni račun za proračunsko leto na podlagi plačil, ki jih je računovodja izvršil do 31. decembra navedenega leta.

5.   Z odstopanjem od odstavkov 3 in 4:

1.   Ko je proračun dokončno sprejet, se lahko začnejo obveznosti za odobritve, knjižene v proračun, prevzemati s 1. januarjem.

2.   Od 15. oktobra proračunskega leta dalje se lahko vnaprej prevzemajo naslednji odhodki v breme odobritev za naslednje proračunsko leto:

1.   Odobritve, ki ostanejo neporabljene ob koncu proračunskega leta, za katero so bile knjižene, se razveljavijo, razen če se prenesejo v skladu z odstavki 2 do 8.

2.   Naslednje odobritve se lahko prenesejo na podlagi odločitve, sprejete v skladu z odstavkom 3, vendar samo v naslednje proračunsko leto:

V zvezi s točko (c) prvega pododstavka, zadevna institucija Unije najprej porabi odobritve, ki so odobrene za tekoče proračunsko leto, in dokler te niso porabljene, ne uporablja prenesenih odobritev.

Prenosi odobritev, za katere obveznosti niso prevzete, iz točke (d) prvega pododstavka tega odstavka, ne smejo presegati v okviru 2 % začetnih odobritev, o katerih glasujeta Evropski parlament in Svet, zneska prilagoditve neposrednih plačil, ki se izvede v skladu s členom 26 Uredbe (EU) št. 1306/2013 v predhodnem proračunskem letu. Prenesene odobritve se vrnejo v proračunske postavke, ki zajemajo ukrepe iz točke (b) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

3.   Zadevna institucija Unije odločitev o prenosih iz odstavka 2 sprejme do 15. februarja naslednjega proračunskega leta. O sprejeti odločitvi o prenosu do 15. marca navedenega leta obvesti Evropski parlament in Svet. Za vsako proračunsko postavko tudi navede, kako je za posamezen prenos uporabila merila iz točk od (a), (b) in (c) prvega pododstavka odstavka 2.

4.   Odobritve se samodejno prenesejo za:

5.   Zunanji namenski prejemki iz točke (c) odstavka 4 tega člena, ki izhajajo iz sodelovanja držav Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) v nekaterih programih Unije, v skladu s točko (e) člena 21(2), so skladni s Protokolom št. 32, priloženim k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP).

6.   Poleg informacij iz odstavka 3, zadevna institucija Unije Evropskemu parlamentu in Svetu predloži informacije o odobritvah, ki so bile samodejno prenesene, vključno z zadevnimi zneski in določbo tega člena na podlagi katere so bile odobritve prenesene.

7.   Nediferencirana sredstva, za katera so ob koncu proračunskega leta prevzete pravne obveznosti, se plačajo do konca naslednjega proračunskega leta.

8.   Brez poseganja v odstavek 4 se odobritve, ki se razporedijo v rezervo, in odobritve za odhodke za zaposlene ne prenesejo. Za namene tega člena odhodki za zaposlene obsegajo plače in nadomestila članov in uslužbencev institucij Unije, za katere veljajo kadrovski predpisi.

1.   Odobritve za prevzem obveznosti in nediferencirana sredstva iz točke (a) prvega pododstavka člena 12(2) se lahko prenesejo samo, če obveznosti ni bilo mogoče prevzeti pred 31. decembrom proračunskega leta iz razlogov, ki jih ni mogoče pripisati odredbodajalcu, in če so pripravljalne faze izvedene v zadostni meri, da je razumno pričakovati, da bo obveznost prevzeta do 31. marca naslednjega proračunskega leta oziroma – za projekte gradnje – do 31. decembra naslednjega proračunskega leta.

2.   Pripravljalne faze iz točke (a) prvega pododstavka člena 12(2), ki morajo biti končane do 31. decembra proračunskega leta, da se lahko dovoli prenos v naslednje proračunsko leto, so zlasti:

3.   Odobritve, prenesene v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 12(2), za katere ni prevzeta obveznost do 31. marca naslednjega proračunskega leta oziroma – za zneske, povezane s projekti gradnje – do 31. decembra naslednjega proračunskega leta, se samodejno razveljavijo.

Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o odobritvah, ki so bile razveljavljene v skladu s prvim pododstavkom, v enem mesecu po razveljavitvi.

1.   Kadar proračunske obveznosti sprostijo v proračunskem letu, ki sledi letu, v katerem so bile prevzete, ker ukrepi, za katere so bile namenjene, v celoti ali delno niso bili izvedeni, se odobritve, ki ustrezajo takšnim sprostitvam obveznosti, razveljavijo, če ni v uredbah (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 514/2014 določeno drugače ter brez poseganja v člen 15 te uredbe.

2.   Odobritve za prevzem obveznosti iz uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 514/2014 samodejno sprostijo v skladu z navedenima uredbama.

3.   Ta člen se ne uporablja za zunanje namenske prejemke iz člena 21(2).

1.   Odobritve, ki ustrezajo sprostitvam obveznosti iz uredb (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 223/2014 in (EU) št. 514/2014, se lahko znova dajo na razpolago v primeru očitne napake, ki jo je mogoče pripisati izključno Komisiji.

V ta namen Komisija preveri sprostitve obveznosti iz predhodnega proračunskega leta, in se do 15. februarja tekočega proračunskega leta na podlagi potreb odloči, ali je treba ustrezne odobritve znova dati na razpolago.

2.   Poleg primera iz odstavka 1 tega člena se odobritve, ki ustrezajo sprostitvam obveznosti, znova dajo na razpolago v primeru:

3.   Odobritve za prevzem obveznosti v višini zneska sprostitev, do katerih je prišlo zaradi celotne ali delne neizvedbe ustreznih raziskovalnih projektov, se lahko tudi znova dajo na razpolago raziskovalnemu programu, v katerega spadajo projekti, ali njegovemu nasledniku v okviru proračunskega postopka.

1.   Če proračun na začetku proračunskega leta še ni dokončno sprejet, se uporablja postopek iz prvega odstavka člena 315 PDEU (ureditev začasnih dvanajstin). Obveznosti se lahko prevzemajo in plačila izvršujejo v okviru omejitev iz odstavka 2 tega člena.

2.   Obveznosti se lahko prevzemajo po poglavjih do največ ene četrtine skupnih odobritev za zadevno poglavje proračuna za predhodno proračunsko leto, ki se za vsak pretečeni mesec povečajo za eno dvanajstino.

Omejitev odobritev, določena v predlogu proračuna, se ne sme prekoračiti.

Plačila se lahko izvršujejo mesečno po poglavjih do največ ene dvanajstine odobritev za zadevno poglavje proračuna za predhodno proračunsko leto. Vendar ta vsota ne sme presegati ene dvanajstine odobritev, določenih v istem poglavju predloga proračuna.

3.   Odobritve za zadevno poglavje proračuna za predhodno proračunsko leto iz odstavkov 1 in 2, se razumejo kot odobritve, izglasovane v proračunu, vključno s spremembami proračuna, in po prilagoditvi za prerazporeditve v navedenem proračunskem letu.

4.   Če je to potrebno zaradi kontinuitete delovanja Unije in za potrebe upravljanja, lahko Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije poleg obveznosti in plačil v zneskih, ki so samodejno na razpolago v skladu z odstavkoma 1 in 2, odobri dodatne odhodke, ki presegajo eno začasno dvanajstino, a brez preseganja skupnega zneska štirih začasnih dvanajstin, razen v ustrezno utemeljenih primerih. Svet svoj sklep o odobritvi brez odlašanja pošlje Evropskemu parlamentu.

Sklep iz prvega pododstavka začne veljati 30 dni po sprejetju, razen če Evropski parlament sprejme katerega koli od naslednjih ukrepov:

Dodatne dvanajstine se odobrijo v celoti in niso deljive.

5.   Če za dano poglavje odobritev štirih začasnih dvanajstin v skladu z odstavkom 4 ne zadostuje za kritje odhodkov, potrebnih za preprečitev prekinitve kontinuitete delovanja Unije na področju, ki ga pokriva zadevno poglavje, se lahko izjemoma dovoli prekoračitev zneska odobritev, knjiženih v ustrezno poglavje proračuna za predhodno proračunsko leto. Evropski parlament in Svet ukrepata v skladu z postopki iz odstavka 4. V nobenem primeru pa se ne sme prekoračiti skupni znesek odobritev, ki je razpoložljiv v proračunu za predhodno proračunsko leto ali v predlogu proračuna.

1.   Prihodki in odobritve plačil morajo biti uravnoteženi.

2.   Unija in organi Unije iz členov 70 in 71 ne najemajo posojil v okviru proračuna.

1.   Bilanca vsakega proračunskega leta se v primeru presežka knjiži v proračun za naslednje proračunsko leto kot prihodek ali v primeru primanjkljaja kot odobritev plačil.

2.   Ocene prihodkov ali odobritev plačil iz odstavka 1 tega člena se knjižijo v proračun v proračunskem postopku in v dopolnilno pismo, ki se predloži na podlagi člena 42 te uredbe. Ocene se pripravijo v skladu s členom 1 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 608/2014 (35).

3.   Po pripravi začasnega zaključnega računa za vsako proračunsko leto se vsa odstopanja med tem zaključnim računom in ocenami knjižijo v proračun za naslednje proračunsko leto s spremembo proračuna, ki je namenjena izključno tej razliki. V takem primeru Komisija v 15 dneh po predložitvi začasnega zaključnega računa Evropskemu parlamentu in Svetu hkrati predloži predlog spremembe proračuna.

1.   Večletni finančni okvir in proračun se pripravita in izvršujeta v eurih, prav tako se v eurih pripravi zaključni račun. Vendar lahko za namene denarnega toka iz člena 77 računovodja in, v primeru računov izločenih sredstev, skrbnik računov izločenih sredstev in, za potrebe upravnega poslovodenja Komisije in ESZD, odgovorni odredbodajalec izvajajo posle v drugih valutah.

2.   Brez poseganja v posebne določbe, določene v pravilih za posamezni sektor ali v posebnih naročilih, sporazumih o nepovratnih sredstvih, sporazumih o prispevkih in sporazumih o financiranju, odgovorni odredbodajalec izvede preračun po dnevnem deviznem tečaju eura, ki je objavljen v seriji C Uradnega lista Evropske unije, na dan, na katerega služba za odobravanje pripravi nalog za plačilo ali nalog za izterjavo.

Če takšen dnevni tečaj ni objavljen, odgovorni odredbodajalec uporabi tečaj iz odstavka 3.

3.   Za namene zaključnih računov iz členov 82, 83 in 84 se preračun med eurom in drugo valuto izvede na podlagi mesečnega računovodskega deviznega tečaja eura. Ta računovodski devizni tečaj določi računovodja Komisije iz katerega koli vira informacij, za katerega se meni, da je zanesljiv, na podlagi deviznega tečaja na predzadnji delovni dan v mesecu pred mesecem, za katerega se določa devizni tečaj.

4.   Preračun valut se izvede tako, da se prepreči znaten vpliv preračuna na raven sofinanciranja Unije ali škodljiv vpliv na proračun. Kadar je to ustrezno, se menjalno razmerje med eurom in drugimi valutami lahko izračuna z uporabo povprečja dnevnih deviznih tečajev v danem obdobju.

1.   Za financiranje posebnih postavk odhodkov se uporabljajo zunanji namenski prejemki in notranji namenski prejemki.

2.   Zunanji namenski prejemki so:

3.   Notranji namenski prejemki so:

4.   Namenski prejemki se prenesejo in prerazporejajo v skladu s točkama (b) in (c) člena 12(4) in s členom 32.

5.   Temeljni akt lahko za namenske prejemke določi posebne postavke odhodkov. Če v temeljnem aktu ni določeno drugače, so taki prihodki notranji namenski prejemki.

6.   Proračun vsebuje postavke, v katere se uvrščajo zunanji namenski prejemki in notranji namenski prejemki, po možnosti pa se navede tudi znesek.

1.   Brez poseganja v točko (c) prvega pododstavka odstavka 2 tega člena in člen 24 struktura, v katero se uvrščajo namenski prejemki v proračunu, obsega:

V primeru iz točke (a) prvega pododstavka se vpiše zaznamek pro memoria, znesek ocenjenega prejemka pa se navede kot informacija v pripombah.

2.   Ko institucija Unije prejme prejemek, se odobritve v višini namenskih prejemkov samodejno dajo na razpolago kot odobritve za prevzem obveznosti in kot odobritve plačil, razen v naslednjih primerih:

Odobritve iz točke (c) prvega pododstavka tega odstavka se izvršujejo v skladu s členom 20.

3.   Ocene terjatev iz točk (b) in (g) člena 21(2) se pošljejo računovodji za evidentiranje.

1.   Prispevki držav članic za financiranje določenih dodatnih raziskovalnih programov iz člena 5 Uredbe (EU, Euratom) št. 609/2014 se plačajo na naslednji način:

2.   Kadar proračun do začetka proračunskega leta še ni dokončno sprejet, prispevki iz odstavka 1 temeljijo na znesku, ki je bil knjižen v proračunu za predhodno proračunsko leto.

3.   Vsak prispevek ali dodatno plačilo, ki ga v proračun dolgujejo države članice, se knjiži na račun ali račune Komisije v tridesetih koledarskih dneh po zahtevku za plačilo sredstev.

4.   Plačila se knjižijo na račun, ki je določen v Uredbi (EU, Euratom) št. 609/2014, in zanje veljajo pogoji, določeni v navedeni uredbi.

1.   Struktura proračuna za vključitev prihodkov iz sodelovanja držav Efte v določenih programih Unije je naslednja:

2.   Na podlagi člena 82 Sporazuma EGP so zneski letnega prispevka držav Efte, ki jih Komisiji potrdi Skupni odbor Evropskega gospodarskega prostora v skladu s členom 1(5) Protokola št. 32, priloženega k Sporazumu EGP, podlaga, da se na začetku proračunskega leta zagotovi celoten znesek ustreznih odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil.

3.   Poraba prejemkov iz finančnih prispevkov držav Efte se spremlja ločeno.

1.   Institucije Unije lahko sprejmejo kakršno koli donacijo v korist Unije, kot so prihodki od fundacij, subvencij, daril in volil.

2.   Sprejem donacije v vrednosti 50 000 EUR ali več, ki pomeni tudi finančno obremenitev, vključno s stroški nadaljnjega ukrepanja, in presega 10 % vrednosti izplačane donacije, odobrita Evropski parlament in Svet. Evropski parlament in Svet sprejmeta odločitev v dveh mesecih od prejema zahteve za takšno odobritev od zadevnih institucij Unije. Če v tem času ne ugovarjata, zadevne institucije Unije sprejmejo končno odločitev v zvezi s sprejemom donacije. Zadevne institucije Unije v svoji zahtevi Evropskemu parlamentu in Svetu pojasnijo stroške finančnih storitev, ki izhajajo iz sprejema donacij v korist Unije.

