14.6.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 151/1


UREDBA (EU) 2018/858 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 30. maja 2018

o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 26(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije notranji trg zajema območje brez notranjih meja, na katerem mora biti zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Pravila notranjega trga bi morala biti pregledna, preprosta, dosledna in učinkovita ter tako zagotavljati pravno varnost in jasnost v korist podjetjem in potrošnikom.

(2)

V ta namen je bil z Direktivo 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) vzpostavljen celovit okvir EU za odobritve motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila.

(3)

Komisija je leta 2013 izvedla oceno pravnega okvira Unije za homologacijo motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, iz katere je razvidno, da je okvir, vzpostavljen z Direktivo 2007/46/ES, primeren za doseganje glavnih ciljev harmonizacije, učinkovitega delovanja notranjega trga in poštene konkurence, ter je zaključila, da bi ga bilo zato treba uporabljati še naprej.

(4)

Vendar je bilo v navedeni oceni ugotovljeno tudi, da je treba uvesti določbe o tržnem nadzoru, s katerimi se bodo dopolnile zahteve za homologacijo, pojasniti postopke odpoklica, zaščitne postopke in pogoje za podeljevanje razširitve odobritve za obstoječe tipe vozil, izboljšati uveljavljanje homologacijskega okvira s harmonizacijo in okrepitvijo postopkov homologacije in skladnosti proizvodnih postopkov, ki jih uporabljajo organi in tehnične službe držav članic; jasno razmejiti vloge in obveznosti gospodarskih subjektov v dobavni verigi ter organov in subjektov, ki sodelujejo pri uveljavljanju okvira, pri tem pa zagotoviti neodvisnost teh organov in subjektov ter preprečevati nasprotja interesov; izboljšati primernost nadomestnih shem odobritve (nacionalne odobritve majhnih serij in posamične odobritve vozil) in postopka večstopenjske homologacije, da se zagotovi ustrezna prožnost za nišne trge ter mala in srednja podjetja, obenem pa ohranijo enaki konkurenčni pogoji.

(5)

Poleg tega so nedavne težave pri izvajanju okvira EU-homologacije razkrile določene slabosti in pokazale potrebo po temeljiti reviziji, da se zagotovi njegova zanesljivost, preglednost, predvidljivost in vzdržnost ter da zagotovi visoko raven varnosti ter varovanja zdravja in varstva okolja.

(6)

Ta uredba uvaja več zaščitnih ukrepov, da se prepreči neustrezna uporaba zahtev pri podeljevanju odobritve vozilom, sistemom, sestavnim delom ali samostojnim tehničnim enotam. Da se preprečijo zlorabe postopkov odobritve v prihodnje je pomembno, da so ti zaščitni ukrepi učinkoviti.

(7)

V tej uredbi so določena harmonizirana pravila in načela za homologacijo motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, ter za posamične odobritve vozil, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga v korist podjetij in potrošnikov ter omogoči visoka raven varnosti ter varovanja zdravja in varstva okolja.

(8)

Ta uredba določa tehnične in upravne zahteve za homologacijo motornih vozil za prevoz potnikov (kategorija M) in motornih vozil za prevoz blaga (kategorija N) ter njihovih priklopnikov (kategorija O) in sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, da se zagotovi visoka raven varnosti delovanja in okoljskih tehničnih lastnosti.

(9)

Nacionalni organi bi morali uporabljati in izvrševati zahteve te uredbe na enoten način po vsej Uniji, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje in preprečili uporabo različnih standardov v Uniji. V polnem obsegu bi morali sodelovati s forumom za izmenjavo informacij o izvrševanju (v nadaljnjem besedilu: forum) in Komisijo pri dejavnostih presoje in nadzora.

(10)

Ta uredba bi morala okrepiti veljavni okvir EU-homologacije, zlasti z uvedbo določb o tržnem nadzoru. Pri uvedbi tržnega nadzora v avtomobilskem sektorju bi bilo treba določiti obveznosti gospodarskih subjektov v dobavni verigi, odgovornosti organov pregona v državah članicah in ukrepe, ki jih je treba sprejeti, ko se na trgu pojavijo avtomobilski proizvodi, ki pomenijo resno tveganje za varnost ali okolje, ogrožajo varstvo potrošnikov ali niso skladni z zahtevami za homologacijo.

(11)

Za zagotavljanje učinkovitega izvajanja zahtev za homologacijo, bi bilo treba okrepiti trenutne določbe o skladnosti proizvodnje, med drugim z obveznimi rednimi presojami metod za nadzor skladnosti in stalno skladnostjo zadevnih avtomobilskih proizvodov ter s poostritvijo zahtev, povezanih z usposobljenostjo, obveznostmi in učinkovitostjo tehničnih služb, ki izvajajo preskuse za homologacijo celotnega vozila, za katere so pristojni organi za odobritev. Za zagotavljanje visoke ravni varnosti in varstva okolja ter zaupanja državljanov v sistem je bistveno pravilno delovanje tehničnih služb. Merila za imenovanje tehničnih služb, navedena v Direktivi 2007/46/ES, bi bilo treba v tej uredbi podrobneje določiti, da bi se zagotovila njihova dosledna uporaba v vseh državah članicah. Zaradi vse večje kompleksnosti dela tehničnih služb v državah članicah se njihove metode ocenjevanja praviloma čedalje bolj razlikujejo. Zato je treba določiti postopkovne obveznosti, ki bi zagotovile izmenjavo informacij in spremljanje praks držav članic za ocenjevanje, imenovanje, uradno sporočanje in spremljanje njihovih tehničnih služb. S temi obveznostmi naj bi se odpravile vse obstoječe razlike pri uporabljenih metodah in razlagi meril za imenovanje tehničnih služb. Za zagotovitev primernega nadzora in enakih konkurenčnih pogojev v vsej Uniji bi moralo ocenjevanje tehnične službe, ki vloži vlogo, vključevati pregled na kraju samem.

(12)

Pri večstopenjskih homologacijah je bistveno preveriti, da spremembe pred končno stopnjo dodelave na delovanje homologiranih sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot ne vplivajo tako, da bi bilo treba razveljaviti predhodno podeljeno homologacijo.

(13)

Potreba po nadzoru in spremljanju tehničnih služb se je povečala, ker se je zaradi tehničnega napredka povečalo tveganje, da te službe na področju, za katerega so imenovane, nimajo potrebne usposobljenosti za preskušanje novih tehnologij ali naprav. Ker so zaradi tehničnega napredka cikli proizvodov krajši in ker je pogostost nadzornih pregledov na kraju samem in spremljanja različna, bi bilo treba veljavnost imenovanja tehničnih služb časovno omejiti, da bi zagotovili redno ocenjevanje usposobljenosti tehničnih služb.

(14)

Imenovanje in spremljanje tehničnih služb, ki bi ga v skladu s podrobnimi in strogimi merili izvajale države članice, bi moralo biti zato predmet nadzornih pregledov, med drugim kot pogoj za podaljšanje njihovega imenovanja. Položaj tehničnih služb nasproti proizvajalcem bi bilo treba okrepiti, vključno z njihovo pravico in dolžnostjo, da izvajajo nenapovedane kontrolne preglede v tovarnah in fizikalne ali laboratorijske preskuse na avtomobilskih proizvodi, zajetih v tej uredbi, s čimer bi se zagotovilo, da proizvajalci tudi po prejemu homologacije za svoje avtomobilske proizvode še naprej izpolnjujejo vse zahteve.

(15)

Države članice bi morale sodelovati med seboj in s Komisijo, da bi se povečala preglednost in medsebojno zaupanje ter nadalje uskladila in razvila merila za ocenjevanje, imenovanje in uradno sporočanje tehničnih služb, pa tudi postopki razširitve in podaljšanja. Države članice bi se morale med seboj in s Komisijo posvetovati o vprašanjih, ki so splošno pomembna za izvajanje te uredbe, ter obveščati druga drugo in Komisijo. Pomembno je, da države članice in Komisija po končanih ustreznih obdobjih izvajanja uporabljajo skupen varen elektronski sistem za izmenjavo kot orodje za lažje in okrepljeno upravno sodelovanje, da bi upravljanje izmenjave informacij na podlagi enostavnih in poenotenih postopkov postalo bolj učinkovito. Za omogočanje večje dostopnosti in preglednosti, bi morale biti informacije na voljo kot strukturirani podatki, ki se lahko iščejo elektronsko.

(16)

Kadar imenovanje tehnične službe temelji na akreditaciji v smislu Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (4), bi si morali akreditacijski organi in organi za odobritev, ki so pristojni za imenovanja, izmenjevati informacije, ki so pomembne za ocenjevanje usposobljenosti tehničnih služb.