1.   „Korporacijsko sponzorstvo“ pomeni sporazum, na podlagi katerega pravna oseba podpre v naravi dogodek ali dejavnost za namene promocije ali družbene odgovornosti gospodarskih družb.

2.   Institucije in organi Unije lahko na podlagi specifičnih internih pravil, ki se objavijo na njihovih spletnih mestih, izjemoma sprejmejo korporacijsko sponzorstvo, pod pogojem, da:

3.   Kadar vrednost korporacijskega sponzorstva presega 5 000 EUR, se sponzor vpiše v javni register, ki vključuje informacije o vrsti dogodka ali dejavnosti, ki se sponzorira.

1.   Naslednji odbitki se lahko odštejejo od zahtevkov za plačilo, ki se nato posredujejo v izplačilo neto zneska:

Popravki iz točke (d) prvega pododstavka so lahko izvedeni tako, da se neposredno odbijejo od novega vmesnega plačila ali plačila razlike zneska istemu prejemniku na podlagi poglavja, člena in v proračunskem letu, za katero je bilo izvršeno previsoko plačilo.

Za odbitke iz točk (c) in (d) prvega pododstavka se uporabljajo računovodska pravila Unije.

2.   Stroški proizvodov ali storitev za Unijo, ki vključujejo davke, ki jih države članice vrnejo v skladu s Protokolom št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, priloženim k PEU in PDEU, bremenijo proračun za znesek brez davka.

3.   Stroški proizvodov ali storitev za Unijo, ki vključujejo davke, ki jih vrnejo tretje države na podlagi ustreznih sporazumov, lahko bremenijo proračun za katerega koli od naslednjih zneskov:

V primeru iz točke (b) prvega pododstavka se poznejša povračila davkov štejejo za notranje namenske prejemke.

4.   Popravki so dovoljeni za tečajne razlike, ki nastanejo pri izvrševanju proračuna. Končni dobiček ali izguba se vključi v bilanco za proračunsko leto.

1.   Odobritve se določijo za posebne namene po naslovu in poglavju. Poglavja se dalje razčlenijo na člene in postavke.

2.   Komisija in druge institucije Unije lahko prerazporejajo odobritve znotraj proračuna, če so izpolnjeni posebni pogoji iz členov 29 do 32.

Odobritve se lahko prerazporedijo samo na proračunske postavke, za katere so v proračunu odobritve ali imajo zaznamek pro memoria.

Omejitve iz členov 29, 30 in 31 se izračunajo, ko se pripravi zahtevek za prerazporeditev in z upoštevanjem odobritev, določenih v proračunu, skupaj s spremembami proračuna.

Za zadevni znesek za namene izračunavanja omejitev iz členov 29, 30 in 31 se šteje vsota sredstev za prerazporeditev s proračunske postavke, s katere se prerazporeja, po prilagoditvi zaradi prejšnjih prerazporeditev. Ne upoštevajo se zneski prerazporeditev, ki jih Komisija ali katera koli druga zadevna institucija Unije opravi samostojno brez odločitve Evropskega parlamenta in Sveta.

Predlogom za prerazporeditev in vsem informacijam za Evropski parlament in za Svet v zvezi s prerazporejanjem na podlagi členih 29, 30 in 31 se priložijo ustrezna in podrobna dokazila, ki prikazujejo najnovejše razpoložljive informacije glede porabe odobritev in ocene potreb do konca proračunskega leta tako za proračunske postavke, na katere naj bi se odobritve prerazporedile, kot za postavke, s katerih naj bi se prerazporedile.

1.   Katera koli institucija Unije razen Komisije lahko v svojem oddelku proračuna prerazporedi odobritve:

2.   Brez poseganja v odstavek 4 tega člena, institucija Unije tri tedne pred prerazporeditvijo iz odstavka 1 o svoji nameri obvesti Evropski parlament in Svet. Če Evropski parlament ali Svet v tem obdobju iz ustrezno utemeljenih razlogov temu nasprotuje, se uporabi postopek iz člena 31.

3.   Katera koli institucija Unije razen Komisije lahko v svojem oddelku proračuna Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga prerazporeditve z enega naslova na drugega, ki presegajo omejitve iz točke (a) odstavka 1 tega člena. Za te prerazporeditve se uporablja postopek iz člena 31.

4.   Katera koli institucija Unije razen Komisije lahko v svojem oddelku proračuna izvede prerazporeditve med členi, ne da bi o tem predhodno obvestila Evropski parlament in Svet.

1.   Komisija lahko v svojem oddelku proračuna samostojno:

Odhodki iz točke (b) prvega pododstavka tega odstavka zajemajo, za vsako področje politike, postavke iz člena 47(4).

Kadar Komisija prerazporedi odobritve za EKJS v skladu s prvim pododstavkom po 31. decembru, sprejme svojo odločitev do 31. januarja naslednjega proračunskega leta. Komisija Evropski parlament in Svet obvesti v dveh tednih po tem, ko je sprejela odločitev glede teh prerazporeditev.

Tri tedne pred prerazporeditvijo iz točke (b) prvega pododstavka tega odstavka Komisija o svoji nameri obvesti Evropski parlament in Svet. Če Evropski parlament ali Svet v tem obdobju iz ustrezno utemeljenih razlogov temu nasprotuje, se uporabi postopek iz člena 31.

Z odstopanjem od četrtega pododstavka lahko Komisija v zadnjih dveh mesecih proračunskega leta samostojno prerazporedi odobritve, ki se nanašajo na odhodke za zaposlene, zunanje uslužbence in druge sodelavce, z enega naslova na drugega do vključno največ 5 % odobritev za zadevno leto. Komisija Evropski parlament in Svet obvesti v dveh tednih po tem, ko je sprejela odločitev glede teh prerazporeditev.

2.   Komisija lahko v okviru svojega oddelka proračuna odloča o naslednjih prerazporeditvah odobritev z enega naslova na drugega, pod pogojem, da o svoji odločitvi nemudoma obvesti Evropski parlament in Svet:

1.   Vsaka institucija Unije svoje predloge prerazporeditev hkrati predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

2.   Komisija lahko predloži predloge prerazporeditev za odobritve plačil za sklade, ki se izvršujejo v okviru deljenega upravljanja, razen za EKJS, Evropskemu parlamentu in Svetu do 10. januarja naslednjega proračunskega leta. Prerazporeditve odobritev plačil se lahko opravijo s katere koli proračunske postavke. V teh primerih se obdobje šestih tednov iz odstavka 4 skrajša na tri tedne.

Če Evropski parlament in Svet prerazporeditve ne odobrita ali jo odobrita zgolj delno, ustrezni del odhodka iz točke (b) člena 10(5) bremeni odobritve plačil naslednjega proračunskega leta.

3.   Evropski parlament in Svet sprejmeta odločitve o prerazporeditvah odobritev v skladu z odstavki 4 do 8.

4.   Evropski parlament in Svet, slednji s kvalificirano večino, o vsakem predlogu prerazporeditve odločita v šestih tednih od njegovega prejema s strani obeh institucij, razen v nujnih okoliščinah. V nujnih primerih Evropski parlament in Svet odločita v treh tednih od prejema predloga.

5.   Kadar Komisija namerava prerazporediti odobritve za EKJS v skladu s tem členom, predloži predloge prerazporeditev Evropskemu parlamentu in Svetu do 10. januarja naslednjega proračunskega leta. V takšnih primerih se obdobje šestih tednov iz odstavka 4 skrajša na tri tedne.

6.   Predlog prerazporeditve se odobri ali šteje za odobrenega, če se v obdobju šestih tednov zgodi kaj od naslednjega:

7.   Razen če Evropski parlament ali Svet zahteva drugače, se obdobje šestih tednov iz odstavka 4 skrajša na tri tedne v naslednjih primerih:

8.   Če bodisi Evropski parlament bodisi Svet spremeni znesek prerazporeditve, medtem ko ga druga institucija odobri ali ne sprejme odločitve v zvezi z njim, ali če znesek prerazporeditve spremenita tako Evropski parlament kot Svet, se za odobrenega šteje nižji od teh dveh zneskov, razen če zadevna institucija Unije svoj predlog prerazporeditve umakne.

1.   Odobritve v višini namenskih prejemkov se lahko prerazporedijo samo, če se takšni prejemki porabijo za namene, za katere so določeni.

2.   Odločitve o prerazporeditvah, s katerimi se dovoli uporaba rezerve za nujno pomoč, sprejmeta Evropski parlament in Svet na predlog Komisije.

Za namene tega odstavka se uporablja postopek iz člena 31(3) in (4). Če Evropski parlament in Svet ne soglašata s predlogom Komisije in ne moreta doseči skupnega stališča o uporabi rezerve za nujno pomoč, odločitve o tem predlogu ne sprejmeta.

Predlogom prerazporeditev sredstev iz rezerve za nujno pomoč se priložijo ustrezna in podrobna dokazila, ki dokazujejo:

1.   Odobritve se uporabljajo v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, kar pomeni, da se izvršujejo ob upoštevanju naslednjih načel:

2.   V skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja je poudarek porabe odobritev na smotrnosti, zaradi česar se:

3.   Kadar je to ustrezno, se opredelijo specifični, merljivi, dosegljivi, ustrezni in časovno določeni cilji iz odstavkov 1 in 2 ter ustrezni, sprejeti, verodostojni, preprosti in zanesljivi kazalniki.

1.   Za programe in dejavnosti, ki imajo za posledico večjo porabo, se izvedeta predhodna in naknadna ocena, ki sta sorazmerni s cilji in odhodki.

2.   Predhodne ocene, ki so podlaga za pripravo programov in dejavnosti, temeljijo na dokazilih glede smotrnosti povezanih programov ali dejavnosti ter opredeljujejo in analizirajo vprašanja, ki jih je treba obravnavati, dodano vrednost udeležbe Unije, cilje, pričakovane učinke različnih možnosti ter ureditve spremljanja in ocenjevanja.

Za velike programe ali dejavnosti, za katere se pričakuje, da bodo imeli znatne ekonomske, okoljske ali socialne učinke, je predhodna ocena lahko izvedena v obliki ocene učinka, ki poleg tega, da izpolnjuje zahteve iz prvega pododstavka, analizira različne možnosti v zvezi z načini izvrševanja.

3.   Z naknadnimi ocenami se ocenjuje smotrnost programa ali dejavnosti, vključno z vidiki, kot so uspešnost, učinkovitost, skladnost, relevantnost in dodana vrednost EU. Naknadne ocene temeljijo na informacijah, pridobljenih na podlagi ureditev spremljanja in kazalnikov, določenih za zadevni ukrep. Izvedejo se vsaj enkrat v obdobju vsakega večletnega finančnega okvira in, kadar je to mogoče, dovolj zgodaj, da je ugotovitve mogoče upoštevati pri predhodnih ocenah ali ocenah učinka, na podlagi katerih se pripravijo povezani programi in dejavnosti.

1.   Vsakemu predlogu ali pobudi, ki ga Komisija, visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik) ali država članica predloži zakonodajnemu organu in ima lahko posledice za proračun, vključno s spremembami števila delovnih mest, se priložijo ocena finančnih posledic, ki prikazuje ocene v obliki odobritev plačil in odobritev za prevzem obveznosti, ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja ter predhodna ocena ali ocena učinka iz člena 34.

Vsaki bistveni spremembi predloga ali pobudi, ki se predloži zakonodajnemu organu in ki ima lahko znatne posledice za proračun, vključno s spremembami števila delovnih mest, se priloži ocena finančnih posledic, ki jo pripravi institucija Unije, ki predlaga spremembo.

Ocena finančnih posledic mora vsebovati finančne in gospodarske podatke, ki so potrebni, da lahko zakonodajni organ oceni potrebo po ukrepanju Unije. Ocena finančnih posledic vsebuje ustrezne informacije glede skladnosti z drugimi dejavnostmi Unije in vseh možnosti sinergije.

V primeru večletnih dejavnosti ocena finančnih posledic vsebuje načrt letnih potreb v smislu odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil in delovnih mest, vključno za zunanje uslužbence, ter oceno njihovih srednjeročnih in, kadar je to mogoče, dolgoročnih finančnih posledic.

2.   Med proračunskim postopkom Komisija zagotavlja potrebne informacije za primerjavo sprememb zahtevanih odobritev in začetnih napovedi v oceni finančnih posledic z vidika napredka pri obravnavi predloga ali pobude, predložene zakonodajnemu organu.

3.   Za zmanjšanje tveganja goljufij, nepravilnosti in neizpolnitve ciljev se v oceni finančnih posledic navedejo informacije o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole, oceni stroškov in koristi kontrol, ki bi nastali zaradi takšnega sistema, in o oceni pričakovane stopnje tveganja napak ter informacije o obstoječih in načrtovanih ukrepih za preprečevanje goljufij in zaščitnih ukrepih.

Takšna ocena upošteva verjetno število in vrsto napak ter posebne pogoje za zadevno področje politik ter pravila, ki se uporabljajo za to področje.

4.   Komisija ob predložitvi spremenjenih ali novih predlogov za porabo oceni stroške in koristi kontrolnih sistemov ter pričakovano stopnjo tveganja napak, kot je določeno v odstavku 3.

1.   Na podlagi načela dobrega finančnega poslovodenja se proračun izvršuje v skladu z uspešno in učinkovito notranjo kontrolo, ustrezno za posamezen način izvrševanja, in v skladu z ustreznimi pravili za posamezni sektor.

2.   Za namene izvrševanja proračuna se notranja kontrola izvaja na vseh ravneh upravljanja in je namenjena razumnemu zagotovilu o doseganju naslednjih ciljev:

3.   Uspešna notranja kontrola temelji na najboljših mednarodnih praksah in vključuje zlasti naslednje elemente:

4.   Učinkovita notranja kontrola temelji na naslednjih elementih:

5.   Če je med izvajanjem stopnja napak nenehno visoka, Komisija opredeli pomanjkljivosti v kontrolnih sistemih, preuči stroške in koristi morebitnih korektivnih ukrepov in ustrezno ukrepa ali predlaga ustrezne ukrepe, na primer poenostavitev veljavnih določb, izboljšanje kontrolnih sistemov in preoblikovanje programa ali izvedbenih sistemov.

1.   Proračun se določi in izvršuje ter zaključni račun pripravi v skladu z načelom preglednosti.

2.   Predsednik Evropskega parlamenta objavi proračun in vsako spremembo proračuna, kakor so dokončno sprejeti, v Uradnem listu Evropske unije.

Proračuni se objavijo v treh mesecih po datumu razglasitve njihovega dokončnega sprejetja.

Do uradne objave v Uradnem listu Evropske unije se končni podrobni zneski proračuna na pobudo Komisije objavijo v vseh jezikih na spletnem mestu institucij Unije čim prej in najpozneje v štirih tednih po končnem sprejetju proračuna.