(17)

Države članice bi morale imeti možnost zaračunavati pristojbine za imenovanje in spremljanje tehničnih služb, da bi jih lahko trajno spremljale ter da bi zanje vzpostavile enake konkurenčne pogoje.

(18)

Kadar je kljub ukrepom, sprejetim s strani držav članic za zagotovitev skladne in neprekinjene uporabe zahtev, vprašljiva usposobljenost tehnične službe, bi morala Komisija imeti možnost, da razišče posamezne primere.

(19)

Za zagotovitev, da na preskuse in poročila tehničnih služb ne vplivajo nelegitimne okoliščine, je pomembno, da sta pri ureditvi in upravljanju tehničnih služb zagotovljeni popolna nepristranskost in neodvisnost. Tehnične službe bi morale imeti zadovoljiv sistem vodenja, vključno z določbami o poklicni skrivnosti, da bi lahko skladno in sistematično izvajale svoje naloge. Da bi lahko ustrezno opravljale delo, bi njihovo osebje moralo vedno imeti primerno raven znanja, usposobljenosti in neodvisnosti.

(20)

Za zagotovitev izpolnjevanja zahtev iz te uredbe je potreben zanesljiv mehanizem za uveljavljanje skladnosti. Glavna obveznost organov za odobritev bi morala ostati zagotavljanje skladnosti z zahtevami glede homologacije in skladnosti proizvodnje iz zakonodaje, ki ureja avtomobilski sektor, saj je ta obveznost tesno povezana s podelitvijo homologacije ter zahteva podrobno poznavanje vsebine. Zato je pomembno, da se redno preverja učinkovitost homologacijskih organov za odobritev.

(21)

Da se zagotovi skladnosti s to uredbo in njena enotna uporaba v Uniji ter omogoči lažja izmenjava najboljših praks, bi morala Komisija organizirati in izvajati ocenjevanje postopkov, ki jih uvedejo organi za odobritev v skladu s to uredbo. O rezultatih takih ocenjevanj, vključno z nezavezujočimi priporočili, bi bilo treba razpravljati v okviru foruma. Ocenjevanja bi bilo treba izvajati redno, ob upoštevanju načela sorazmernosti, števila in raznolikost podeljenih homologacij ter morebitne neskladnosti, ugotovljene med preverjanjem skladnosti.

(22)

Da bi Komisiji omogočili, da učinkovito izvaja ocenjevanje, in da bi obenem zmanjšali upravno breme, je pomembno, da organi za odobritev in Komisija pri ocenjevanju učinkovito sodelujejo, zlasti med pregledom v prostorih zadevnega organa za odobritev. Komisija bi morala ocenjevanje izvajati v skladu z veljavnim pravom, med drugim ob upoštevanju delovnega časa ali jezika nacionalnih organov. Stroške tega ocenjevanja bi morala kriti Komisija, tudi stroške v zvezi s prevajanjem dokumentov.

(23)

Sistem preverjanja skladnosti se krepi s priznavanjem formalnega postopka akreditacije tehničnih služb ali uvedbo rednega medsebojnega strokovnega vrednotenja v zvezi z ocenjevanjem in spremljanjem tehničnih služb, ki ga izvajajo organi za odobritev. Namen tega je zagotoviti, da vsi organi za odobritev pri uveljavljanju homologacijskih zahtev upoštevajo enotno raven kakovosti in strogosti.

(24)

Za stalno visoko raven varnosti ter varovanja zdravja in varstva okolja na notranjem trgu je bistveno tesnejše sodelovanje med nacionalnimi organi z izmenjavo informacij in usklajenim ocenjevanjem pod vodstvom usklajevalnega organa. To bi moralo voditi tudi k učinkovitejši uporabi redkih virov na nacionalni ravni. Zato bi bilo treba z namenom spodbujanja najboljših praks ustanoviti svetovalni forum, na katerem bi si države članice in Komisija izmenjevale informacije in usklajevale dejavnosti, povezane z izvrševanjem homologacijske zakonodaje. Trenutno neformalno sodelovanje med državami članicami na tem področju bi tako dobilo bolj formalen okvir. Forum naj bi sestavljali predstavniki, ki jih imenujejo države članice, zastopajo pa organe za odobritev in organe za tržni nadzor. Predstavnike, ki se udeležijo določenega sestanka, bi bilo treba izbrati na podlagi vprašanj, o katerih razpravlja forum. Da bi izkoristili vsa različna stališča in prispevke, bi bilo koristno na forum redno vabiti določene zunanje opazovalce, če so njihove dejavnosti relevantne za vprašanja, o katerih se bo razpravljalo.

(25)

Za preprečitev morebitnega nasprotja interesov ne bi smeli povezati organov za odobritev in organov za tržni nadzor med izvajanjem njihovih nalog. Kadar se država članica odloči, da bodo ti organi v pristojnosti iste organizacije, bi bilo treba zagotoviti vsaj, da ima ta organizacija takšno strukturo, ki zagotavlja, da dejavnosti organov ostajajo ločene ena od druge, kar zadeva njihovo neposredno upravljanje in sprejemanje odločitev.

(26)

Pravila o tržnem nadzoru Unije in nadzoru proizvodov, ki vstopajo na trg Unije, iz Uredbe (ES) št. 765/2008 se uporabljajo za motorna vozila in njihove priklopnike ter za sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote, namenjene za ta vozila. Ta pravila ne preprečujejo državam članicam, da bi za izvedbo teh nalog izbrale pristojne organe. Tržni nadzor je lahko v deljeni pristojnosti različnih nacionalnih organov, da se upoštevajo nacionalni sistemi za tržni nadzor v državah članicah, vzpostavljeni v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008. Z učinkovitim usklajevanjem in spremljanjem na ravni Unije ter na nacionalnih ravneh bi bilo treba zagotoviti, da organi za odobritev in organi za tržni nadzor uveljavljajo novi homologacijski okvir in okvir za tržni nadzor.

(27)

V to uredbo je treba vključiti pravila o tržnem nadzoru, da se okrepijo pravice in obveznosti nacionalnih organov, zagotovi učinkovito usklajevanje njihovih dejavnosti tržnega nadzora ter pojasnijo veljavni postopki.

(28)

Zagotoviti je treba, da lahko organi za tržni nadzor in organi za odobritev ustrezno opravljajo naloge, določene s to uredbo. Države članice bi jim morale zlasti priskrbeti sredstva, ki jih potrebujejo za to.

(29)

Da bi se povečala preglednost odobritvenega postopka ter poenostavila izmenjava informacij in neodvisno preverjanje, ki ga izvajajo organi za tržni nadzor, organi za odobritev in Komisija, bi bilo treba homologacijsko dokumentacijo zagotoviti v elektronski obliki in omogočiti, da je javno dostopna, pri tem pa upoštevati izjeme zaradi varovanja poslovnih skrivnosti in osebnih podatkov.

(30)

Obveznosti nacionalnih organov v zvezi s tržnim nadzorom iz te uredbe so bolj specifične kot obveznosti iz Uredbe (ES) št. 765/2008. Do tega je prišlo zaradi potrebe po upoštevanju posebnih značilnosti homologacijskega okvira in potrebe po njegovi dopolnitvi z učinkovitim mehanizmom za tržni nadzor, ki zagotavlja zanesljivo preverjanje skladnosti avtomobilskih proizvodov, zajetih v tej uredbi. Za zagotovitev delovanja okvira je nujno, da organi za tržni nadzor preverjajo skladnost avtomobilskih proizvodov, ne glede na to, ali je bila homologacija zanje podeljena pred datumom začetka uporabe te uredbe ali po njem.

(31)

Bistvenega pomena za pravilno delovanje tržnega nadzora je, da se skladnost vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot na trgu preverja na podlagi zanesljive ocene tveganja. To preverjanje skladnosti, skupaj z uvedbo najmanjšega števila pregledov vozil na leto, bi moralo prispevati k učinkovitemu izvajanju obveznosti glede tržnega nadzora po vsej Uniji.

(32)

Glede na posebne značilnosti in potencialno tveganje v povezavi z emisijami bi moral biti zadosten delež najmanjšega števila pregledov dodeljen za preskuse v zvezi z emisijami. Za zagotovitev popolne skladnosti vozil bi moral vsak posamezni pregled vključevati tudi preverjanje, da so izpolnjene vse zahteve za homologacijo v zvezi z emisijami, ki se uporabljajo za vozilo, ki se preskuša.

(33)

Vsak preskus, izveden na katerem koli vozilu v eni od držav članic, se lahko uporabi za sprejetje popravnih in omejevalnih ukrepov v drugi državi članici. Rezultati pregledov vozil, opravljenih v eni državi članici, bi morali šteti za ustrezne za sprejetje popravnih in omejevalnih ukrepov v drugi državi članici. Fizični prevoz zadevnih vozil zato ne bi smel biti potreben za namene pregledov, ki se izvajajo v imenu druge države članice.