Konsolidirani letni zaključni račun se objavi v Uradnem listu Evropske unije in na spletnem mestu institucij Unije.

1.   Komisija na ustrezen način in pravočasno da na razpolago informacije o prejemnikih sredstev, financiranih iz proračuna, kadar proračun izvršuje sama v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 62(1).

Prvi pododstavek tega odstavka se uporablja tudi za druge institucije Unije, kadar izvršujejo proračun na podlagi člena 59(1).

2.   Razen v primerih iz odstavkov 3 in 4 se objavijo naslednje informacije, pri čemer se ustrezno upoštevajo zahteve glede zaupnosti in varnosti, zlasti glede varstva osebnih podatkov:

Informacije iz prvega pododstavka tega odstavka se objavijo samo za nagrade, podeljene na podlagi natečajev, nepovratna sredstva, dodeljena na podlagi postopkov za dodelitev nepovratnih sredstev, in naročila, oddana na podlagi postopkov javnega naročanja, ter za strokovnjake, izbrane na podlagi člena 237(2).

3.   Informacije iz prvega pododstavka odstavka 2 se ne objavijo:

V primerih iz točke (c) prvega pododstavka se informacije, ki se dajo na razpolago, omejijo na statistične podatke, združene v skladu z relevantnimi merili, kot so geografska lega, gospodarska tipologija prejemnikov, vrsta prejete podpore in področje politike Unije, v katero spada zagotovljena podpora.

V primeru fizičnih oseb mora razkritje informacij iz prvega pododstavka odstavka 2 temeljiti na relevantnih merilih, kot so pogostost ali vrsta ukrepa in zadevni zneski.

4.   Osebe ali subjekti, ki izvršujejo sredstva Unije v skladu s točko (c) prvega pododstavka člena 62(1), objavijo informacije o prejemnikih v skladu s svojimi pravili in postopki, kolikor se ta pravila štejejo za enakovredna po oceni, izvedeni s strani Komisije v skladu s točko (e) prvega pododstavka člena 154(4), in pod pogojem, da za kakršno koli objavo osebnih podatkov veljajo zaščitni ukrepi, enakovredni tistim, določenim v tem členu.

Organi, imenovani v skladu s členom 63(3), objavijo informacije v skladu s pravili za posamezni sektor. Ta pravila za posamezni sektor lahko v skladu z ustrezno pravno podlago odstopajo od odstavkov 2 in 3 tega člena, zlasti za objavo osebnih podatkov, kadar je to utemeljeno na podlagi meril iz tretjega pododstavka odstavka 3 tega člena ter ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnega sektorja.

5.   Informacije iz odstavka 1 se objavijo na spletnem mestu Unije najpozneje do 30. junija leta po proračunskem letu, v katerem so bile za sredstva prevzete pravne obveznosti.

Spletna mesta institucij Unije vsebujejo naslov spletnega mesta, na katerem so na voljo informacije iz odstavka 1, če te niso objavljene neposredno na temu namenjenem spletnem mestu institucij Unije.

Komisija na ustrezen način in pravočasno da na razpolago informacije o enotnem spletnem mestu, vključno z navedbo naslova, kjer so na voljo informacije, ki so jih zagotovile osebe, subjekti ali organi iz odstavka 4.

6.   Kadar so objavljeni osebni podatki, se informacije odstranijo dve leti po koncu proračunskega leta, v katerem so bile za sredstva prevzete pravne obveznosti. To velja tudi za osebne podatke za pravne osebe, katerih uradno ime navaja eno ali več fizičnih oseb.

1.   Vsaka institucija Unije razen Komisije pripravi načrt svojih prihodkov in odhodkov, ki ga pošlje Komisiji in vzporedno v informacijo Evropskemu parlamentu in Svetu do 1. julija vsako leto.

2.   Visoki predstavnik se posvetuje s člani Komisije, pristojnimi za razvojno politiko, sosedsko politiko, mednarodno sodelovanje ter humanitarno in krizno odzivanje, v zvezi z njihovimi pristojnostmi.

3.   Komisija pripravi lastne načrte, ki jih takoj po njihovem sprejetju pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu. Pri pripravi svojih načrtov Komisija uporablja informacije iz člena 40.

1.   Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu predlog proračuna do 1. septembra v letu, ki je pred letom njegovega izvrševanja. Ta predlog v vednost pošlje nacionalnim parlamentom.

Predlog proračuna vsebuje povzetek splošnega izkaza prihodkov in odhodkov Unije ter konsolidira načrte iz člena 39. Vsebuje lahko tudi načrte, drugačne od tistih, ki so jih pripravile institucije Unije.

Predlog proračuna sledi sestavi in pripravi proračuna iz členov 47 do 52.

Vsak oddelek predloga proračuna ima uvod, ki ga pripravi zadevna institucija Unije.

Komisija pripravi splošni uvod k predlogu proračuna. Splošni uvod vključuje finančne tabele, ki vsebujejo glavne podatke po naslovih ter utemeljitve sprememb odobritev od enega do drugega proračunskega leta po kategorijah odhodkov večletnega finančnega okvira.

2.   Da se zagotovijo natančnejše in zanesljivejše napovedi proračunskih posledic veljavne zakonodaje in zakonodajnih predlogov v postopku sprejemanja, Komisija predlogu proračuna priloži okviren finančni načrt za naslednja leta, strukturiran po kategorijah odhodkov, področjih politike in proračunskih postavkah. Celoten finančni načrt zajema kategorije odhodkov, zajete v točki 30 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (37). Povzetki podatkov se navedejo za kategorije odhodkov, ki niso zajete v točki 30 navedenega medinstitucionalnega sporazuma.

Okvirno finančno načrtovanje se po sprejetju proračuna posodobi, tako da se v njem upoštevajo rezultati proračunskega postopka in drugih zadevnih odločitev.

3.   Komisija predlogu proračuna priloži:

Kadar javno-zasebna partnerstva uporabljajo finančne instrumente, se informacije v zvezi s temi instrumenti vključijo v delovni dokument iz odstavka 4.

4.   Kadar Komisija uporabi finančne instrumente, predlogu proračuna priloži delovni dokument, ki za vsak finančni instrument navaja:

Delovni dokument iz prvega pododstavka vsebuje tudi pregled upravnih odhodkov zaradi provizij za upravljanje ter druge finančne in operativne stroške za upravljanje finančnih instrumentov v celoti ter na posameznega upravljavca in upravljani finančni instrument.

Komisija pojasni razloge za obdobje iz točke (f) prvega pododstavka in, kadar je to ustrezno, predloži akcijski načrt za skrajšanje obdobja v okviru letnega postopka razrešnice.

V delovnem dokumentu iz prvega pododstavka so v jasni in natančni tabeli povzete informacije za posamezen finančni instrument.

5.   Kadar je Unija odobrila proračunsko jamstvo, Komisija predlogu proračuna priloži delovni dokument, ki za vsako proračunsko jamstvo in za skupni sklad za rezervacije navaja:

6.   Kadar Komisija uporabi skrbniške sklade Unije za zunanje ukrepe, predlogu proračuna priloži podroben delovni dokument o dejavnostih, ki se podpirajo s sredstvi teh skrbniških skladov, vključno:

7.   Komisija predlogu proračuna priloži seznam svojih sklepov o naložitvi glob na področju konkurenčnega prava in znesek posamezne naložene globe, skupaj z informacijami o tem, ali so globe postale dokončne oziroma ali so ali pa bi lahko postale predmet pritožbe pred Sodiščem Evropske unije, ter, kadar je to mogoče, informacijami o tem, kdaj se pričakuje, da bo posamezna globa postala dokončna.

8.   Komisija predlogu proračuna priloži delovni dokument, ki za vsako proračunsko postavko, ki prejme notranje ali zunanje namenske prejemke, navaja:

9.   Komisija predlogu proračuna priloži tudi vse dodatne delovne dokumente, za katere šteje, da so za Evropski parlament in Svet koristni za oceno proračunskih zahtev.

10.   V skladu s členom 8(5) Sklepa Sveta 2010/427/EU (38) Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu skupaj s predlogom proračuna predloži delovni dokument, v katerem podrobno navede:

11.   V delovnem dokumentu iz odstavka 10 poleg tega:

1.   Predsednik Evropskega parlamenta razglasi, da je proračun dokončno sprejet po postopku iz člena 314(9) PDEU in člena 106a Pogodbe Euratom.

2.   Po razglasitvi, da je proračun dokončno sprejet, je vsaka država članica od 1. januarja naslednjega proračunskega leta ali od datuma razglasitve dokončnega sprejetja proračuna, če se to zgodi po 1. januarju, zavezana Uniji plačati dolgovane zneske, kakor je določeno v Uredbi (EU, Euratom) št. 609/2014.

1.   Komisija lahko predloži predloge sprememb proračuna, ki so potrebni predvsem zaradi prihodkov v naslednjih okoliščinah:

V neodložljivih, izjemnih ali nepredvidenih okoliščinah, zlasti v zvezi z uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije, lahko Komisija predloži predloge sprememb proračuna, ki so potrebni predvsem zaradi odhodkov.

2.   Institucije Unije, razen Komisije, v istih okoliščinah, kot so navedene v odstavku 1, zahteve za spremembo proračuna pošljejo Komisiji.

Pred predstavitvijo predloga spremembe proračuna Komisija in druge zadevne institucije Unije preučijo možnosti za prerazporeditev ustreznih odobritev, pri čemer zlasti navedejo vse pričakovane neporabljene odobritve.

Za spremembe proračuna se uporablja člen 43. Spremembe proračuna se utemeljijo s sklicevanjem na proračun, katerega načrte spreminjajo.

3.   Komisija razen v ustrezno utemeljenih izjemnih okoliščinah ali v primeru uporabe Solidarnostnega sklada Evropske unije, za katerega se lahko predlog spremembe proračuna predloži kadar koli v letu, svoje predloge spremembe proračuna predloži hkrati Evropskemu parlamentu in Svetu do 1. septembra vsako proračunsko leto. Zahtevam za spremembo proračuna drugih institucij Unije lahko priloži mnenje.

4.   Predlogom sprememb proračuna se priložijo utemeljitve in informacije o izvrševanju proračuna za predhodno in tekoče proračunsko leto, ki so na razpolago v času priprave spremembe proračuna.

1.   Prihodke Komisije ter prihodke in odhodke drugih institucij Unije Evropski parlament in Svet razčlenita po vrstah ali po namenu, za katerega so določeni, v okviru naslovov, poglavij, členov in postavk.

2.   Izkaz odhodkov za oddelek proračuna v zvezi s Komisijo se pripravi na podlagi nomenklature, ki jo sprejmeta Evropski parlament in Svet in je razčlenjena po namenu odhodkov.

Vsak naslov se nanaša na eno področje politike, vsako poglavje pa praviloma na en program ali eno dejavnost.

Vsak naslov lahko vključuje odobritve za poslovanje in upravne odobritve. Upravne odobritve v enem naslovu se združijo v eno samo poglavje.

Proračunska nomenklatura je skladna z načeli specifikacije, dobrega finančnega poslovodenja in preglednosti. Zagotavlja jasnost in preglednost, ki sta potrebni za proračunski postopek, hkrati pa lajša prepoznavanje glavnih ciljev, kot izhajajo iz ustreznih pravnih podlag, kar omogoča izbiro političnih prednostnih nalog ter učinkovito in uspešno izvrševanje.

3.   Komisija lahko zahteva, da se doda zaznamek pro memoria za zneske, za katere ni odobrenih odobritev. Takšna zahteva se odobri v skladu s postopkom iz člena 31.

4.   Kadar so upravne odobritve razčlenjene glede na namen, so po posameznih naslovih razvrščene takole:

Kateri koli upravni odhodki Komisije, ki so skupni več naslovom, se navedejo v ločenem zbirnem poročilu, razvrščeni po vrstah odhodkov.

1.   Proračun ne vsebuje negativnih prihodkov, razen če ti izhajajo iz skupnega negativnega obrestovanja depozitov.

2.   Lastna sredstva, ki se plačajo na podlagi Sklepa 2014/335/EU, Euratom, so neto zneski in se kot taka prikazujejo v povzetku izkaza prihodkov proračuna.

1.   Vsak oddelek proračuna lahko vsebuje naslov „rezervacije“. Proračunska sredstva se knjižijo v ta naslov v katerem koli od naslednjih primerov:

Odobritve iz navedenega naslova se lahko uporabljajo šele po prerazporeditvah v skladu s postopkom iz točke (c) prvega pododstavka člena 30(1) te uredbe, kadar se za sprejetje temeljnega akta uporablja postopek iz člena 294 PDEU, in v skladu s postopkom iz člena 31 te uredbe za vse druge primere.

2.   V primeru hudih težav pri izvrševanju lahko Komisija med proračunskim letom predlaga, da se odobritve prerazporedijo v naslov „rezervacije“. Evropski parlament in Svet sprejmeta odločitev o takih prerazporeditvah, kakor je določeno v členu 31.

1.   Oddelek proračuna v zvezi s Komisijo vključuje rezervo za nujno pomoč tretjim državam.

2.   Rezerva iz odstavka 1 se črpa pred koncem proračunskega leta s prerazporeditvijo v skladu s postopkom iz členov 30 in 32.

1.   Proračun prikazuje:

2.   Poleg dokumentov iz odstavka 1 lahko Evropski parlament in Svet proračunu priložita tudi druge ustrezne dokumente.

1.   Kadrovski načrti iz točke (c) člena 52(1) predstavljajo absolutno omejitev za vsako institucijo ali organ Unije. Nad to omejitvijo ni mogoče nobeno imenovanje.

Razen za plačne razrede AD 14, AD 15 in AD 16 lahko vsaka institucija ali organ Unije vendarle spremeni svoje kadrovske načrte za največ 10 % odobrenih delovnih mest, ob upoštevanju naslednjih pogojev:

Tri tedne pred spremembami iz drugega pododstavka institucija Unije o svoji nameri obvesti Evropski parlament in Svet. Če Evropski parlament ali Svet v tem obdobju iz ustrezno utemeljenih razlogov temu nasprotuje, institucija Unije ne izvede sprememb in se uporabi postopek iz člena 44.

2.   Z odstopanjem od prvega pododstavka odstavka 1 se lahko učinki dela s skrajšanim delovnim časom, ki ga odobri organ za imenovanje v skladu s kadrovskimi predpisi, izravnajo z drugimi imenovanji.

1.   Komisija izvršuje prihodke in odhodke proračuna v skladu s to uredbo na lastno odgovornost in v mejah odobrenih odobritev.

2.   Države članice sodelujejo s Komisijo, da bi zagotovile porabo odobritev v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.

1.   Odobritve, vključene v proračun za kateri koli ukrep Unije, se uporabijo le, če je bil sprejet temeljni akt.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 ter pod pogoji iz odstavkov 3, 4 in 5 se pod pogojem, da ukrepi, ki naj bi se financirali, spadajo v pristojnost Unije, brez temeljnega akta lahko izvršujejo naslednje odobritve:

3.   V zvezi z odobritvami iz točke (a) odstavka 2 se ustrezne odobritve za prevzem obveznosti lahko knjižijo v proračun za največ dve zaporedni proračunski leti. Skupni znesek odobritev za pilotne projekte v posameznem proračunskem letu ne sme presegati 40 000 000 EUR.

4.   V zvezi z odobritvami iz točke (b) odstavka 2 se pri pripravljalnih ukrepih uporabi skladen pristop, imajo pa lahko različne oblike. Ustrezne odobritve za prevzem obveznosti se lahko knjižijo v proračun za največ tri zaporedna proračunska leta. Postopek za sprejem zadevnega temeljnega akta se zaključi pred koncem tretjega proračunskega leta. V tem postopku se pri prevzemanju obveznosti za odobritve upoštevajo posebnosti pripravljalnega ukrepa, ki zadevajo predvidene dejavnosti, zastavljene cilje in prejemnike. Kot posledica tega znesek prevzetih obveznosti ne ustreza znesku, predvidenem za financiranje samega končnega ukrepa.

Skupni znesek odobritev za nove pripravljalne ukrepe iz točke (b) odstavka 2 v posameznem proračunskem letu ne presega 50 000 000 EUR, skupni znesek dejansko prevzetih obveznosti za odobritve za pripravljalne ukrepe pa ne presega 100 000 000 EUR.

5.   V zvezi z odobritvami iz točke (c) odstavka 2 so pripravljalni ukrepi omejeni na krajše obdobje in namenjeni vzpostavitvi pogojev za ukrepe Unije, katerih namen je uresničitev ciljev SZVP in sprejetje potrebnih pravnih instrumentov.

Za namene operacij Unije za krizno upravljanje so pripravljalni ukrepi med drugim namenjeni oceni operativnih zahtev za zagotovitev hitre začetne razporeditve sredstev ali za vzpostavitev pogojev na kraju samem, da se lahko operacija začne izvajati. Pripravljalne ukrepe na predlog visokega predstavnika potrdi Svet.

Da bi zagotovil hitro izvajanje pripravljalnih ukrepov, visoki predstavnik čim prej obvesti Evropski parlament in Komisijo, da namerava Svet začeti izvajati pripravljalni ukrep, in zlasti o oceni sredstev, potrebnih za ta namen. Komisija sprejme vse ukrepe, potrebne za zagotovitev hitrega izplačila sredstev.

Financiranje ukrepov, katere je potrdil Svet za pripravo operacij Unije za krizno upravljanje v skladu z naslovom V PEU, krije dodatne stroške, ki so neposredno potrebni za posebne misije ali ekipe na terenu, pri katerih med drugim sodelujejo uslužbenci institucij Unije, vključno z zavarovanjem za visoko stopnjo tveganja, potnimi in nastanitvenimi stroški ter dnevnicami.

1.   Komisija na druge institucije Unije prenese potrebna pooblastila za izvrševanje oddelkov proračuna, ki se nanašajo nanje.

2.   Institucije Unije lahko za lažje izvrševanje svojih odobritev med seboj sklenejo sporazume o ravni storitve, v katerih določijo pogoje, ki urejajo opravljanje storitev, dobavo blaga, izvedbo gradenj ali pogodbe o nepremičninah.

Ti sporazumi omogočijo prenos odobritev ali povračilo stroškov, ki izhajajo iz njihovega izvrševanja.

3.   Sporazumi o ravni storitve iz odstavka 2 se lahko sklepajo tudi med službami institucij Unije, organi Unije, evropskimi uradi, organi ali osebami, pooblaščenimi za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU, ter Uradom generalnega sekretarja sveta guvernerjev Evropskih šol. Komisija in druge institucije Unije Evropskemu parlamentu in Svetu redno poročajo o sporazumih o ravni storitve, ki jih sklenejo z drugimi institucijami Unije.

1.   Komisija in druge institucije Unije lahko prenesejo pooblastila za izvrševanje proračuna na svoje službe v skladu s pogoji, določenimi s to uredbo in njihovimi notranjimi pravili, in z omejitvami, ki jih določajo instrumenti o prenosu pooblastil. Tisti, na katere se prenesejo pooblastila, delujejo v okviru pooblastil, ki so bila nanje izrecno prenesena.

2.   Poleg odstavka 1 lahko Komisija pooblastila za izvrševanje proračuna v zvezi z odobritvami za poslovanje v svojem oddelku proračuna prenese na vodje delegacij Unije in v njihovi odsotnosti na namestnike vodij delegacij, da se zagotovi neprekinjeno poslovanje. Takšen prenos ne posega v odgovornost vodij delegacij Unije za izvrševanje proračuna. Kadar odsotnost vodij delegacij Unije presega štiri tedne, Komisija revidira svojo odločitev o prenosu pooblastil za izvrševanje proračuna. Kadar vodje delegacij Unije, in v njihovi odsotnosti njihovi namestniki, delujejo kot odredbodajalci Komisije na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil, uporabljajo pravila Komisije o izvrševanju proračuna ter izpolnjujejo enake naloge in obveznosti kot vsi drugi odredbodajalci Komisije na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil ter nosijo tudi enako odgovornost.

Komisija lahko v skladu z lastnimi pravili prenos pooblastil iz prvega pododstavka prekliče.

Za namene prvega pododstavka visoki predstavnik sprejme potrebne ukrepe za spodbujanje sodelovanja med delegacijami Unije in službami Komisije.

3.   ESZD lahko izjemoma prenese svoja pooblastila za izvrševanje proračuna v zvezi z upravnimi odobritvami v svojem oddelku proračuna na uslužbence Komisije v delegacijah Unije, če je to potrebno za zagotovitev neprekinjenega vodenja teh delegacij v odsotnosti pristojnega odredbodajalca ESZD iz države, v kateri ima sedež njegova ali njena delegacija. Kadar uslužbenci Komisije v delegacijah Unije v izjemnih primerih delujejo kot odredbodajalci ESZD na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil, uporabljajo interna pravila ESZD o izvrševanju proračuna ter izpolnjujejo iste naloge in obveznosti kot vsi drugi odredbodajalci ESZD na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil ter nosijo tudi enako odgovornost.

ESZD lahko v skladu z lastnimi pravili prenos pooblastil iz prvega pododstavka prekliče.

1.   Finančni udeleženci v smislu poglavja 4 tega naslova in druge osebe, vključno z nacionalnimi organi na vseh ravneh, ki sodelujejo pri izvrševanju proračuna v okviru neposrednega, posrednega in deljenega upravljanja, vključno s pripravljalnimi akti v zvezi s tem, ter reviziji ali kontroli, se vzdržijo vsakršnega dejanja, ki bi lahko povzročilo nasprotje njihovih interesov z interesi Unije. Sprejmejo tudi ustrezne ukrepe, da preprečijo pojav nasprotja interesov pri nalogah v njihovi odgovornosti in odpravijo situacije, ki bi se lahko objektivno dojemale kot nasprotje interesov.

2.   Kadar obstaja tveganje za nasprotje interesov, ki zadeva uslužbenca nacionalnega organa, zadevna oseba zadevo predloži svojemu nadrejenemu. Kadar obstaja to tveganje v zvezi z zaposlenimi, za katere veljajo kadrovski predpisi, zadevna oseba zadevo predloži pristojnemu odredbodajalcu na podlagi prenosa pooblastil. Zadevni nadrejeni ali odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil pisno potrdi, ali obstaja nasprotje interesov. Kadar se ugotovi obstoj nasprotja interesov, organ za imenovanja ali zadevni nacionalni organ zagotovi, da zadevni uradnik preneha z vsemi dejavnosti v zvezi z zadevo. Pristojni odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil ali ustrezni nacionalni organ zagotovi, da se kakršni koli nadaljnji ustrezni ukrepi sprejmejo v skladu z veljavnim pravom.

3.   Za namene odstavka 1 nasprotje interesov obstaja, kadar je ogroženo nepristransko in objektivno izvajanje nalog finančnega udeleženca ali druge osebe iz odstavka 1 zaradi družinskih, čustvenih, političnih ali narodnostnih razlogov, gospodarskega interesa ali kakršnega koli drugega neposrednega ali posrednega osebnega interesa.

1.   Komisija izvršuje proračun na katerega koli od naslednjih načinov:

V zvezi s točko (c)(vi) prvega pododstavka se lahko znesek zahtevanih finančnih jamstev določi v ustreznem temeljnem aktu in se lahko omeji na najvišji znesek prispevka Unije zadevnemu organu. V primeru večkratnih garantov se porazdelitev zneska skupnih obveznosti, ki jih krijejo jamstva, določi v sporazumu o prispevku, v katerem je lahko določeno, da je odgovornost posameznega garanta sorazmerna z deležem njegovega prispevka organu.

2.   Za namene neposrednega upravljanja lahko Komisija uporabi instrumente iz naslovov VII, VIII, IX, X in XII.

Za namene deljenega upravljanja so instrumenti za izvrševanje proračuna tisti, ki so določeni v pravilih za posamezni sektor.

Za namene posrednega upravljanja Komisija uporabi naslov VI ter, v primeru finančnih instrumentov in proračunskih jamstev, naslova VI in X. Izvajalski subjekti uporabljajo instrumente za izvrševanje proračuna, določene v zadevnem sporazumu o prispevku.

3.   Komisija je odgovorna za izvrševanje proračuna v skladu s členom 317 PDEU in teh nalog ne sme prenesti na tretje strani, kadar takšne naloge vključujejo veliko mero diskrecije, ki zajema politične odločitve.

Komisija na podlagi pogodb v skladu z naslovom VII te uredbe ne sme v zunanje izvajanje oddajati nalog, ki vključujejo izvajanje javne oblasti in pooblastila za diskrecijsko odločanje.

1.   Kadar Komisija izvršuje proračun v okviru deljenega upravljanja, se naloge, povezane z izvrševanjem proračuna, prenesejo na države članice. Komisija in države članice pri upravljanju sredstev Unije upoštevajo načela dobrega finančnega poslovodenja, preglednosti in nediskriminacije ter zagotavljajo prepoznavnost delovanja Unije. V ta namen Komisija in države članice izpolnjujejo vsaka svoje obveznosti v zvezi s kontrolo in revizijo ter prevzamejo nastale obveznosti, določene v tej uredbi. Pravila za posamezni sektor vključujejo dopolnilne določbe.

2.   Države članice pri opravljanju nalog, povezanih z izvrševanjem proračuna, sprejmejo vse potrebne ukrepe, vključno z zakonodajnimi, regulativnimi in upravnimi ukrepi, za zaščito finančnih interesov Unije, zlasti:

Da bi zaščitile finančne interese Unije, države članice ob upoštevanju načela sorazmernosti ter v skladu s tem členom in zadevnimi pravili za posamezni sektor izvajajo predhodne in naknadne kontrole, ki po potrebi vključujejo preglede reprezentativnih in/ali na tveganju temelječih vzorcev transakcij na kraju samem. Poleg tega izterjajo neupravičeno izplačane zneske in po potrebi v zvezi s tem začnejo pravni postopek.

Države članice prejemnikom naložijo učinkovite, odvračilne in sorazmerne kazni, če to določajo pravila za posamezni sektor ali posebne določbe nacionalnega prava.

Komisija v okviru ocene tveganja in v skladu s pravili za posamezni sektor spremlja upravljavske in kontrolne sisteme, vzpostavljene v državah članicah. Komisija pri revizijskem delu spoštuje načelo sorazmernosti in upošteva stopnjo ocenjenega tveganja v skladu s pravili za posamezni sektor.

3.   V skladu z merili in postopki iz pravil za posamezni sektor države članice imenujejo organe na ustrezni ravni, ki so pristojni za upravljanje in kontrolo sredstev Unije. Taki organi lahko opravljajo tudi naloge, ki niso povezane z upravljanjem sredstev Unije, in lahko prenesejo nekatere od svojih nalog na druge organe.

Kadar odločajo o imenovanju organov, lahko države članice svojo odločitev utemeljijo s tem, ali so upravljavski in kontrolni sistemi v bistvu enaki kot tisti, ki so že veljali za prejšnje obdobje, in ali so slednji delovali uspešno.

Če rezultati revizije in kontrole pokažejo, da imenovani organi ne izpolnjujejo več meril, opredeljenih v pravilih za posamezni sektor, države članice z uvedbo potrebnih ukrepov zagotovijo, da so pomanjkljivosti pri izvajanju nalog teh organov odpravljene, med drugim s preklicem imenovanja v skladu s pravili za posamezni sektor.

Pravila za posamezni sektor določajo vlogo Komisije v postopku, določenem v tem odstavku.

4.   Organi, imenovani v skladu z odstavkom 3:

Vsaka obdelava osebnih podatkov mora biti skladna z Uredbo (EU) 2016/679.

5.   Organi, imenovani v skladu z odstavkom 3, Komisiji do 15. februarja naslednjega proračunskega leta predložijo:

6.   Obračun iz točke (a) odstavka 5 vključuje predhodno financiranje in zneske, v zvezi s katerimi potekajo postopki za izterjavo ali so bili ti postopki že končani. Priložena mu je izjava o upravljanju, ki potrjuje, da po mnenju oseb, ki jim je poverjeno upravljanje sredstev:

7.   Obračunu iz točke (a) odstavka 5 in povzetku iz točke (b) navedenega odstavka se priloži mnenje neodvisnega revizijskega organa, pripravljeno v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi. V tem mnenju se ugotovi, ali obračun prikazuje verodostojno in pošteno sliko, ali so izdatki, za katere se od Komisije zahteva povračilo, zakoniti in pravilni ter ali vzpostavljeni kontrolni sistemi delujejo pravilno. V mnenju se navede tudi, ali se je pri revizijskem delu pojavil dvom o trditvah v izjavi o upravljanju iz odstavka 6.

Komisija lahko na podlagi sporočila zadevne države članice rok 15. februar iz odstavka 5 izjemoma podaljša do 1. marca.

Države članice lahko na ustrezni ravni objavijo informacije iz odstavkov 5 in 6 ter iz tega odstavka.

Poleg tega lahko države članice Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji posredujejo izjave, podpisane na ustrezni ravni, na podlagi informacij iz odstavkov 5 in 6 in iz tega odstavka.

8.   Da bi zagotovila porabo sredstev Unije v skladu z veljavnimi pravili, Komisija:

Komisija delno ali v celoti prekliče prekinitev rokov za plačila oziroma začasno ustavitev plačil, potem ko država članica predloži svoje ugotovitve in takoj ko uvede vse potrebne ukrepe. Letno poročilo o dejavnostih iz člena 74(9) zajema vse obveznosti iz tega odstavka.