(34)

Zlasti je pomembno, da nacionalni organi in Komisija štejejo preskuse in kontrolne preglede skladnosti vozil v uporabi kot del njihovega preverjanja skladnosti. Izbira vozil za to preverjanje skladnosti bi morala temeljiti na ustrezni oceni tveganja, pri kateri se upošteva resnost morebitne neskladnosti, verjetnost njenega pojava in drugi možni kazalniki, kot so uvedba vozil z vgrajenimi novimi tehnologijami, morebitni podatki iz preteklosti ali poročila o neskladnosti, rezultati preskusov daljinskega zaznavanja in pomisleki priznanih tretjih strani.

(35)

Poleg tega bi morala Komisija, da se preveri izpolnjevanje ustreznih zahtev, organizirati in izvajati preskuse in kontrolne preglede za preverjanje skladnosti, ki so neodvisni od tistih, ki jih izvajajo države članice v skladu s svojimi nacionalnimi obveznostmi glede tržnega nadzora. Kadar se taki preskusi in kontrolni pregledi izvajajo na registriranih vozilih v dogovoru z imetnikom certifikata o registraciji vozila, je treba upoštevati dejstvo, da spremenjena vozila morda niso primerna za takšno preverjanje skladnosti. Upoštevati je treba tudi posledice za imetnika certifikata o registraciji vozila, zlasti če je imetnik fizična oseba, v primeru katerega je primeren način za izbiro vozil bodisi z javnim razpisom bodisi prek organov držav članic. Kadar se pri teh preskusih in kontrolnih pregledih ugotovi neskladnost ali kadar se ugotovi, da je bila homologacija podeljena na osnovi nepravilnih podatkov, bi morala imeti Komisija pravico, da na ravni Unije začne izvajati popravne ukrepe za ponovno vzpostavitev skladnosti zadevnih vozil ter razišče razloge za nepravilnost homologacije. V splošnem proračunu Unije bi bilo treba zagotoviti ustrezno financiranje, da bi se omogočilo izvajanje takih preskusov in kontrolnih pregledov za preverjanje skladnosti.

(36)

Za zagotovitev podpore državam članicam pri nalogi odkrivanja odklopnih naprav je Komisija 26. januarja 2017 objavila Smernice o ocenjevanju pomožnih strategij za uravnavanje emisij in prisotnosti odklopnih naprav v zvezi z uporabo Uredbe (ES) št. 715/2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6). V skladu s temi smernicami bi moral za namene odkrivanja odklopnih naprav značaj preskusnih dejavnosti Komisije, homologacijskih organov in tehničnih služb ostati nepredvidljiv, vključevati pa bi moral tudi spremenjene preskusne pogoje, kar zajema spremembe fizičnih pogojev in preskusnih parametrov.

(37)

Za zagotovitev visoke ravni funkcionalne varnosti vozil, zaščite oseb v vozilu in drugih udeležencev v prometu ter varstva okolja in varovanja zdravja, bi bilo treba še naprej harmonizirati tehnične zahteve in okoljske standarde, ki se uporabljajo za vozila, sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote, ter jih prilagajati tehničnemu in znanstvenemu napredku.

(38)

Dejstvo, da je mogoče določene sisteme, sestavne dele, samostojne tehnične enote, dele in opremo namestiti na ali vgraditi v vozilo, potem ko je bilo zadevno vozilo dano na trg, registrirano ali se začelo uporabljati, ne bi smelo vplivati na cilje te uredbe. Zato bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe, da se zagotovi, da organ za odobritev pred dajanjem na trg, registracijo ali začetkom uporabe preveri sisteme, sestavne dele, samostojne tehnične enote ali dele in opremo, ki se lahko namestijo na ali vgradijo v vozilo in ki lahko zelo poslabšajo delovanje sistemov, bistvenih za varstvo okolja ali funkcionalno varnost.

(39)

Ti ukrepi bi se morali uporabljati le za omejeno število delov ali opreme. V primeru resnega tveganja bi morala Komisija po posvetovanju z deležniki prednostno sestaviti seznam zadevnih delov ali opreme in s tem povezanih zahtev. Pri sestavi seznama bi morala Komisija zagotoviti, da nadomestni deli in oprema, ki so bistveni za nadzorovanje emisij in varnost, izpolnjujejo specifikacije delovanja originalnih delov in opreme. Komisija bi se morala na podlagi poročila tudi posvetovati z deležniki ter si prizadevati za ustrezno ravnotežje med zahtevami za izboljšanje cestne varnosti in varstvom okolja ter za ustrezno ravnotežje med interesi potrošnikov, proizvajalcev in distributerjev, pri tem pa ohranjati konkurenčnost na poprodajnem trgu.

(40)

Sistem EU-homologacije mora vsaki državi članici omogočiti potrditev, da so se za vsak tip vozila in vsak tip sistema, sestavnega dela in samostojne tehnične enote, namenjen za tak tip vozila, izvedli preskusi in kontrolni pregledi iz te uredbe, namenjeni preverjanju skladnosti z zahtevami za homologacijo iz te uredbe, in da je njegov proizvajalec zanj pridobil certifikat o homologaciji. Proizvajalci morajo v skladu s sistemom EU-homologacije svoja vozila, sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote proizvajati v skladu z odobrenim tipom. Proizvajalec vozila mora to potrditi z izdajo certifikata o skladnosti za vsako vozilo. Vsakemu vozilu, ki ima veljaven certifikat o skladnosti, bi moralo biti dovoljeno, da je na voljo na trgu in registrirano v Uniji.

(41)

Da bi poenostavili izmenjavo informacij v zvezi s homologacijo med pristojnimi organi in da bi bile zadevne informacije javno dostopne po končanih ustreznih obdobjih izvajanja bi morala biti uporaba spletnih zbirk podatkov, ki omogočajo iskanje, obvezna. Za zaščito zaupnih podatkov je pomembno, da se vse izmenjave podatkov opravijo z uporabo protokolov za varno izmenjavo podatkov. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti odpravljanju zlorabe podatkov, vključno s preprečevanjem večkratnih prvih registracij pri uporabi certifikatov o skladnosti v elektronski obliki.

(42)

Skladnost proizvodnje je eden od temeljev sistema EU-homologacije, zato bi moral pristojni organ ali ustrezno usposobljena tehnična služba, imenovana v ta namen, odobriti ukrepe, ki jih je proizvajalec vzpostavil za zagotavljanje takšne skladnosti, ter jih redno preverjati z neodvisnimi rednimi presojami. Poleg tega bi morali organi za odobritev zagotavljati preverjanje stalne skladnosti zadevnih avtomobilskih proizvodov.

(43)

Zaradi stalne veljavnosti homologacij mora proizvajalec organ, ki je zadevni tip vozila odobril, obvestiti o morebitnih spremembah lastnosti tipa ali zahtev za varnost in okoljske tehnične lastnosti, ki se uporabljajo za navedeni tip, tako da se lahko preveri, ali je tip vozila še vedno skladen z vsemi veljavnimi zahtevami. Poleg tega bi bilo treba pojasniti pogoje za spremembo homologacij, da se zagotovi enotna uporaba postopkov in uveljavljanje zahtev za homologacijo po vsej Uniji, zlasti da se zagotovi dosledna uporaba pravil za razlikovanje med spremenjenimi in novimi homologacijami. Za zagotovitev, da najnovejše zahteve nekoč veljajo za vsa nova vozila, je pomembno, da regulativni akti iz Priloge II vključujejo ne samo datum začetka uporabe novih zahtev za nove homologacije, ampak tudi datum, od katerega nove zahteve postanejo obvezne za dajanje na voljo na trgu, registracijo ali začetek uporabe vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot.

(44)

Oceno resnega tveganja za varnost in škode za javno zdravje in okolje, o katerem se je poročalo, bi bilo treba izvesti na nacionalni ravni; kadar pa bi tveganje ali škoda, o katerih se poroča, lahko presegala ozemlje ene države članice, bi bilo treba zagotoviti usklajevanje na ravni Unije z namenom skupne uporabe virov in zagotavljanja skladnosti glede popravnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti za zmanjšanje ugotovljenega tveganja ali škode.

(45)

Za zagotovitev, da vsa vozila, sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote, dani na trg, zagotavljajo visoko raven varnosti in varstva okolja, bi moral proizvajalec ali kateri koli drug gospodarski subjekt v dobavni verigi sprejeti ustrezne popravne ukrepe, vključno z odpoklicem vozil, kadar vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota pomeni resno tveganje za uporabnike ali okolje, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 765/2008. Organi za odobritev bi morali biti pooblaščeni za ocenjevanje in preverjanje, ali so ti popravni ukrepi zadostni. Organi za odobritev iz drugih držav članic bi morali imeti pravico do sprejemanja popravnih in omejevalnih ukrepov, kadar se jim zdijo popravni ukrepi proizvajalca nezadostni.