9.   Pravila za posamezni sektor upoštevajo potrebe evropskih programov teritorialnega sodelovanja, zlasti glede vsebine izjave o upravljanju, postopka iz odstavka 3 in revizijske funkcije.

10.   Komisija pripravi register organov, odgovornih za dejavnosti upravljanja, certificiranja in revizije na podlagi pravil za posamezni sektor.

11.   Države članice lahko uporabljajo vire, ki so jim dodeljeni v okviru deljenega upravljanja, v kombinaciji z operacijami in instrumenti, ki se izvajajo na podlagi Uredbe (EU) 2015/1017, v skladu s pogoji, določenimi v zadevnih pravilih za posamezni sektor.

1.   Komisija pred ustanovitvijo novega evropskega urada izvede študijo stroškov in koristi in oceni povezana tveganja, o rezultatih obvesti Evropski parlament in Svet, in predlaga, da se potrebne odobritve knjižijo v prilogo k oddelku proračuna v zvezi s Komisijo.

2.   Evropski uradi v okviru svojih pristojnosti:

3.   Ta oddelek se uporablja za delovanje OLAF, z izjemo odstavka 4 tega člena, člena 66 ter člena 67(1), (2) in (3).

4.   Notranji revizor Komisije izvaja vse odgovornosti iz poglavja 8 tega naslova.

1.   Odobritve za izvajanje obveznih nalog za vsak evropski urad se knjižijo na posebno proračunsko postavko v oddelku proračuna za Komisijo in se natančneje določijo v prilogi k navedenemu oddelku.

Priloga iz prvega pododstavka ima obliko izkaza prihodkov in odhodkov, razdeljenega na enak način kot oddelki proračuna.

Odobritve, vpisane v navedeni prilogi:

2.   Komisija v zvezi z odobritvami, ki so v Prilogi vpisane za vsak evropski urad posebej, v skladu s členom 73 prenese pooblastila odredbodajalca na direktorja zadevnega evropskega urada.

3.   Kadrovski načrt vsakega evropskega urada se priloži kadrovskemu načrtu Komisije.

4.   Direktor vsakega evropskega urada sprejema odločitve o prerazporeditvah znotraj priloge iz odstavka 1. Komisija o takih prerazporeditvah obvesti Evropski parlament in Svet.

1.   Za neobvezne naloge iz točke (b) člena 64(2) lahko evropski urad:

2.   V primerih iz točke (a) odstavka 1 institucije Unije, organi Unije in drugi zadevni evropski uradi določijo omejitve in pogoje prenosa pooblastil. Tak prenos se dogovori v skladu z aktom o ustanovitvi evropskega urada, zlasti glede pogojev in načinov prenosa.

3.   V primerih iz točke (b) odstavka 1 direktor evropskega urada v skladu z aktom o ustanovitvi slednjega sprejme specifične določbe, ki urejajo izvajanje nalog, povračilo nastalih stroškov in vodenje ustreznih računovodskih evidenc. Evropski urad rezultat takih računovodskih evidenc sporoči institucijam Unije, organom Unije ali drugim zadevnim evropskim uradom.

1.   Vsak evropski urad pripravi računovodsko evidenco svojih odhodkov, ki omogoča, da se določi delež storitev, opravljenih za vsako od institucij Unije, organe Unije ali druge evropske urade. Direktor zadevnega evropskega urada po odobritvi upravnega odbora sprejme merila, na katerih temeljijo računovodske evidence.

2.   Pojasnila k proračunski postavki, v kateri so knjižene skupne odobritve za vsak evropski urad, na katerega so bila prenesena pooblastila odredbodajalca v skladu s točko (a) člena 66(1), prikazujejo oceno stroškov storitev, ki jih ta urad opravi za vsako od institucij Unije, organe Unije in druge zadevne evropske urade. To temelji na računovodskih evidencah iz odstavka 1 tega člena.

3.   Vsak evropski urad, na katerega so prenesena pooblastila odredbodajalca v skladu s točko (a) člena 66(1), uradno obvesti institucije Unije, organe Unije in druge zadevne evropske urade o rezultatih računovodskih evidenc iz odstavka 1 tega člena.

4.   Računovodska evidenca vsakega evropskega urada je sestavni del zaključnega računa Unije v skladu s členom 241.

5.   Računovodja Komisije lahko na predlog upravnega odbora zadevnega evropskega urada prenese na uslužbenca evropskega urada nekatere naloge računovodje v zvezi s pobiranjem prejemkov in plačili izdatkov, ki jih je neposredno izvedel zadevni evropski urad.

6.   Za pokrivanje potreb evropskega urada po denarju lahko Komisija na predlog upravnega odbora v njegovem imenu odpre bančne račune ali poštne žiro račune. Končno stanje denarja za vsako leto se uskladi in prilagodi med zadevnim evropskim uradom in Komisijo ob koncu proračunskega leta.

1.   Komisija lahko na izvajalske agencije prenese pooblastila za izvajanje celotnega programa ali projekta Unije ali njunega dela, vključno s pilotnimi projekti in pripravljalnimi ukrepi ter izvrševanjem upravnih odhodkov, v njenem imenu in na njeno odgovornost v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 (40). Izvajalske agencije se ustanovijo s sklepom Komisije in so pravne osebe v skladu s pravom Unije. Prejemajo letni prispevek.

2.   Direktorji izvajalskih agencij pri izvrševanju odobritev za poslovanje v zvezi s programi Unije, ki jih v celoti ali delno upravljajo, delujejo kot odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil.

3.   Usmerjevalni odbor izvajalske agencije se lahko s Komisijo dogovori, da bo računovodja Komisije deloval tudi kot računovodja zadevne izvajalske agencije. Usmerjevalni odbor lahko na računovodjo Komisije prenese tudi del nalog računovodje zadevne izvajalske agencije, pri čemer upošteva vidike stroškov in koristi. V obeh primerih se sprejmejo ukrepi, potrebni za preprečitev nasprotja interesov.

1.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 269 te uredbe, da se ta uredba dopolni z okvirno finančno uredbo za organe, ki so ustanovljeni na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom ter so pravne osebe in prejemajo prispevke v breme proračuna.

2.   Okvirna finančna uredba mora temeljiti na načelih in pravilih iz te uredbe ob upoštevanju posebnosti organov iz odstavka 1.

3.   Finančna pravila organov iz odstavka 1 ne smejo odstopati od okvirne finančne uredbe, razen kadar to zahtevajo njihove posebne potrebe in ob predhodnem soglasju Komisije.

4.   Razrešnico za izvrševanje proračunov organov iz odstavka 1 da Evropski parlament na priporočilo Sveta. Organi iz odstavka 1 v celoti sodelujejo z institucijami Unije, ki so vključene v postopek razrešnice, in po potrebi zagotovijo vse potrebne dodatne informacije, tudi prek udeležbe na sejah ustreznih organov.

5.   Notranji revizor Komisije ima v zvezi z organi iz odstavka 1 enaka pooblastila, kakor jih ima v zvezi s Komisijo.

6.   Neodvisni zunanji revizor preveri, da letni zaključni računi posameznih organov iz odstavka 1 tega člena ustrezno prikazujejo prihodke, odhodke in finančni položaj zadevnega organa pred konsolidacijo v končnem zaključnem računu Komisije. Če v zadevnem temeljnem aktu ni določeno drugače, Računsko sodišče pripravi posebno letno poročilo za vsak organ v skladu z zahtevami iz člena 287(1) PDEU. Pri pripravi tega poročila Računsko sodišče upošteva revizijsko delo, ki ga je opravil neodvisni zunanji revizor, in ukrepe, sprejete na podlagi ugotovitev revizorja.

7.   Za vse vidike neodvisne zunanje revizije iz odstavka 6, skupaj s predstavljenimi ugotovitvami, je v celoti odgovorno Računsko sodišče.

1.   Naloge odredbodajalca in računovodje so ločene in med seboj nezdružljive.

2.   Vsaka institucija Unije vsakemu finančnemu udeležencu zagotovi vire, ki jih ta potrebuje za opravljanje svojih nalog, in pripravi listino, ki podrobno opisuje njegove naloge, pravice in obveznosti.

1.   Vsaka institucija Unije opravlja naloge odredbodajalca.

2.   Za namene tega naslova „uslužbenci“ pomeni osebe, za katere veljajo kadrovski predpisi.

3.   Vsaka institucija Unije v skladu s pogoji v svojem poslovniku naloge odredbodajalca prenese na uslužbence na ustrezni ravni. V svojih notranjih upravnih pravilih določi uslužbence, na katere prenese te naloge, obseg prenesenih pooblastil in ali lahko osebe, na katere se prenesejo pooblastila, pooblastila prenesejo naprej.

4.   Pooblastila odredbodajalca se prenesejo ali prenesejo naprej samo na uslužbence.

5.   Odgovorni odredbodajalec deluje v mejah, ki jih določa instrument o prenosu ali nadaljnjem prenosu pooblastil. Odgovornemu odredbodajalcu lahko pomaga en ali več uslužbencev pod njegovo odgovornostjo, ki so jim bile dodeljene določene operacije, potrebne za izvrševanje proračuna in pripravo finančnih in poslovodnih informacij.

6.   Vsaka institucija Unije in vsak organ Unije iz člena 70 obvesti Evropski parlament, Svet, Računsko sodišče in računovodjo Komisije o v dveh tednih od imenovanja in razrešitve odredbodajalcev na podlagi prenosa pooblastil, notranjih revizorjev in računovodij ter o vseh notranjih pravilih, ki jih sprejme v zvezi s finančnimi zadevami.

7.   Vsaka institucija Unije obvesti Računsko sodišče o odločitvah o prenosu pooblastil in imenovanju skrbnikov računov izločenih sredstev v skladu s členoma 79 in 88.

1.   Odredbodajalec je v zadevni instituciji Unije odgovoren za izvrševanje prihodkov in odhodkov v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, tudi z zagotavljanjem poročanja o smotrnosti, in za zagotavljanje, da se upoštevajo zahteve po zakonitosti in pravilnosti ter enaki obravnavi prejemnikov.

2.   Za namene odstavka 1 tega člena odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil v skladu s členom 36 in minimalnimi standardi, ki jih sprejme vsaka institucija Unije, ter ob upoštevanju tveganj v zvezi s poslovodnim okoljem in naravo financiranih ukrepov vzpostavi organizacijsko strukturo in sisteme notranje kontrole, ki so ustrezni za opravljanje njegovih nalog. Vzpostavitev take strukture in sistemov mora temeljiti na celoviti analizi tveganj, pri kateri se upoštevajo vprašanja, povezana s stroškovno učinkovitostjo in uspešnostjo.

3.   Za izvrševanje odhodkov odgovorni odredbodajalec prevzema proračunske in pravne obveznosti, potrjuje izdatke in odobrava plačila ter sprejme predhodne ukrepe za izvrševanje odobritev.

4.   Za izvrševanje prihodkov odgovorni odredbodajalec pripravi ocene terjatev, ugotovi upravičene zneske, ki jih je treba izterjati, in izda naloge za izterjavo. Kadar je to ustrezno, odgovorni odredbodajalec odloči, da se ugotovljeni upravičeni zneski ne izterjajo.

5.   Da bi preprečili napake in nepravilnosti pred odobritvijo operacij ter zmanjšali tveganje za neizpolnitev ciljev, se za vsako operacijo izvede vsaj predhodna kontrola njenih operativnih in finančnih vidikov, ki temelji na večletni strategiji kontrol ob upoštevanju tveganj.

Odgovorni odredbodajalec določi obseg predhodnih kontrol z vidika pogostosti in temeljitosti, pri tem pa upošteva rezultate že opravljenih kontrol ter vprašanja, povezana s tveganji in stroškovno učinkovitostjo, na podlagi lastne analize tveganj odgovornega odredbodajalca. V primeru dvomov odredbodajalec, odgovoren za potrditev zadevnih operacij, v okviru predhodne kontrole zahteva dodatne informacije ali opravi kontrolo na kraju samem, da dobi razumno zagotovilo.

Posameznih operacij ne preverjajo uslužbenci, ki so operacijo začeli. Uslužbenci, ki izvajajo preverjanje, niso podrejeni uslužbencem, ki so operacijo začeli.

6.   Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil lahko vzpostavi naknadne kontrole za odkrivanje in popravljanje napak in nepravilnosti pri operacijah, potem ko so bile odobrene. Takšne kontrole se lahko organizirajo na podlagi vzorca glede na tveganje in upoštevajo rezultate že opravljenih kontrol, pa tudi vprašanja stroškovne učinkovitosti in uspešnosti.

Naknadnih kontrol ne smejo opravljati uslužbenci, ki so odgovorni za predhodne kontrole. Uslužbenci, odgovorni za naknadne kontrole, niso podrejeni uslužbencem, odgovornim za predhodne kontrole.

Pravila in postopki, vključno s časovnimi okviri, za izvedbo revizij upravičencev so jasni, dosledni in pregledni ter se dajo na razpolago upravičencem ob podpisu sporazuma o nepovratnih sredstvih.

7.   Odgovorni odredbodajalci in uslužbenci, odgovorni za izvrševanje proračuna, so ustrezno strokovno usposobljeni.

V vsaki instituciji Unije odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil zagotovi:

8.   Če uslužbenec, ki sodeluje pri finančnem poslovodenju in kontroli transakcij, meni, da je odločitev, ki jo mora na zahtevo nadrejenega izvesti ali potrditi, nepravilna ali v nasprotju z načelom dobrega finančnega poslovodenja ali strokovnimi pravili, ki jih mora ta uslužbenec upoštevati, ustrezno obvesti svojega nadrejenega. Če uslužbenec to naredi v pisni obliki, mu nadrejeni odgovori v pisni obliki. Če nadrejeni ne ukrepa ali potrdi prvotno odločitev oziroma navodila, uslužbenec pa meni, da takšna potrditev ni ustrezen odgovor na njegove pomisleke, uslužbenec pisno obvesti odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil. Če ta odredbodajalec ne odgovori v razumnem času glede na okoliščine zadeve, v vsakem primeru pa v enem mesecu, uslužbenec obvesti zadevno posebno komisijo iz člena 143.

V primeru kakršnega koli nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki bi lahko škodovali interesom Unije, uslužbenec obvesti organe in telesa, ki so imenovani v kadrovskih predpisih in v sklepih institucij Unije o pogojih in načinu izvajanja notranjih preiskav v zvezi s preprečevanjem goljufij, korupcije in kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škoduje interesom Unije. Pogodbe z zunanjimi revizorji, ki opravljajo revizije finančnega poslovodenja Unije, določajo, da mora zunanji revizor odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil obvestiti o sumu nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki bi lahko škodovali interesom Unije.