(46)

Kadar se uporabljajo popravni ukrepi, imetniki registracij za prizadeta vozila ne bi smeli nositi stroškov za popravila svojih vozil, tudi kadar so bila popravila izvedena na stroške imetnika registracije pred sprejetjem popravnih ukrepov. To potrošnikom ne bi smelo preprečevati, da uporabijo pravna sredstva, ki temeljijo na pogodbenem pravu, veljavnem v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom.

(47)

Z nadomestnimi shemami za odobritev za proizvajalce vozil, izdelanih v majhnih serijah, bi bilo treba zagotoviti ustrezno prožnost. Če so njihova vozila skladna s posebnimi zahtevami za EU-homologacijo za vozila, izdelana v majhnih serijah, bi proizvajalcem moralo biti omogočeno, da izkoristijo prednosti notranjega trga. V določenih omejenih primerih je primerno, da se dovoli nacionalna homologacija majhne serije. Za preprečitev zlorab bi bilo treba v skladu s to uredbo kakršen koli poenostavljen postopek za vozila, izdelana v majhnih serijah, omejiti na primere zelo omejene proizvodnje. Zato je treba pojem vozil, izdelanih v majhnih serijah, natančno opredeliti v smislu števila proizvedenih vozil, zahtev, ki jih je treba izpolniti, in pogojev za dajanje navedenih vozil na trg. Prav tako je pomembno določiti nadomestno shemo za odobritev za posamezna vozila, zlasti zato, da se zagotovi zadostna prožnost za odobritev vozil, izdelanih v več stopnjah.

(48)

Unija je pogodbenica Sporazuma Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo z dne 20. marca 1958 o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za cestna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v cestna vozila in/ali uporabljajo na njih, in o pogojih za vzajemno priznanje homologacij, dodeljenih na podlagi teh predpisov (v nadaljnjem besedilu: Revidiran sporazum iz leta 1958) (5). Unija je sprejela številne pravilnike, priložene Revidiranemu sporazumu iz leta 1958, zato mora homologacije, podeljene v skladu z navedenimi pravilniki, sprejeti kot skladne z enakovrednimi zahtevami Unije. Unija je zaradi poenostavitve svojega homologacijskega okvira in njegove uskladitve z mednarodnim okvirom Združenih narodov (ZN) v Uredbi (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (6) razveljavila svoje posebne direktive o homologaciji in jih nadomestila z obvezno uporabo zadevnih pravilnikov ZN. Za zmanjšanje upravnega bremena homologacijskega postopka bi bilo treba proizvajalcem vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot omogočiti, da homologacijo v skladu s to uredbo po potrebi pridobijo neposredno s homologacijo na podlagi ustreznih pravilnikov ZN iz prilog k tej uredbi.

(49)

Zato bi bilo treba pravilnike UN/ECE in njihove spremembe, za katere je Unija glasovala ali ki jih uporablja, v skladu s Sklepom 97/836/ES vključiti v zakonodajo o EU-homologaciji. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembo prilog k tej uredbi, da se zagotovi, da so sklici na pravilnike ZN in njihove zadevne spremembe na seznamu ustreznih regulativnih aktov vedno posodobljeni.

(50)

Neomejen dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil prek standardizirane oblike, ki se lahko uporabi za pridobitev tehničnih informacij, ter učinkovita konkurenca na trgu storitev za zagotavljanje takih informacij sta potrebna za izboljšanje delovanja notranjega trga, zlasti glede prostega pretoka blaga, svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev. Zahteve za zagotavljanje informacij o popravilu in vzdrževanju so bile do zdaj določene v Uredbah (ES) št. 715/2007 (7) in (ES) št. 595/2009 (8) Evropskega parlamenta in Sveta. Te zahteve bi bilo treba v tej uredbi konsolidirati, uredbi (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 pa ustrezno spremeniti.

(51)

Tehnični napredek, ki prinaša nove metode ali tehnike za diagnostiko in popravilo vozil, na primer daljinski dostop do informacij in programske opreme vozila, ne bi smel oslabiti cilja te uredbe glede dostopa do informacij o popravilu in vzdrževanju vozila za neodvisne izvajalce.

(52)

Za zagotovitev učinkovite konkurence na trgu storitev informiranja o popravilu in vzdrževanju vozil ter za pojasnitev, da to informiranje zajema tudi informacije, ki jih je treba zagotoviti neodvisnim izvajalcem, ki niso popravljavci, tako da lahko neodvisni trg popravil in vzdrževanja vozil kot celota konkurira pooblaščenim trgovcem, ne glede na to, ali proizvajalec vozila te informacije da pooblaščenim trgovcem in serviserjem ali take informacije uporabi sam za namene popravila in vzdrževanja, je treba podrobno določiti informacije, ki se zagotavljajo za namene dostopa do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil.

(53)

Centri za izvajanje tehničnih pregledov in ustrezni pristojni organi naj bi za preglede vozil in zlasti njihovih sestavnih delov, povezanih z varnostjo in okoljem, nujno imeli dostop do tehničnih informacij vsakega posameznega vozila, kot je določeno v Direktivi 2014/45/EU Evropskega parlamenta in Sveta (9). Da se omogoči skladnost z zahtevami iz navedene direktive, bi neodvisni izvajalci morali imeti dostop do ustreznih tehničnih informacij, potrebnih za pripravo vozil na tehnične preglede.

(54)

Ker trenutno ni skupnega strukturiranega postopka za izmenjavo podatkov o sestavnih delih vozil med proizvajalci vozil in neodvisnimi izvajalci, je primerno, da se oblikujejo načela za takšno izmenjavo podatkov. Evropski odbor za standardizacijo (CEN) bi moral formalno oblikovati prihodnji skupni strukturirani postopek za standardizirano obliko izmenjave podatkov, čeprav mandat, podeljen odboru CEN, ne vpliva na raven podrobnosti, ki jo bo ta standard zagotavljal. Odbor CEN bi moral pri svojem delu zlasti upoštevati interese in potrebe proizvajalcev vozil in neodvisnih izvajalcev, poleg tega pa bi moral raziskati rešitve, kot so odprte oblike zapisov, opisane z dobro opredeljenimi metapodatki, da se pospeši prilagoditev obstoječe informacijsko-tehnološke infrastrukture.

(55)

Za zagotovitev učinkovitosti te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z zahtevami za homologacijo, ki se nanašajo na okoljske tehnične lastnosti in varnost delovanja motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot za taka vozila. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (10). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(56)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (11).

(57)

Države članice bi morale določiti pravila o kaznih za kršitve te uredbe in bi morale zagotoviti njihovo izvajanje. Te kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Zlasti bi morale odražati tveganje za varnost, zdravje ali okolje, ki bi ga lahko povzročilo večje število neskladnih vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki so na voljo na trgu. Države članice bi morale Komisiji vsako leto poročati o naloženih kaznih zaradi spremljanja skladnosti izvajanja teh pravil.

(58)

Tehnične službe bi morale pri opravljanju preskusov za preverjanje skladnosti imeti možnost, da prosto in na nepredvidljiv način izberejo preskusne parametre iz razpona, določenega v ustreznih regulativnih aktih. To bi jim moralo pomagati pri preverjanju, ali so preskušena vozila skladna za celoten razpon parametrov, vključno s tistimi, ki ustrezajo najslabšemu možnemu primeru za preskus.

(59)

Za zagotovitev, da so vozila, sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote v vseh primerih skladni s to uredbo, bi moralo zanje veljati, da ne izpolnjujejo ustreznih zahtev, kadar ustrezni organ rezultatov preskusov ne more empirično preveriti, kljub temu, da obnovi ali upošteva vse preskusne parametre. Gospodarski subjekti in tehnične službe, ki ponaredijo rezultate preskusov ali predložijo lažne izjave ali nepravilne podatke za homologacijo, morajo biti kaznovani.

(60)

Zaradi jasnosti, racionalnosti in poenostavitve bi bilo treba Direktivo 2007/46/ES razveljaviti in nadomestiti s to uredbo. Sprejetje te uredbe zagotavlja, da se določbe uporabljajo neposredno ter da jih je za boljše prilagajanje tehničnemu napredku in regulativnim spremembam v okviru Revidiranega sporazuma iz leta 1958 mogoče pravočasno in učinkoviteje posodobiti.

(61)

Da bi podprli sprejetje popravnih in omejevalnih ukrepov na ravni Unije, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da gospodarskim subjektom, za katere se ugotovi, da so kršili to uredbo, naloži usklajene upravne globe, ne glede na prvotni kraj homologacije vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za dopolnitev te uredbe tako, da na podlagi načel iz te uredbe določi postopek za te upravne globe ter metodo za njihov izračun in pobiranje.

(62)

Kadar koli se zaradi ukrepov iz te uredbe zahteva obdelava osebnih podatkov, bi jo bilo treba izvesti v skladu z uredbama (EU) 2016/679 (12) in (ES) št. 45/2001 (13) Evropskega parlamenta in Sveta, pa tudi nacionalnimi izvedbenimi ukrepi v zvezi s tem. Pomembno je, da proizvajalci izvedejo vse potrebne ukrepe za izpolnjevanje pravil o obdelavi in prenosu osebnih podatkov, pridobljenih med uporabo vozila.

(63)

Da bi se države članice in nacionalni organi ter gospodarski subjekti lahko pripravili na uporabo novih predpisov, uvedenih s to uredbo, bi bilo treba določiti datum začetka uporabe po datumu začetka veljavnosti.

(64)

Ker cilja te uredbe, in sicer določitve upravnih določb in tehničnih zahtev za homologacijo novih vozil kategorij M, N in O ter za homologacijo sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot za takšna vozila, ter za tržni nadzor takih vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njihovega obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja

1.   V tej uredbi so določene upravne določbe in tehnične zahteve za homologacijo in dajanje na trg vseh novih vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot iz člena 2(1) ter za posamične odobritve vozil.

V tej uredbi so določene tudi določbe za dajanje na trg in začetek uporabe delov in opreme, ki lahko pomenijo resno tveganje za pravilno delovanje bistvenih sistemov vozil iz člena 2(1).

2.   V tej uredbi so določene zahteve za tržni nadzor vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, ki jih je treba odobriti. V tej uredbi so prav tako določene zahteve za tržni nadzor delov in opreme za takšna vozila.

Člen 2

Področje uporabe

1.   Ta uredba se uporablja za vsa motorna vozila kategorij M in N ter njihove priklopnike kategorije O, ki so namenjeni za uporabo na javnih cestah, vključno z vozili, načrtovanimi in izdelanimi v eni ali več stopnjah, ter za sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote, dele in opremo, načrtovane in izdelane za taka vozila in priklopnike.

2.   Ta uredba se ne uporablja za naslednja vozila:

(a)

kmetijska ali gozdarska vozila, kot so opredeljena v Uredbi (EU) št. 167/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (14);

(b)

dvo- ali trikolesna vozila in štirikolesnike, kot so opredeljeni v Uredbi (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (15);

(c)

gosenična vozila;

(d)

vozila, načrtovana in izdelana ali prilagojena samo za potrebe oboroženih sil.

3.   Proizvajalec lahko v skladu s to uredbo zaprosi za homologacijo ali posamično odobritev vozila za naslednja vozila, če ta izpolnjujejo določbe te uredbe:

(a)

vozila, načrtovana in izdelana predvsem za uporabo na gradbiščih ali v kamnolomih, pristaniških ali letaliških kompleksih;

(b)

vozila, načrtovana in izdelana ali prilagojena za potrebe civilne zaščite, gasilskih enot ter enot za ohranjanje javnega reda in miru;

(c)

vsa vozila na lastni pogon, posebej načrtovana in izdelana za opravljanje dela, ki zaradi svojih konstrukcijskih značilnosti niso primerna za prevoz potnikov ali blaga in ki niso delovni stroji, nameščeni na šasijo motornega vozila.

Take odobritve ne posegajo v uporabo Direktive 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta (16).

4.   Proizvajalec lahko v skladu s to uredbo zaprosi za posamično odobritev vozila za naslednja vozila:

(a)

vozila, namenjena izključno za cestne dirke;

(b)

prototipe vozil, ki se uporabljajo na cestah na odgovornost proizvajalca zaradi izvedbe posebnega preskusnega programa, pod pogojem, da so bila načrtovana in izdelana posebej za ta namen.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi in regulativnih aktih iz Priloge II, razen če je v njih drugače določeno, se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„homologacija“ pomeni postopek, s katerim organ za odobritev potrdi, da tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote izpolnjuje ustrezne upravne določbe in tehnične zahteve;

(2)

„EU-homologacija“ pomeni postopek, s katerim organ za odobritev potrdi, da tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote izpolnjuje ustrezne upravne določbe in tehnične zahteve te uredbe;

(3)

„nacionalna homologacija“ pomeni postopek, s katerim organ za odobritev potrdi, da tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote izpolnjuje ustrezne upravne določbe in tehnične zahteve, določene v pravu države članice, veljavnost take odobritve pa je omejena na ozemlje navedene države članice;

(4)

„certifikat o homologaciji“ pomeni dokument, s katerim organ za odobritev uradno potrjuje, da je tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote homologiran;

(5)

„certifikat o skladnosti“ pomeni dokument, ki ga izda proizvajalec in ki potrjuje, da proizvedeno vozilo ustreza odobrenemu tipu vozila in je ob izdelavi skladno z vsemi regulativnimi akti, ki so bili v veljavi v času njegove proizvodnje;

(6)

„posamična odobritev vozila“ pomeni postopek, s katerim organ za odobritev potrdi, da posamezno vozilo, naj bo unikatno ali ne, izpolnjuje ustrezne upravne predpise in tehnične zahteve za posamično odobritev vozila v EU ali nacionalno posamično odobritev vozila;

(7)

„homologacija celotnega vozila“ pomeni postopek, s katerim organ za odobritev potrdi, da nedodelan, dokončan ali dodelan tip vozila izpolnjuje ustrezne upravne določbe in tehnične zahteve;

(8)

„večstopenjska homologacija“ pomeni postopek, s katerim en ali več organov za odobritev potrdi, da glede na stanje dodelave tip nedodelanega ali dodelanega vozila izpolnjuje ustrezne upravne predpise in tehnične zahteve;

(9)

„homologacija po delih“ pomeni postopek, s katerim se postopoma zbere celoten sklop certifikatov o EU-homologaciji ali homologaciji ZN za sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote, ki so del vozila, zaradi česar je na koncu homologirano celotno vozilo;

(10)

„homologacija v enem delu“ pomeni postopek, s katerim organ za odobritev naenkrat potrdi, da tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote kot celota izpolnjuje ustrezne upravne določbe in tehnične zahteve;

(11)

„mešana homologacija“ pomeni homologacijo po delih, s katero se v končni fazi homologacije celotnega vozila pridobijo homologacije za enega ali več sistemov, ne da bi bilo treba zanje izdati certifikate o EU-homologaciji;

(12)

„homologacija sistema“ pomeni postopek, s katerim organ za odobritev potrdi, da tip sistema izpolnjuje ustrezne upravne določbe in tehnične zahteve;

(13)

„homologacija samostojne tehnične enote“ pomeni postopek, s katerim organ za odobritev potrdi, da tip samostojne tehnične enote izpolnjuje ustrezne upravne določbe in tehnične zahteve v povezavi z enim ali več določenimi tipi vozil;

(14)

„homologacija sestavnega dela“ pomeni postopek, s katerim organ za odobritev potrdi, da tip sestavnega dela izpolnjuje ustrezne upravne določbe in tehnične zahteve neodvisno od vozila;

(15)

„vozilo“ pomeni vsako motorno vozilo ali njegov priklopnik;

(16)

„motorno vozilo“ pomeni vsako vozilo, ki je načrtovano in izdelano z lastnim motornim pogonom, ima najmanj štiri kolesa in je dokončano, dodelano ali nedodelano ter ima največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo, ki presega 25 km/h;

(17)

„priklopnik“ pomeni vozilo na kolesih brez lastnega pogona, načrtovano in izdelano za vleko z motornim vozilom, gibljivo vsaj okoli vodoravne osi, pravokotne na vzdolžno srednjo ravnino, in okrog vertikalne osi, vzporedne vzdolžni srednji ravnini vlečnega motornega vozila;

(18)

„sistem“ pomeni skupek naprav, ki v vozilu skupaj opravljajo eno ali več posebnih funkcij ter za katerega veljajo zahteve iz te uredbe ali katerega koli regulativnega akta iz Priloge II;

(19)

„sestavni del“ pomeni napravo, ki naj bi postala del vozila in je lahko homologirana neodvisno od navedenega vozila ter za katero veljajo zahteve iz te uredbe ali katerega koli regulativnega akta iz Priloge II, kadar je v posebnem regulativnem aktu to izrecno določeno;

(20)