9.   Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil poroča svoji instituciji Unije o opravljanju svojih nalog v obliki letnega poročila o dejavnostih, ki vsebuje finančne in poslovodne informacije, vključno z rezultati kontrol, ter v katerem izjavi, če ni v pridržkih v zvezi z opredeljenimi področji prihodkov in odhodkov določeno drugače, da ima razumno zagotovilo, da:

Letno poročilo o dejavnostih vključuje informacije o izvedenih operacijah glede na zastavljena vprašanja v zvezi s cilji in smotrnostjo iz strateških načrtov, tveganja, povezana s temi operacijami, uporabo zagotovljenih sredstev ter učinkovitost in uspešnost sistemov notranje kontrole. V poročilo se vključijo splošna ocena stroškov in koristi kontrol ter informacije o tem, v kakšni meri odobreni odhodki iz poslovanja prispevajo k doseganju strateških ciljev Unije in ustvarjajo dodano vrednost EU. Komisija pripravi povzetek letnih poročil o dejavnostih za predhodno leto.

Letna poročila o dejavnostih za proračunsko leto, ki jih za institucije Unije, organe Unije, evropske urade in agencije pripravijo odredbodajalci in, kadar je to ustrezno, odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil, se najpozneje 1. julija naslednjega proračunskega leta objavijo na spletnem mestu posamezne institucije Unije, organa Unije, evropskega urada ali agencije na lahko dostopen način, pri čemer je treba upoštevati ustrezno utemeljena vprašanja glede zaupnosti in varnosti.

10.   Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil za vsako proračunsko leto pripravi poročilo o pogodbah, sklenjenih po postopkih s pogajanji v skladu s točkami (a) do (f) točke 11.1 in točke 39 Priloge I. Če se delež pogodb, sklenjenih po postopkih s pogajanji, glede na število naročil, ki jih odda isti odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil, v primerjavi s prejšnjimi leti bistveno poveča ali če je ta delež bistveno višji od povprečja institucije Unije, odgovorni odredbodajalec poroča instituciji Unije in pri tem opiše ukrepe, ki jih je sprejel za spremembo tega trenda. Vsaka institucija Unije pošlje poročilo o postopkih s pogajanji Evropskemu parlamentu in Svetu. V primeru Komisije se to poročilo priloži povzetku letnih poročil o dejavnostih iz odstavka 9 tega člena.

1.   Kadar vodje delegacij Unije delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil v skladu s členom 60(2), so podrejeni Komisiji kot instituciji Unije, odgovorni za opredelitev, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje njihovih nalog in odgovornosti v vlogi odredbodajalcev na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil, ter tesno sodelujejo s Komisijo glede pravilnega izvrševanja sredstev, da se zagotovijo zlasti zakonitost in pravilnost finančnih transakcij, spoštovanje načela dobrega finančnega poslovodenja pri upravljanju sredstev in učinkovita zaščita finančnih interesov Unije. Zanje veljajo notranja pravila Komisije in listina Komisije za izvajanje nalog finančnega poslovodenja, za katere so pristojni na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil. Pri opravljanju nalog jim lahko pomagajo uslužbenci Komisije v delegacijah Unije.

V ta namen vodje delegacij Unije sprejmejo potrebne ukrepe za preprečitev situacij, ki bi lahko ogrozile zmožnost Komisije izpolniti svoje odgovornosti v zvezi z izvrševanjem proračuna, za katerega so pristojni na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil, ter nasprotja prednostnih nalog, ki lahko vpliva na izvajanje nalog finančnega poslovodenja, ki jih opravljajo na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil.

Kadar nastane vrsta situacije ali nasprotja iz drugega pododstavka, vodje delegacij Unije o tem brez odlašanja obvestijo odgovorne generalne direktorje Komisije in ESZD. Ti generalni direktorji sprejmejo ustrezne ukrepe za ureditev situacije.

2.   Če se vodje delegacij Unije znajdejo v situaciji iz člena 74(8), zadevo predložijo posebni komisiji iz člena 143. V primeru nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki lahko škoduje interesom Unije, o tem obvestijo organe in telesa, imenovane na podlagi zakonodaje, ki se uporablja.

3.   Vodje delegacij Unije, ki delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil v skladu s členom 60(2), poročajo svojemu odredbodajalcu na podlagi prenosa pooblastil, tako da lahko ta vključi njihova poročila v svoje letno poročilo o dejavnostih iz člena 74(9). Poročila vodij delegacij Unije vključujejo informacije o učinkovitosti in uspešnosti sistemov notranje kontrole, vzpostavljenih v njihovih delegacijah, pa tudi o upravljanju poslov, ki jih opravljajo na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil, ter izjavo o zanesljivosti iz tretjega pododstavka člena 92(5). Ta poročila se priložijo letnemu poročilu o dejavnostih, ki ga pripravi odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil, in se predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu ob upoštevanju njihove zaupnosti, kadar je to ustrezno.

Vodje delegacij Unije polno sodelujejo z institucijami Unije, ki so vključene v postopek razrešnice, in po potrebi zagotovijo vse potrebne dodatne informacije. V zvezi s tem se lahko od njih zahteva, da se udeležujejo sej ustreznih organov in pomagajo odgovornemu odredbodajalcu na podlagi prenosa pooblastil.

Vodje delegacij Unije, ki delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil v skladu s členom 60(2), odgovorijo na vsako zahtevo odredbodajalca Komisije na podlagi prenosa pooblastil na zahtevo Komisije ali, v zvezi z razrešnico, na zahtevo Evropskega parlamenta.

Komisija zagotovi, da zaradi nadaljnjega prenosa pooblastil na vodje delegacij Unije ni oviran postopek razrešnice na podlagi člena 319 PDEU.

4.   Odstavki 1, 2 in 3 se uporabljajo tudi za namestnike vodij enot delegacij Unije, kadar delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil v odsotnosti vodij delegacij Unije.

1.   Vsaka institucija Unije imenuje računovodjo, ki je v tej instituciji odgovoren za:

V zvezi z nalogami iz točke (e) prvega pododstavka je računovodja pooblaščen, da lahko kadar koli preveri skladnost z merili za potrjevanje.

2.   Odgovornosti računovodje ESZD se nanašajo le na oddelek proračuna v zvezi z ESZD, kot ga izvršuje ESZD. Računovodja Komisije ostaja odgovoren za celoten oddelek proračuna v zvezi s Komisijo, vključno z računovodskimi operacijami, ki se nanašajo na odobritve, za katere so pristojni vodje delegacij Unije na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil.

Računovodja Komisije deluje tudi kot računovodja ESZD v zvezi z izvrševanjem oddelka proračuna v zvezi z ESZD.

1.   Vsaka institucija Unije imenuje računovodjo izmed uradnikov, za katere veljajo kadrovski predpisi.

Institucija Unije računovodjo izbere na podlagi njegove konkretne usposobljenosti, ki jo dokazuje z diplomami ali enakovrednimi strokovnimi izkušnjami.

2.   Dve ali več institucij ali organov Unije lahko za računovodjo imenuje isto osebo.

V takšnem primeru sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečitev nasprotja interesov.

3.   V primeru razrešitve računovodje se nemudoma pripravi bruto bilanca.

4.   Računovodja, ki je razrešen, ali, če to ni mogoče, uradnik iz njegove službe novemu računovodji predloži bruto bilanco, ki ji priloži poročilo o prevzemu nalog.

Novi računovodja v enem mesecu od datuma predložitve pisno potrdi, da sprejema bruto bilanco, lahko pa izrazi pridržke.

Poročilo o prevzemu nalog mora vsebovati rezultat bruto bilance in morebitne pridržke.

1.   Računovodska pravila, ki jih morajo uporabljati institucije Unije, evropski uradi ter agencije in organi Unije iz oddelka 2 poglavja 3 tega naslova, morajo temeljiti na mednarodno sprejetih računovodskih standardih za javni sektor. Ta pravila sprejme računovodja Komisije po posvetovanju z računovodji drugih institucij Unije, evropskih uradov in organov Unije.

2.   Računovodja lahko standarde iz odstavka 1 obide, če meni, da je to potrebno zaradi poštenega prikaza sredstev in obveznosti do virov, izdatkov in prejemkov ter denarnega toka. Kadar se računovodsko pravilo znatno razlikuje od teh standardov, se to dejstvo razkrije in utemelji v pojasnilih k računovodskim izkazom.

3.   Računovodska pravila iz odstavka 1 določajo strukturo in vsebino računovodskih izkazov ter računovodska načela, na katerih ti temeljijo.

4.   Poročila o izvrševanju proračuna iz člena 241 morajo upoštevati proračunska načela iz te uredbe. Zagotoviti morajo natančen zapis izvrševanja proračuna. Evidentirati morajo vse prihodke in odhodke iz tega naslova in jih prikazati pošteno.

1.   Računovodja vsake institucije ali organa Unije pripravi in posodablja dokumente, ki opisujejo organizacijo zaključnega računa in računovodske postopke njegove institucije ali organa Unije.

2.   Prihodki in odhodki se evidentirajo v računalniškem sistemu glede na ekonomsko naravo posla kot tekoči prihodki ali odhodki ali kot kapital.

1.   Računovodja Komisije je odgovoren za določitev usklajenega kontnega okvira, ki ga morajo uporabljati institucije Unije, evropski uradi ter agencije in organi Unije iz oddelka 2 poglavja 3 tega naslova.

2.   Računovodje od odredbodajalcev pridobijo vse potrebne informacije za pripravo zaključnega računa, ki je pošten prikaz finančnega stanja institucij Unije in izvrševanja proračuna. Odredbodajalci jamčijo za zanesljivost teh informacij.

3.   Preden institucija Unije ali organ Unije iz člena 70 sprejme zaključni račun, ga računovodja potrdi, s čimer potrdi tudi, da ima razumno zagotovilo, da je zaključni račun pošten prikaz finančnega stanja institucije Unije ali organa Unije iz člena 70.

V ta namen računovodja preveri, da je bil zaključni račun pripravljen v skladu z računovodskimi pravili iz člena 80 in računovodskimi postopki iz točke (d) prvega pododstavka člena 77(1) ter da so v zaključnem računu knjiženi vsi prihodki in odhodki.

4.   Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil računovodji v skladu s pravili, ki jih sprejme računovodja, pošlje vse finančne in poslovodne informacije, ki so potrebne za opravljanje nalog računovodje.

Odredbodajalec redno in vsaj pred pripravo zaključnega računa obvesti računovodjo o ustreznih finančnih podatkih o fiduciarnih računih, da se omogoči prikaz uporabe sredstev Unije v zaključnem računu Unije.

Odredbodajalci so še naprej v celoti odgovorni za pravilno uporabo sredstev, ki jih upravljajo, zakonitost in pravilnost odhodkov pod njihovo kontrolo ter celovitost in natančnost informacij, poslanih računovodji.

5.   Odgovorni odredbodajalec uradno obvesti računovodjo o vseh dogodkih ali pomembnih spremembah sistema za finančno poslovodenje, sistema za vodenje evidence premoženja ali sistema za vrednotenje sredstev in obveznosti do virov sredstev, če zagotavlja podatke za računovodstvo institucije Unije ali se ti uporabijo za utemeljitev podatkov v tem računovodstvu, zato da računovodja lahko preveri skladnost z merili potrjevanja.

Računovodja lahko kadar koli ponovno preuči sistem za finančno poslovodenje, ki je že bil potrjen, in lahko zahteva, da odgovorni odredbodajalec oblikuje akcijski načrt, zato da se pravočasno odpravijo morebitne pomanjkljivosti.

Odredbodajalec je odgovoren za popolnost informacij, poslanih računovodji.

6.   Računovodja je pooblaščen za preverjanje prejetih informacij in izvajanje kakršnih koli nadaljnjih preverjanj, ki so po njegovem mnenju potrebna za potrditev zaključnega računa.

Računovodja po potrebi izrazi pridržke ter natančno obrazloži naravo in obseg takšnih pridržkov.

7.   Računovodski sistem institucije Unije omogoča tako organizacijo proračunskih in finančnih informacij, da se lahko zneski knjižijo, arhivirajo in evidentirajo.

8.   Računovodski sistem se deli na splošno računovodstvo in proračunsko računovodstvo. Računovodske evidence se vodijo v eurih na osnovi koledarskega leta.

9.   Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil lahko opravlja tudi podrobno poslovodno računovodstvo.

10.   Dokazila za računovodski sistem in za pripravo zaključnega računa iz člena 241 se hranijo najmanj pet let od datuma, ko Evropski parlament podeli razrešnico za proračunsko leto, na katero se dokazila nanašajo.

Dokazila v zvezi s postopki, ki se še niso končali, pa se hranijo do konca leta, ki sledi letu, v katerem se postopki končajo. Za shranjevanje podatkov o prometu se uporablja člen 37(2) Uredbe (ES) št. 45/2001.

Vsaka institucija Unije določi, katera služba hrani dokazila.

1.   Proračunsko računovodstvo za vsako podpodročje proračuna prikazuje:

Odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil iz točke (a) prvega pododstavka se knjižijo in prikazujejo posebej.

2.   Proračunsko računovodstvo ločeno prikazuje:

Na prihodkovni strani se zneski iz predhodnih proračunskih let, ki jih je treba še izterjati, prikažejo ločeno.

1.   Splošno računovodstvo v kronološkem vrstnem redu in na podlagi dvostavnega knjigovodstva evidentira vse dogodke in operacije, ki vplivajo na gospodarski in finančni položaj ter na sredstva in obveznosti institucij Unije ter agencij in organov Unije iz oddelka 2 poglavja 3 tega naslova.

2.   Bilance in gibanja v splošnem računovodstvu se knjižijo v računovodske knjige.

3.   Vse knjižbe, vključno s popravki na kontih, morajo temeljiti na dokazilih, na katere se knjižbe sklicujejo.

4.   Računovodski sistem mora biti takšen, da zagotavlja jasno revizijsko sledenje vseh knjižb.

1.   Za potrebe upravljanja zakladnice lahko računovodja v imenu institucije Unije odpre račune pri finančnih institucijah ali nacionalnih centralnih bankah ali pa zaprosi, da se takšni računi odprejo. Računovodja je odgovoren tudi za zaprtje teh računov ali za zagotovitev, da se zaprejo.

2.   Pogoji, ki veljajo za odpiranje, vodenje in uporabo bančnih računov, odvisno od zahtev notranjega kontroliranja, določajo, da mora čeke, naloge za bančna nakazila ali izvedbo drugih bančnih poslov podpisati eden ali več ustrezno pooblaščenih uslužbencev. Ustrezno navodilo na papirju podpišeta vsaj dva ustrezno pooblaščena uslužbenca ali računovodja.

3.   V okviru izvajanja programa ali ukrepa se lahko v imenu Komisije odprejo fiduciarni računi, tako da jih lahko upravlja subjekt v skladu s točkami (c)(ii), (iii), (v) ali (vi) prvega pododstavka člena 62(1).

Takšni računi se odprejo na odgovornost odredbodajalca, ki je pristojen za izvajanje programa ali ukrepa, s soglasjem računovodje Komisije.