„samostojna tehnična enota“ pomeni napravo, ki naj bi postala del vozila in je lahko homologirana ločeno, a le v povezavi z enim ali več določenimi tipi vozila, ter za katero veljajo zahteve iz te uredbe ali katerega koli regulativnega akta iz Priloge II, kadar je v posebnem regulativnem aktu to izrecno določeno;

(21)

„deli“ pomeni blago, ki se uporabi za sestavljanje, popravila in vzdrževanje vozila, ter nadomestne dele;

(22)

„oprema“ pomeni blago, ki niso deli in ki se lahko doda ali namesti na vozilo;

(23)

„nadomestni deli“ pomeni blago, namenjeno vgradnji v vozilo ali namestitvi nanj, da se nadomestijo originalni deli vozila, vključno z blagom, potrebnim za uporabo motornega vozila, razen goriva;

(24)

„osnovno vozilo“ pomeni vsako vozilo, ki se uporablja na začetni stopnji večstopenjske homologacije;

(25)

„nedodelano vozilo“ pomeni vsako vozilo, pri katerem je potrebna najmanj ena nadaljnja stopnja dodelave, da bi bile izpolnjene ustrezne tehnične zahteve te uredbe;

(26)

„dodelano vozilo“ pomeni vozilo ob koncu postopka večstopenjske homologacije, ki izpolnjuje ustrezne tehnične zahteve te uredbe;

(27)

„dokončano vozilo“ pomeni vozilo, ki ga ni treba dodelati, da bi izpolnjevalo ustrezne tehnične zahteve te uredbe;

(28)

„vozilo zaključka serije“ pomeni vozilo iz zaloge, ki ga zaradi začetka veljavnosti novih tehničnih zahtev, za katere ni bilo homologirano, ni mogoče ali ni več mogoče dati na voljo na trgu, registrirati ali začeti uporabljati;

(29)

„vozilo na alternativno gorivo“ pomeni vozilo, ki je načrtovano za pogon na vsaj eno vrsto goriva, ki je bodisi plinasto pri sobni temperaturi in tlaku ali pa v glavnem pridobljeno iz nemineralnih olj;

(30)

„vozilo, izdelano v majhni seriji“ pomeni tip vozila, katerega število enot, ki so dane na voljo na trgu, se registrirajo ali začnejo uporabljati, ne preseže letnih količinskih omejitev iz Priloge V;

(31)

„vozilo za posebne namene“ pomeni vozila kategorij M, N ali O s posebnimi tehničnimi lastnostmi, zaradi katerih lahko opravlja funkcijo, ki zahteva posebne ureditve ali opremo;

(32)

„tip vozila“ pomeni določeno skupino vozil, ki so jim skupne vsaj lastnosti iz dela B Priloge I, vključno s skupino vozil, ki vsebuje variante in izvedenke iz dela B Priloge I;

(33)

„polpriklopnik“ pomeni vlečeno vozilo, pri katerem je os oziroma so osi nameščene za težiščem vozila (ko je enakomerno obremenjeno) in ki je opremljeno s spojno napravo, ki dovoljuje prenos vodoravnih in navpičnih sil na vlečno vozilo;

(34)

„tržni nadzor“ pomeni dejavnosti, ki jih izvajajo nacionalni organi za tržni nadzor, in ukrepe, ki jih ti organi sprejmejo za zagotovitev, da so vozila, sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote ter deli in oprema, ki so na voljo na trgu, skladni z zahtevami iz ustrezne harmonizacijske zakonodaje Unije in ne ogrožajo zdravja, varnosti, okolja ali drugih vidikov zaščite javnega interesa;

(35)

„organ za tržni nadzor“ pomeni nacionalni organ ali organe, pristojne za izvajanje tržnega nadzora na ozemlju države članice;

(36)

„organ za odobritev“ pomeni organ ali organe v državi članici, o katerih je ta država članica uradno obvestila Komisijo ter so pristojni za vse vidike homologacije vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ali posamične odobritve vozila, za postopek izdaje dovoljenja za dele in opremo, za izdajo in po potrebi preklic ali zavrnitev certifikatov o odobritvi, ki delujejo kot kontaktna točka za organe za odobritev v drugih državah članicah, imenujejo tehnične službe in zagotavljajo, da so obveznosti proizvajalca glede skladnosti proizvodnje izpolnjene;

(37)

„nacionalni organ“ pomeni organ za odobritev ali vsak drug organ, ki je vključen v in pristojen za tržni nadzor, mejni nadzor ali registracijo za vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote in dele ali opremo v državi članici;

(38)

„tehnična služba“ pomeni organizacijo ali organ, ki ga organ za odobritev imenuje bodisi za preskuševalni laboratorij za izvajanje preskusov bodisi za organ za ugotavljanje skladnosti za izvajanje začetnega ocenjevanja in drugih preskusov ali kontrolnih pregledov;

(39)

„nacionalni akreditacijski organ“ pomeni nacionalni akreditacijski organ, kot je opredeljen v točki 11 člena 2 Uredbe (ES) št. 765/2008;

(40)

„proizvajalec“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je odgovorna za vse vidike homologacije vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote ali posamične odobritve vozila ali postopka pridobitve dovoljenja za dele in opremo, za zagotavljanje skladnosti proizvodnje in za zadeve tržnega nadzora v zvezi s tem proizvedenim vozilom, sistemom, sestavnim delom, samostojno tehnično enoto, delom in opremo, ne glede na to, ali je ta oseba neposredno vključena v vse stopnje zasnove in izgradnje tega vozila, sistema, sestavnega dela ali zadevne samostojne tehnične enote;

(41)

„zastopnik proizvajalca“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki jo proizvajalec ustrezno imenuje, da ga zastopa pri organu za odobritev ali organu za tržni nadzor in ukrepa v njegovem imenu glede zadev, zajetih v tej uredbi;

(42)

„uvoznik“ pomeni fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki da na trg vozilo, sistem, sestavni del, samostojno tehnično enoto, del ali opremo, proizvedeno v tretji državi;

(43)

„distributer“ pomeni trgovca ali vsako drugo fizično ali pravno osebo v dobavni verigi, ki ni proizvajalec ali uvoznik, ki da vozilo, sistem, sestavni del, samostojno tehnično enoto, del ali opremo na voljo na trgu;

(44)

„gospodarski subjekt“ pomeni proizvajalca, zastopnika proizvajalca, uvoznika ali distributerja;

(45)

„neodvisni izvajalec“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ni pooblaščeni trgovec ali serviser, je pa neposredno ali posredno vključena v popravilo in vzdrževanje vozil ter vključuje serviserje, proizvajalce ali distributerje servisne opreme, orodij ali nadomestnih delov kot tudi izdajatelje tehničnih informacij, avtomobilske klube, izvajalce pomoči pri okvarah vozil na cesti, izvajalce kontrolnih pregledov in preskušanja ter ponudnike usposabljanj za vgrajevalce, proizvajalce in serviserje opreme za vozila na alternativna goriva; pomeni tudi pooblaščene serviserje, trgovce in distributerje v distribucijskem sistemu določenega proizvajalca vozil, če izvajajo popravila in vzdrževanje vozil, za katera niso člani distribucijskega sistema proizvajalca;

(46)

„pooblaščeni serviser“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki izvaja popravila in vzdrževanje vozil in ki deluje v distribucijskem sistemu proizvajalca;

(47)

„neodvisni serviser“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki izvaja popravila in vzdrževanje vozil in ki ne deluje v distribucijskem sistemu proizvajalca;

(48)

„informacije o popravilu in vzdrževanju vozila“ pomeni vse informacije, vključno z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnili teh informacij, ki so potrebne za diagnosticiranje, servisiranje in pregledovanje vozila, njegovo pripravo na tehnične preglede, popravila, ponovno programiranje, ponastavitev vozila, ali ki so potrebne za diagnostično podporo vozilu na daljavo ali za namestitev delov in opreme na vozilo, ki jih proizvajalec zagotovi svojim pooblaščenim partnerjem, trgovcem in serviserjem, ali jih proizvajalec uporablja za namene popravil in vzdrževanja;

(49)

„informacije v zvezi z vgrajenim sistemom za diagnostiko na vozilu“ (on-board diagnostics – OBD) pomeni informacije, ki jih zbere sistem v vozilu ali sistem, povezan z motorjem, ki lahko odkrije napako in po potrebi nanjo opozori prek sistema za opozarjanje ter z informacijami, shranjenimi v računalniškem pomnilniku, prepozna verjetno področje napačnega delovanja in te informacije sporoči v sistem zunaj vozila;

(50)

„dati na trg“ pomeni prvič dati na voljo vozilo, sistem, sestavni del, samostojno tehnično enoto, del ali opremo v Uniji;

(51)

„dati na voljo na trgu“ pomeni dobaviti vozilo, sistem, sestavni del, samostojno tehnično enoto, del ali opremo za distribucijo ali uporabo na trgu v okviru trgovske dejavnosti, bodisi proti plačilu bodisi brezplačno;

(52)

„začetek uporabe“ pomeni prvo uporabo vozila, sistema, sestavnega dela, samostojne tehnične enote, dela ali opreme v Uniji za predvideni namen;

(53)

„registracija“ pomeni upravno dovoljenje za začetek uporabe odobrenega vozila v cestnem prometu, kar vključuje identifikacijo vozila in izdajo serijske številke, bolj znane kot registrska številka, ki se izda bodisi za stalno ali začasno;

(54)

„virtualna preskusna metoda“ pomeni računalniške simulacije, vključno z izračuni, s katerimi se dokaže, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota izpolnjuje tehnične zahteve regulativnega akta iz Priloge II, ne da bi bilo treba uporabiti dejansko vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto;

(55)

„alternativne zahteve“ pomeni upravne določbe in tehnične zahteve, katerih cilj je zagotovitev ravni funkcionalne varnosti, varstva okolja in varnosti pri delu, ki je v največji možni meri enakovredna ravni, ki jo zagotavlja eden ali več regulativnih aktov iz Priloge II;

(56)

„pregled na kraju samem“ pomeni preverjanje v prostorih tehnične službe ali enega od njenih podizvajalcev ali odvisnih družb;

(57)

„nadzorni pregled na kraju samem“ pomeni reden rutinski pregled na kraju samem, ki ni pregled, opravljen za prvo imenovanje tehnične službe ali enega od njenih podizvajalcev ali odvisnih družb, niti pregled, ki se izvaja za podaljšanje imenovanja;

(58)

„datum izdelave vozila“ pomeni datum, na katerega je izdelava vozila zaključena v skladu z odobritvijo, ki jo pridobi proizvajalec.

Člen 4

Kategorije vozil

1.   V tej uredbi se uporabljajo naslednje kategorije vozil:

(a)

kategorija M obsega motorna vozila, načrtovana in izdelana predvsem za prevoz potnikov in njihove prtljage, in sicer:

(i)   kategorija M1 : motorna vozila z največ osmimi sedežnimi mesti poleg vozniškega sedežnega mesta in brez prostora za stoječe potnike, ne glede na to, ali je število sedežnih mest omejeno na vozniško sedežno mesto;

(ii)   kategorija M2 : motorna vozila z več kot osmimi sedežnimi mesti poleg vozniškega sedežnega mesta, katerih največja masa ne presega 5 ton, ne glede na to, ali imajo ta motorna vozila prostor za stoječe potnike, in

(iii)   kategorija M3 : motorna vozila z več kot osmimi sedežnimi mesti poleg vozniškega sedežnega mesta, katerih največja masa presega 5 ton, ne glede na to, ali imajo ta motorna vozila prostor za stoječe potnike;

(b)

kategorija N obsega motorna vozila, načrtovana in izdelana predvsem za prevoz blaga, in sicer:

(i)   kategorija N1 : motorna vozila, katerih največja masa ne presega 3,5 tone;

(ii)   kategorija N2 : motorna vozila, katerih največja masa presega 3,5 tone, vendar ne presega 12 ton, in

(iii)   kategorija N3 : motorna vozila, katerih največja masa presega 12 ton;

(c)

kategorija O obsega priklopnike, in sicer:

(i)   kategorija O1 : priklopniki, katerih največja masa ne presega 0,75 tone;

(ii)   kategorija O2 : priklopniki, katerih največja masa presega 0,75 tone, vendar ne presega 3,5 tone;

(iii)   kategorija O3 : priklopniki, katerih največja masa presega 3,5 tone, vendar ne presega 10 ton, in

(iv)   kategorija O4 : priklopniki, katerih največja masa presega 10 ton.

2.   Merila za razvrstitev vozil, tipov vozil, variant in izvedenk so določena v Prilogi I.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 82, da zaradi prilagoditve tehničnemu napredku spremeni Prilogo I v zvezi s tipi vozil in tipi nadgradenj.

POGLAVJE II

SPLOŠNE OBVEZNOSTI

Člen 5

Tehnične zahteve

1.   Vozila, sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote so skladni z zahtevami iz regulativnih aktov iz Priloge II.

2.   Za vozila, sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote se šteje, da niso skladni s to uredbo zlasti v naslednjih primerih:

(a)

če odstopajo od podatkov v certifikatih o EU homologaciji in njihovih prilogah ali od opisnih podatkov v poročilih o preskusih, in sicer za več, kot je dovoljeno v ustreznem regulativnem aktu;

(b)

če merila zmogljivosti ali mejne vrednosti za serijsko proizvodnjo, določene v ustreznem regulativnem aktu, niso izpolnjene v skladu z vsemi pogoji iz ustreznega regulativnega akta;

(c)

če organi za odobritev, organi za tržni nadzor ali Komisija v skladu z vsemi pogoji iz ustreznega regulativnega akta ne morejo reproducirati katere koli informacije, ki jo predloži proizvajalec v opisnem listu.

Pri oceni skladnosti za namene tega odstavka se upoštevajo zgolj pregledi, preskusi, kontrolni pregledi in ocene, ki jih izvedejo organi za odobritev, organi za tržni nadzor ali Komisija ali pa se izvedejo v njihovem imenu.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 82, da zaradi prilagoditve tehničnemu napredku in regulativnim spremembam spremeni Prilogo II z navedbo in posodobitvijo sklicev na regulativne akte, ki vsebujejo zahteve, ki jih morajo izpolnjevati vozila, sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote.

Člen 6

Obveznosti držav članic

1.   Države članice ustanovijo ali imenujejo svoje organe za odobritev in organe za tržni nadzor. Države članice uradno obvestijo Komisijo o ustanovitvi in imenovanju teh organov.

V navedenem uradnem obvestilu se navedejo naziv, naslov, vključno z elektronskim naslovom, in področje pristojnosti teh organov. Komisija na svojem spletnem mestu objavi seznam in kontaktne podatke o organih za odobritev in organih za tržni nadzor.

Države članice zagotovijo, da njihovi organi za odobritev in organi za tržni nadzor spoštujejo strogo delitev vlog in pristojnosti ter delujejo neodvisno eden od drugega. Ti organi so lahko v isti organizaciji, če se njihove dejavnosti upravljajo neodvisno kot del ločenih struktur.

2.   Država članica, v kateri je za odobritev vozil, vključno s posamično odobritvijo vozila, pristojen več kot en organ za odobritev, imenuje enega izmed njih, ki ima pristojnost izdajanja homologacij, kot edini organ za odobritev, pristojen za izmenjavo informacij z organi za odobritev drugih držav članic za namen člena 11 in izpolnjevanje obveznosti iz Poglavja XV.

3.   Država članica, v kateri je za tržni nadzor pristojen več kot en organ za tržni nadzor, imenuje enega izmed njih kot edini organ za tržni nadzor, pristojen za izmenjavo informacij z organi za tržni nadzor drugih držav članic za namen člena 11.

4.   Države članice dovolijo, da se dajo na trg, registrirajo ali začnejo uporabljati le tista vozila, sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote, ki so skladni s to uredbo.

5.   Države članice ne prepovejo, omejijo ali preprečijo dajanja na trg, registracije ali začetka uporabe vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki so skladni s to uredbe, razen v primerih iz poglavja XI.

Ne glede na prvi pododstavek tega odstavka se države članice lahko odločijo, da ne dovolijo vožnje po cestah, dajanja na trg, registracije ali začetka uporabe vozil, homologiranih v skladu s to uredbo, ki presegajo harmonizirane mere, teže in osne obremenitve iz Priloge I k Direktivi Sveta 96/53/ES (17).

6.   Države članice v skladu s to uredbo in poglavjem III Uredbe (ES) št. 765/2008 organizirajo in izvajajo tržni nadzor ter preverjanje vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, ki vstopajo na trg.

7.   Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da imajo organi za tržni nadzor, kadar se jim zdi to potrebno in utemeljeno, pravico vstopiti v prostore gospodarskih subjektov na njihovem ozemlju ter vzeti vse potrebne vzorce vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot za preverjanje skladnosti.

8.   Države članice redno pregledujejo in ocenjujejo delovanje svojih homologacijskih dejavnosti. Takšni pregledi in ocene se izvajajo vsaj na vsaka štiri leta, rezultati pregledov in ocen pa se sporočijo Komisiji in forumu za izmenjavo informacij o izvrševanju iz člena 11 (v nadaljnjem besedilu: forum).

Države članice javnosti omogočijo dostop do povzetka rezultatov rednih pregledov in ocen.