Takšni računi se upravljajo na odgovornost odredbodajalca.

4.   Računovodja Komisije določi pravila za odprtje, vodenje in zaprtje fiduciarnih računov ter njihovo uporabo.

1.   Razen če je v tej uredbi določeno drugače, je za upravljanje denarja in denarnih ustreznikov pooblaščen le računovodja. Računovodja je odgovoren tudi za njihovo hrambo.

2.   Računovodja zagotovi, da ima njegova institucija Unije na razpolago zadostna sredstva za pokrivanje potreb po denarju, ki nastanejo pri izvrševanju proračuna v okviru veljavnega regulativnega okvira, in vzpostavi postopke, s katerimi se zagotovi, da nobeden od računov, odprtih v skladu s členoma 85(1) in 89(3), ne izkazuje negativnega stanja.

3.   Plačila se izvršujejo z bančnim nakazilom, s čekom ali – z računa izločenih sredstev oziroma če to izrecno dovoli računovodja – s plačilno kartico, direktno obremenitvijo ali drugimi plačilnimi sredstvi v skladu s pravili, ki jih določi računovodja.

Odredbodajalec pred sklenitvijo obveznosti s tretjo stranjo potrdi identiteto prejemnika plačila, pridobi podatke o pravnem subjektu prejemnika plačil in njegove bančne podatke ter jih vnese v skupen dokument institucije Unije, za katero je odgovoren računovodja, da se zagotovijo preglednost, odgovornost in pravilno izvrševanje plačil.

Računovodja lahko izvrši plačila šele, ko institucija Unije, za katero je računovodja odgovoren, v skupen dokument vnese podatke o pravnem subjektu prejemnika plačila in njegove bančne podatke.

Odredbodajalci obvestijo računovodjo o vseh spremembah pravnega subjekta in bančnih podatkov, ki jim jih je sporočil prejemnik plačila, ter pred odobritvijo kakršnega koli plačila preverijo, da so ti podatki veljavni.

1.   Institucije Unije ter agencije ali organi Unije iz oddelka 2 poglavja 3 tega naslova vodijo evidenco sredstev, ki prikazuje količino in vrednost vseh njihovih opredmetenih, neopredmetenih in finančnih sredstev v skladu z vzorcem, ki ga pripravi računovodja Komisije.

Prav tako preverijo, da vknjižbe v njihovi evidenci sredstev ustrezajo dejanskemu stanju.

Vsa osnovna sredstva, ki se lahko uporabljajo več kot eno leto in niso potrošno blago, katerih nabavna cena ali proizvodni stroški so višji od navedenih v računovodskih postopkih iz člena 77, se vpišejo v evidenco sredstev in evidentirajo na kontih osnovnih sredstev.

2.   Prodaja opredmetenih sredstev Unije se ustrezno objavi.

3.   Institucije Unije ter agencije ali organi Unije iz oddelka 2 poglavja 3 tega naslova sprejme določbe o varovanju sredstev, vključenih v njegovo evidenco sredstev, in določi, katera upravna služba je odgovorna za sistem vodenja evidence sredstev.

1.   Računi izločenih sredstev se lahko vzpostavijo za plačilo odhodkov, kadar je izvrševanje plačevanja s proračunskimi postopki zaradi omejenih zneskov materialno nemogoče ali neučinkovito. Računi izločenih sredstev se lahko vzpostavijo tudi za pobiranje prihodkov, ki niso lastna sredstva.

Delegacije Unije lahko račune izločenih sredstev uporabljajo tudi za izvrševanje plačil v omejenih zneskih s proračunskimi postopki, če je taka uporaba učinkovita in uspešna ter jo narekujejo lokalne zahteve.

Najvišji znesek, ki ga lahko za posamezno odhodkovno postavko izplača skrbnik računa izločenih sredstev, kadar je izvrševanje plačevanja s proračunskimi postopki materialno nemogoče ali neučinkovito, določi računovodja in v nobenem primeru ne presega 60 000 EUR.

Toda na področju pomoči za krizno upravljanje in ukrepov v okviru humanitarne pomoči se lahko računi izločenih sredstev uporabijo brez vsakršnih omejitev višine zneska, pri tem pa se upošteva višina odobritev, ki sta jih odobrila Evropski parlament in Svet za ustrezno proračunsko postavko za tekoče proračunsko leto in v skladu z notranjimi pravili Komisije.

2.   V delegacijah Unije se računi izločenih sredstev vzpostavijo za plačilo odhodkov oddelkov proračuna v zvezi s Komisijo in v zvezi z ESZD ter zagotavljajo popolno sledljivost odhodkov.

1.   Račun izločenih sredstev se vzpostavi in skrbnik računa izločenih sredstev imenuje s sklepom računovodje institucije Unije na podlagi ustrezno utemeljenega predloga odgovornega odredbodajalca. Navedeni sklep določa naloge in obveznosti skrbnika računa izločenih sredstev in odredbodajalca.

Skrbniki računa izločenih sredstev se izberejo med uradniki ali, če je potrebno in samo v ustrezno utemeljenih primerih, med drugimi uslužbenci ali v skladu s pogoji iz notranjih pravil Komisije med uslužbenci Komisije na področju pomoči za krizno upravljanje in ukrepov v okviru humanitarne pomoči, pod pogojem, da njihova pogodba o zaposlitvi jamči enakovredno raven varstva v smislu odgovornosti, kakršna velja za uslužbence v skladu s členom 95. Skrbniki računa izločenih sredstev se izberejo na podlagi znanja, kompetenc in konkretnih kvalifikacij, ki jih dokazujejo z diplomami ali ustreznimi strokovnimi izkušnjami, ali po ustreznem programu usposabljanja.

2.   V predlogih za sklepe o vzpostavitvi računa izločenih sredstev odgovorni odredbodajalec zagotovi, da:

V sklepih o vzpostavitvi računa izločenih sredstev računovodja določi pogoje vodenja in uporabe računov izločenih sredstev.

Tudi za spremembo pogojev vodenja računa izločenih sredstev je potreben sklep računovodje na podlagi ustrezno utemeljenega predloga odgovornega odredbodajalca.

3.   Bančne račune za izločena sredstva odpre in spremlja računovodja, ki tudi odobri podpise računov na podlagi prenosa pooblastila po ustrezno utemeljenem predlogu odgovornega odredbodajalca.

4.   Sredstva na računu izločenih sredstev zagotavlja računovodja institucije Unije, zanje pa so odgovorni skrbniki računov izločenih sredstev.

5.   Plačilom sledi sprejetje odločitev o formalni dokončni potrditvi ali izdaja nalogov za plačilo, ki jih podpiše odgovorni odredbodajalec.

Transakcije na računu izločenih sredstev odredbodajalec obračuna na koncu naslednjega meseca, da je mogoče uskladiti računovodsko in bančno stanje.

6.   Računovodja izvaja preverjanja ali pa zagotovi, da jih izvaja uslužbenec v njegovi službi ali službi za odobravanje, ki je posebej pooblaščen za ta namen. Ta preverjanja se praviloma izvajajo na kraju samem in po potrebi brez predhodne napovedi, da se preveri obstoj sredstev, ki so bila dodeljena skrbnikom računa izločenih sredstev, in knjigovodstvo ter se preveri, da so transakcije na računu izločenih sredstev obračunane v za to določenem roku. Računovodja ugotovitve teh preverjanj sporoči odgovornemu odredbodajalcu.

1.   Odgovornim odredbodajalcem lahko organ, ki jih je imenoval, kadar koli dokončno ali začasno prekliče prenos ali nadaljnji prenos pooblastil.

2.   Računovodje ali skrbnike računov izločenih sredstev ali vse lahko kadar koli začasno ali dokončno odstavi organ, ki jih je imenoval.

3.   Odstavka 1 in 2 ne posegata v noben disciplinski ukrep zoper finančne udeležence iz navedenih odstavkov.

1.   To poglavje ne posega v kazensko odgovornost, ki jo imajo lahko finančni udeleženci iz člena 90 v skladu z nacionalnim pravom, ki se uporablja, in veljavnimi določbami glede zaščite finančnih interesov Unije ter glede boja proti korupciji, v kateri sodelujejo uradniki Unije ali uradniki držav članic.

2.   Brez poseganja v člene 92, 94 in 95 te uredbe je vsak odgovorni odredbodajalec, računovodja ali skrbnik računa izločenih sredstev disciplinsko in odškodninsko odgovoren v skladu s kadrovskimi predpisi, osebje, ki ga zaposli Komisija na področju pomoči za krizno upravljanje in za ukrepe v okviru humanitarne pomoči iz člena 89(1) te uredbe pa v skladu z njihovimi pogodbami o zaposlitvi. V primeru nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki lahko škoduje interesom Unije, se zadeva predloži organom in telesom, imenovanim na podlagi zakonodaje, ki se uporablja, zlasti OLAF.

1.   Odgovorni odredbodajalec je odškodninsko odgovoren v skladu s kadrovskimi predpisi.

2.   Obveznost plačila odškodnine se uporablja zlasti, če odgovorni odredbodajalec bodisi namerno bodisi iz hude malomarnosti:

3.   Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil ali nadaljnjega prenosa pooblastil, ki prejme zavezujoče navodilo, za katerega meni, da je nepravilno ali v nasprotju z načelom dobrega finančnega poslovodenja, zlasti ker navodila ni mogoče izvesti z dodeljenimi viri, o tem dejstvu pisno obvesti organ, ki je nanj prenesel ali nadalje prenesel pooblastila. Če se navodilo pisno potrdi, potrditev pa je prejeta pravočasno ter je iz potrditve tudi dovolj jasno razvidno, da se izrecno nanaša na točke, ki jim je odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil ali nadaljnjega prenosa pooblastil oporekal, odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil ali nadaljnjega prenosa pooblastil za odločitev ne odgovarja. Navodilu sledi, razen če ni očitno nezakonito ali pomeni kršitev veljavnih varnostnih standardov.

Enak postopek se uporablja v primerih, kadar odredbodajalec meni, da je odločitev, ki jo mora sprejeti na podlagi svojih pristojnosti, nepravilna ali v nasprotju z načelom dobrega finančnega poslovodenja, ali kadar odredbodajalec med izvajanjem zavezujočega navodila ugotovi, da bi zaradi okoliščin zadeve lahko nastala takšna situacija.

Vsa navodila, potrjena na način iz tega odstavka, odgovorni odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil evidentira in jih tudi navede v letnem poročilu o dejavnostih.

4.   V primeru nadaljnjega prenosa pooblastil v okviru svoje službe odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil ostane odgovoren za učinkovitost in uspešnost vzpostavljenih notranjih upravljavskih in kontrolnih sistemov ter za izbiro odredbodajalca na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil.

5.   V primeru nadaljnjega prenosa pooblastil na vodje delegacij Unije in njihove namestnike je odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil odgovoren za določanje vzpostavljenih notranjih upravljavskih in kontrolnih sistemov, pa tudi njihovo učinkovitost in uspešnost. Vodje delegacij Unije so odgovorni za ustrezno vzpostavitev in delovanje teh sistemov v skladu z navodili odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil ter za upravljanje sredstev in poslov, ki jih v okviru svoje odgovornosti izvajajo znotraj delegacije Unije. Preden prevzamejo svoje dolžnosti, opravijo posebne tečaje usposabljanja s področja nalog in pristojnosti odredbodajalcev ter izvrševanja proračuna.

Vodje delegacij Unije v skladu s členom 76(3) poročajo o svojih pristojnostih na podlagi prvega pododstavka tega odstavka.

Vodje delegacij Unije vsako leto odredbodajalcu na podlagi prenosa pooblastil Komisije predložijo izjavo o zanesljivosti o notranjih upravljavskih in kontrolnih sistemih, vzpostavljenih v njihovih delegacijah, pa tudi o upravljanju poslov, ki jih opravljajo na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil, in o njihovih rezultatih, da lahko odredbodajalec pripravi izjavo o zanesljivosti iz člena 74(9).

Ta odstavek se uporablja tudi za namestnike vodij delegacij Unije, kadar delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil v odsotnosti vodij delegacij Unije.

1.   Brez poseganja v pristojnosti OLAF ter v upravno samostojnost institucij Unije, organov Unije, evropskih uradov ali organov ali oseb, pooblaščenih za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU, v zvezi z njihovimi uslužbenci in ob ustreznem upoštevanju zaščite prijaviteljev nepravilnosti se kakršna koli kršitev te uredbe ali določbe v zvezi s finančnim poslovodenjem ali preverjanjem operacij, ki je posledica dejanja ali opustitve dejanja uslužbenca, predloži posebni komisiji iz člena 143 za pridobitev njenega mnenja, s strani katerega koli izmed naslednjih:

Kadar posebno komisijo o zadevi neposredno obvesti uslužbenec, posebna komisija spis posreduje organu za imenovanje zadevne institucije Unije, organa Unije, evropskega urada ali organu ali osebe in ustrezno obvesti uslužbenca. Organ za imenovanje lahko posebno komisijo zaprosi za mnenje o zadevi.

2.   Prošnji za mnenje posebne komisije v skladu s prvim pododstavkom odstavka 1 se priloži opis dejstev in dejanja ali opustitve dejanja, za katerega je posebna komisija pozvana, naj ga oceni, ter ustrezna dokazila, vključno s poročili o kakršni koli izvedeni preiskavi. Kadar je mogoče, se informacije objavijo v anonimizirani obliki.

Pred predložitvijo prošnje ali dodatnih informacij posebni komisiji organ za imenovanje ali odredbodajalec, kar je primerno, vpletenemu uslužbencu da možnost, da predloži svoje pripombe, potem ko ga je uradno obvestilo dokazilih iz prvega pododstavka, kolikor to uradno obvestilo ne ogrozi resno prizadevanj za nadaljnje preiskave.

3.   V primerih iz odstavka 1 tega člena je posebna komisija iz člena 143 pristojna, da oceni, ali je na podlagi elementov, ki so ji bili predloženi v skladu z odstavkom 2 tega člena, ter morebitnih dodatnih prejetih informacij prišlo do finančne nepravilnosti. Na podlagi mnenja posebne komisije zadevna institucija Unije, organ Unije, evropski urad ali organ ali oseba odloči o ustreznih nadaljnjih ukrepih v skladu s kadrovskimi predpisi. Če posebna komisija ugotovi sistemske probleme, poda priporočilo odredbodajalcu in odredbodajalcu na podlagi prenosa pooblastil, razen če je slednji zadevni uslužbenec, ter notranjemu revizorju.

4.   Kadar posebna komisija pripravi mnenje iz odstavka 1 tega člena, jo sestavljajo člani iz člena 143(2) in naslednji trije dodatni člani, ki se imenujejo ob upoštevanju potrebe po izogibanju morebitnim nasprotjem interesov:

Kadar posebna komisija pripravi mnenje iz odstavka 1, ga naslovi na organ za imenovanje zadevne institucije Unije, organa Unije, evropskega urada ali organa ali osebe.

5.   Posebna komisija nima preiskovalnih pooblastil. Zadevna institucija Unije, organ Unije, evropski urad ali organ ali oseba sodelujejo s posebno komisijo, da bi zagotovili, da ima vse informacije, potrebne za pripravo svojega mnenja.

6.   Kadar posebna komisija meni, da zadeva spada v pristojnost OLAF, spis v skladu z odstavkom 1 brez odlašanja vrne zadevnemu organu za imenovanje in takoj obvesti OLAF.

7.   Države članice v celoti podpirajo Unijo pri uveljavljanju kakršne koli odgovornosti na podlagi člena 22 kadrovskih predpisov, ki jo imajo začasni uslužbenci, za katere se uporablja točka (e) člena 2 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije.

1.   Načrt prihodkov iz lastnih sredstev iz Sklepa 2014/335/EU, Euratom se v proračun knjiži v eurih. Ustrezna lastna sredstva se dajo na razpolago v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 609/2014.

2.   Odredbodajalec pripravi terminski načrt, ki prikazuje, kdaj bodo lastna sredstva, opredeljena v Sklepu 2014/335/EU, Euratom, dana na razpolago Komisiji.

Lastna sredstva se določijo in izterjajo v skladu s pravili, ki se sprejmejo na podlagi navedenega sklepa.

Za namene računovodstva odredbodajalec izda nalog za izterjavo v dobro ali v breme računa za lastna sredstva iz Uredbe (EU, Euratom) št. 609/2014.

1.   Ko odgovorni odredbodajalec dobi zadostne in zanesljive informacije v zvezi z ukrepom ali stanjem, ki ima lahko za posledico znesek, ki se dolguje Uniji, pripravi oceno terjatev.

2.   Odgovorni odredbodajalec prilagodi oceno terjatev, takoj ko dobi informacije o dogodku, ki spreminja ukrep ali stanje, zaradi katerega je bila ocena terjatev pripravljena.

Kadar odgovorni odredbodajalec za ukrep ali stanje, zaradi katerega je bila prej pripravljena ocena terjatev, izda nalog za izterjavo, to oceno terjatev ustrezno prilagodi.

Če je znesek v nalogu za izterjavo enak znesku prvotne ocene terjatev, se ocena terjatev zmanjša na nič.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 se ocena terjatev ne pripravi, dokler države članice ne dajo Komisiji na razpolago zneskov lastnih sredstev, določenih v Sklepu 2014/335/EU, Euratom, ki jih države članice plačujejo v rednih časovnih presledkih. Odgovorni odredbodajalec izda nalog za izterjavo za te zneske.

1.   Da se ugotovi terjatev, odgovorni odredbodajalec:

Ugotovitev terjatve pomeni priznanje pravice Unije do dolžnika in ugotovitev upravičenosti do zahteve, da dolžnik dolg plača.

2.   Vsaka terjatev v fiksnem znesku in zapadla, ki se potrdi kot nedvoumna, se ugotovi z nalogom za izterjavo, s katerim odgovorni odredbodajalec naroči računovodji, naj izterja znesek. Nalogu sledi zaznamek o nastanku terjatve, ki se pošlje dolžniku, razen v primerih, ko se v skladu z drugim pododstavkom odstavka 4 nemudoma izvede postopek odpovedi izterjave. Nalog za izterjavo in zaznamek o nastanku terjatve sestavi odgovorni odredbodajalec.

Odredbodajalec pošlje zaznamek o nastanku terjatve takoj po ugotovitvi terjatve in najpozneje v petih letih od trenutka, ko bi lahko institucija Unije v običajnih razmerah uveljavila svojo terjatev. Takšno obdobje ne velja, če odgovorni odredbodajalec ugotovi, da je zamudo pri ukrepanju kljub prizadevanjem institucije Unije povzročilo ravnanje dolžnika.

3.   Da se terjatev lahko ugotovi, odgovorni odredbodajalec zagotovi, da:

4.   Z zaznamkom o nastanku terjatve se dolžnika obvesti, da:

Kadar je po preverjanju podatkov o dolžniku ali na podlagi drugih relevantnih informacij v danem trenutku jasno, da dolg spada v primere iz točke (a) ali (b) prvega pododstavka člena 101(2), ali da zaznamek o nastanku terjatve ni bil poslan v skladu z odstavkom 2 tega člena, se odredbodajalec po ugotovitvi terjatve odloči, da bo v soglasju z računovodjo takoj odpovedal izterjavo v skladu s členom 101, ne da bi poslal zaznamek o nastanku terjatve.

Odredbodajalec v vseh drugih primerih zaznamek o nastanku terjatve natisne in ga pošlje dolžniku. Računovodja se obvesti o odpošiljanju zaznamka o nastanku terjatve prek finančnega informacijskega sistema.

5.   Nepravilno izplačani zneski se izterjajo.

1.   Brez poseganja v kakršne koli posebne določbe, ki izhajajo iz uporabe posameznih predpisov, se za vsako terjatev, ki ni poplačana v roku iz točke (b) prvega pododstavka člena 98(4), zaračunajo obresti v skladu z odstavkoma 2 in 3 tega člena.

2.   Razen v primeru iz odstavka 4 tega člena je obrestna mera za terjatve, ki niso poplačane v roku iz točke (b) prvega pododstavka člena 98(4), obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan meseca, v katerem terjatev zapade v plačilo, povečana za:

3.   Obresti se zaračunavajo od koledarskega dne po roku iz točke (b) prvega pododstavka člena 98(4) do koledarskega dne, ko je dolg v celoti poplačan.

Nalog za izterjavo za znesek zamudnih obresti se izda, kadar se te obresti dejansko prejmejo.

4.   V primeru glob ali drugih kazni je obrestna mera za terjatve, ki niso poplačane v roku iz točke (b) prvega pododstavka člena 98(4), obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan meseca, v katerem je bila sprejeta odločitev o naložitvi globe ali druge kazni, povečana za:

Kadar Sodišče Evropske unije pri izvajanju svojih pristojnosti na podlagi člena 261 PDEU poviša znesek globe ali druge kazni, se obresti na znesek povišanja zaračunavajo od dne sodbe Sodišča.

5.   V primerih, ko bi bila splošna obrestna mera negativna, se ta določi na nič odstotkov.

1.   Odgovorni odredbodajalec z izdajo naloga za izterjavo da navodilo računovodji, da izterja terjatev, ki jo je ugotovil ta odgovorni odredbodajalec (v nadaljnjem besedilu: odobritev izterjave).

2.   Institucija Unije lahko s sklepom, ki je izvršljiv v smislu člena 299 PDEU, formalno ugotovi terjatev do oseb, ki niso države članice.

Druge institucije Unije lahko v izjemnih okoliščinah, če je to potrebno zaradi učinkovite in pravočasne zaščite finančnih interesov Unije, od Komisije zahtevajo, da sprejme takšen izvršljiv sklep v njihovem imenu za zahtevke, povezane z uslužbenci ali zahtevke, povezane s člani ali nekdanjimi člani institucij Unije, pod pogojem, da so se te institucije s Komisijo dogovorile o praktičnih načinih za uporabo tega člena.

Šteje se, da takšne izjemne okoliščine obstajajo, ko ni upanja za izterjavo dolga s strani zadevne institucije Unije preko prostovoljnega plačila ali preko pobota iz člena 101(1) ter pogoji za odpoved izterjave dolga na podlagi člena 101(2) in (3) niso izpolnjeni. Izvršljivi sklep v vsakem primeru določa, da se zahtevani zneski knjižijo v oddelek proračuna v zvezi z zadevno institucijo Unije, ki deluje kot odredbodajalec. Prihodki se knjižijo kot splošni prihodki, razen če pomenijo namenske prejemke, kot je določeno v členu 21(3).

Institucija Unije, ki zahteva sprejetje izvršljivega sklepa, Komisijo seznani z vsemi dogodki, ki bi lahko vplivali na izterjavo, hkrati pa intervenira v podporo Komisiji v primeru pritožbe zoper izvršljivi sklep.

1.   Računovodja ukrepa na podlagi nalogov za izterjavo terjatev, ki jih je pravilno ugotovil odgovorni odredbodajalec. Odredbodajalec pri tem ravna s potrebno skrbnostjo za zagotovitev, da Unija prejme svoje prihodke in da so pravice Unije varovane.

Delno vračilo s strani dolžnika, za katerega obstaja več nalogov za izterjavo, se najprej knjiži na najstarejšo terjatev, razen če dolžnik določi drugače. Pri vseh delnih plačilih se najprej pokrijejo obresti.

Računovodja izterja zneske, dolgovane v proračun, s pobotom terjatve v skladu s členom 102.

2.   Odgovorni odredbodajalec lahko odpove izterjavo celotne ali dela ugotovljene terjatve samo v naslednjih primerih:

Kadar namerava odgovorni odredbodajalec odpovedati ali delno odpovedati izterjavo ugotovljene terjatve, zagotovi, da je odpoved pravilna ter v skladu z načeloma dobrega finančnega poslovodenja in sorazmernosti. Odločitev o odpovedi terjatve se utemelji. Odredbodajalec lahko pooblastilo za odločitev o odpovedi prenese.

3.   V primeru iz točke (c) prvega pododstavka odstavka 2 odgovorni odredbodajalec ukrepa v skladu z vnaprej določenimi postopki v njegovi instituciji Unije in uporablja naslednji merili, ki sta obvezni in se uporabljata v vseh primerih:

4.   Glede na okoliščine zadeve odgovorni odredbodajalec, kadar je to primerno, upošteva naslednji dodatni merili:

5.   Vsaka institucija Unije vsako leto pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o odpovedih izterjavam, ki jih je odobrila v skladu z odstavki 2, 3 in 4 tega člena. Informacije o odpovedih izterjavam pod zneskom 60 000 EUR se zagotovijo v obliki skupnega zneska. V primeru Komisije se to poročilo priloži povzetku letnih poročil o dejavnostih iz člena 74(9).

6.   Odgovorni odredbodajalec lahko v celoti ali delno razveljavi ugotovljeno terjatev. Delna razveljavitev ugotovljene terjatve ne pomeni, da se Unija odpoveduje preostalemu ugotovljenemu upravičenemu znesku.

V primeru napake odgovorni odredbodajalec v celoti ali delno razveljavi ugotovljeno terjatev ter navede ustrezne razloge.

Vsaka institucija Unije v svojih notranjih pravilih določi pogoje in postopek za prenos pooblastila za razveljavitev ugotovljene terjatve.

7.   Države članice so primarno odgovorne za izvajanje kontrol in revizij ter izterjavo neupravičeno porabljenih zneskov, kot določajo pravila za posamezni sektor. Nepravilnosti, ki jih države članice odkrijejo in odpravijo same, Komisija izvzame pri finančnih popravkih glede teh nepravilnosti.

8.   Komisija uporabi finančne popravke za države članice, da bi iz financiranja Unije izključila odhodke, ki niso v skladu z veljavnim pravom. Komisija finančne popravke utemelji na odkritih neupravičeno porabljenih zneskih in finančnih posledicah za proračun. Kadar takih zneskov ni mogoče natančno opredeliti, lahko Komisija uporabi ekstrapolirane ali pavšalne popravke v skladu s pravili za posamezni sektor.

Komisija pri določanju zneska finančnega popravka upošteva naravo in resnost kršitve veljavnega prava in finančnih posledic za proračun, tudi pomanjkljivosti upravljavskih in kontrolnih sistemov.

Merila za določanje finančnih popravkov in postopek, ki se uporabi, se lahko opredelijo v pravilih za posamezni sektor.

9.   Metodologija za uporabo ekstrapoliranih ali pavšalnih popravkov se določi v skladu s pravili za posamezni sektor, da se Komisiji omogoči zaščita finančnih interesov Unije.

1.   Kadar ima dolžnik terjatev do Unije ali do izvedbene agencije, kadar ta izvršuje proračun, ki je nedvoumna v smislu točke (a) člena 98(3), v fiksnem znesku in zapadla, ter se nanaša na vsoto v višini naloga za plačilo, računovodja po izteku roka iz točke (b) prvega pododstavka člena 98(4) izterja ugotovljene terjatve s pobotom.

V izjemnih okoliščinah lahko računovodja izvrši izterjavo s pobotom pred iztekom roka iz točke (b) prvega pododstavka člena 98(4), kadar je treba zaščititi finančne interese Unije in kadar računovodja lahko upravičeno domneva, da bi bil znesek, dolgovan Uniji, izgubljen.

Prav tako lahko računovodja izterjavo s pobotom izvrši pred iztekom roka iz točke (b) prvega pododstavka člena 98(4), ko se s tem strinja dolžnik.

2.   Pred vsako izterjavo v skladu z odstavkom 1 tega člena se računovodja posvetuje z odgovornim odredbodajalcem in obvesti zadevne dolžnike, tudi o pravnih sredstvih v skladu s členom 133.

Kadar je dolžnik nacionalni organ ali eden od njegovih upravnih organov, računovodja o svojem namenu izterjave s pobotom obvesti tudi zadevno državo članico, in sicer najmanj 10 delovnih dni vnaprej. Vendar lahko računovodja v dogovoru z zadevno državo članico ali zadevnim upravnim organom izvrši izterjavo s pobotom pred iztekom roka.

3.   Pobot iz odstavka 1 ima enak učinek kot plačilo ter razreši Unijo zneska dolga in, kadar je to ustrezno, zapadlih obresti.

1.   Brez poseganja v člen 102, če do roka iz točke (b) prvega pododstavka člena 98(4) celoten znesek ni vrnjen, računovodja obvesti odgovornega odredbodajalca in brez odlašanja začne postopek za izterjavo s pomočjo pravnih sredstev, ki so mu na voljo, vključno, kadar je to ustrezno, z unovčenjem jamstva, ki je bilo predloženo vnaprej.

2.   Brez poseganja v člen 102, kadar ni mogoče uporabiti načina izterjave iz odstavka 1 tega člena in dolžnik ne plača dolga na podlagi uradnega opomina, ki mu ga je poslal računovodja, računovodja izvrši izterjavo z izvršitvijo sklepa, izdanega bodisi v skladu s členom 100(2) bodisi v sodnem postopku.

1.   Brez poseganja v določbe posebnih predpisov in uporabo Sklepa 2014/335/EU, Euratom velja za upravičene zneske Unije do tretjih strani in upravičene zneske tretjih strani do Unije zastaralni rok petih let.

2.   Zastaralni rok za upravičene zneske Unije do tretjih strani začne teči po izteku roka iz točke (b) prvega pododstavka člena 98(4).

Zastaralni rok za upravičene zneske tretjih strani do Unije začne teči na dan, na katerega je treba izplačati upravičeni znesek tretje strani v skladu z ustrezno pravno obveznostjo.