Države članice poročajo Komisiji in forumu o tem, kako obravnavajo morebitna priporočila iz člena 11(5), ki jih izda forum.

9.   Države članice redno pregledujejo in ocenjujejo delovanje svojih dejavnosti tržnega nadzora. Takšni pregledi in ocene se izvajajo vsaj vsaka štiri leta, rezultati pregledov in ocen pa se sporočijo Komisiji in forumu.

Države članice javnosti omogočijo dostop do povzetka rezultatov rednih pregledov in ocen.

Države članice poročajo Komisiji in forumu o tem, kako obravnavajo morebitna priporočila iz člena 11(5), ki jih izda forum.

10.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, da določi skupna merila za obliko poročanja o pregledu in oceni iz odstavkov 8 in 9 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 83(2).

Člen 7

Obveznosti organov za odobritev

1.   Organi za odobritev odobrijo le taka vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki so skladni s to uredbo.

2.   Organi za odobritev svoje naloge izvajajo neodvisno in nepristransko. Upoštevajo zaupnost zaradi varovanja poslovnih skrivnosti, pri čemer se upoštevajo obveznost iz člena 9(4), da dajo informacije na voljo Komisiji, in druge veljavne zahteve glede razkritja iz prava Unije, da se zaščitijo interesi uporabnikov v Uniji.

Organi za odobritev učinkovito in uspešno sodelujejo ter izmenjujejo informacije, ki so pomembne za njihovo vlogo in njihove naloge.

3.   Da se organom za tržni nadzor omogoči izvajanje pregledov, jim organi za odobritev dajo na voljo vse potrebne informacije, povezane s homologacijo vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, za katere se opravi pregled preverjanja skladnosti. Te informacije vključujejo vsaj informacije iz certifikata o EU-homologaciji in njegovih prilog iz člena 28(1). Organi za odobritev te informacije brez nepotrebnega odlašanja predložijo organom za tržni nadzor.

4.   Kadar je bil organ za odobritev v skladu s poglavjem XI obveščen, da tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote pomeni resno tveganje ali je neskladen, sprejme vse potrebne ukrepe za preučitev podeljene homologacije ter po potrebi popravi ali prekliče homologacijo glede na razloge in resnost dokazanih odstopanj.

Člen 8

Obveznosti organov za tržni nadzor

1.   Organi za tržni nadzor izvajajo redne preglede, da preverijo, ali so vozila, sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote skladni z ustreznimi zahtevami. Takšni pregledi se opravljajo v primernem obsegu s pregledom dokumentacije ter po potrebi z laboratorijskimi preskusi in preskusi na cesti na osnovi statistično relevantnih vzorcev.

Organi za tržni nadzor pri izvajanju takšnih pregledov upoštevajo:

(a)

uveljavljena načela ocenjevanja tveganj;

(b)

utemeljene pritožbe in

(c)

vse druge relevantne informacije, vključno z informacijami, ki se izmenjujejo v forumu, in rezultati preskušanja, ki jih objavijo priznane tretje strani, ki izpolnjujejo zahteve iz izvedbenih aktov iz člena 13(10).

2.   Brez poseganja v odstavek 1 organi za tržni nadzor posamezne države članice vsako leto izvedejo vsaj najmanjše število preskusov vozil. To najmanjše število preskusov v posamezni državi članici je en preskus na vsakih 40 000 novih motornih vozil, registriranih v tej državi članici v preteklem letu, vendar ne manj kot pet preskusov.

Z vsakim preskusom se preverja skladnost z veljavnimi regulativnimi akti iz Priloge II.

3.   Organi za tržni nadzor, ki izvedejo več kot pet preskusov na leto, izvedejo vsaj 20 % najmanjšega števila preskusov kot preskuse, povezane z emisijami, primerljive s homologacijskimi preskusi, ki zajemajo vse zahteve, povezane z emisijami, ki veljajo za preskušen tip, kot je določeno v regulativnih aktih iz Priloge II.

4.   Organ za tržni nadzor ene države članice se lahko z organom za tržni nadzor druge države članice dogovori, da bo organ za tržni nadzor te druge države članice izvedel preskuse, ki se zahtevajo v skladu z odstavkoma 2 in 3.

5.   Organ za tržni nadzor države članice se lahko s Komisijo dogovori, da Komisija na stroške zadevne države članice izvede preskuse, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 3. Vsak preskus, ki se izvede v skladu s tem členom, se prišteje k najmanjšemu številu preskusov, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 2.

6.   Vsaka država članica letno pripravi izčrpen popis pregledov tržnega nadzora, ki jih namerava izvesti, in ga najpozneje do 1. marca predloži forumu.

7.   Vsaka država članica vsaki dve leti pripravi poročilo o ugotovitvah na podlagi vseh pregledov preverjanja skladnosti, ki jih je izvedla v preteklih dveh letih. To poročilo se predloži forumu najpozneje do 30. septembra leta, ki sledi koncu zadevnega dvoletnega obdobja.

8.   Organi za tržni nadzor od gospodarskih subjektov zahtevajo, da dajo tem organom na voljo dokumentacijo, informacije in vse druge tehnične specifikacije – vključno z dostopom do programske opreme in algoritmov –, ki so po mnenju organov potrebne za izvajanje njihovih dejavnosti tržnega nadzora.

9.   Organi za tržni nadzor pri homologiranih vozilih, sistemih, sestavnih delih in samostojnih tehničnih enotah ustrezno upoštevajo certifikate o skladnosti, homologacijske oznake ali certifikate o homologaciji, ki jih predložijo gospodarski subjekti.

10.   Organi za tržni nadzor v ustreznem času sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi uporabnike na ozemljih svojih držav članic opozorijo o nevarnostih, ki so jih oni ali Komisija odkrili v zvezi s katerim koli vozilom, sistemom, sestavnim delom ali samostojno tehnično enoto, da bi preprečili ali zmanjšali tveganje poškodb ali drugo škodo, ter jim te informacije dajo na voljo tudi na spletnem mestu organa za tržni nadzor.

Organi za tržni nadzor sodelujejo z gospodarskimi subjekti pri ukrepih, s katerimi bi lahko preprečili ali zmanjšali tveganja, ki jih povzročajo vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki so jih navedeni subjekti dali na voljo na trgu.

11.   Kadar se organi za tržni nadzor ene države članice odločijo za umik vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote s trga v skladu s poglavjem XI, o tem obvestijo zadevni gospodarski subjekt in ustrezni organ za odobritev.

12.   Organi za tržni nadzor svoje naloge izvajajo neodvisno in nepristransko. Upoštevajo zaupnost zaradi varovanja poslovnih skrivnosti, pri čemer se upošteva obveznost iz člena 9(4), da Komisiji dajo na voljo potrebne informacije, ali druge veljavne zahteve glede razkritja iz prava Unije, da se zaščitijo interesi uporabnikov v Uniji.

13.   Organi za tržni nadzor različnih držav članic usklajujejo svoje dejavnosti tržnega nadzora, medsebojno sodelujejo ter rezultate teh dejavnosti izmenjujejo med seboj in s forumom. Kadar je to primerno, se organi za tržni nadzor dogovorijo o delitvi dela in specializaciji.

14.   Če je v državi članici za tržni nadzor in nadzor zunanjih meja pristojnih več organov, ti medsebojno učinkovito in uspešno sodelujejo ter izmenjujejo informacije, ki so pomembne za njihove vloge in naloge.

15.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, da določi skupna merila za določitev primernega obsega pregledov za preverjanje skladnosti iz odstavka 1 tega člena in skupna merila za obliko poročanja iz odstavkov 6 in 7 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 83(2).

Člen 9

Preverjanje skladnosti, ki ga izvede Komisija

1.   Komisija na lastne stroške organizira in izvaja preskuse in kontrolne preglede, da preveri, ali so ta vozila, sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote skladni z ustreznimi zahtevami.

Preskusi in kontrolni pregledi se med drugim opravijo z laboratorijskimi preskusi in preskusi na cesti na podlagi statistično relevantnih vzorcev, dopolnijo pa se s pregledom dokumentacije.

Komisija pri izvajanju preskusov in kontrolnih pregledov upošteva:

(a)

uveljavljena načela ocenjevanja tveganj;

(b)

utemeljene pritožbe in

(c)

vse druge ustrezne informacije, vključno z informacijami, ki se izmenjujejo v forumu, rezultati preskušanja, ki jih objavijo priznane tretje strani, ki izpolnjujejo zahteve iz izvedbenih aktov iz člena 13(10), informacijami v zvezi z novimi tehnologijami na trgu in poročili iz sistemov za daljinsko zaznavanje na cesti.

Komisija lahko opravljanje preskusov ali kontrolnih pregledov zaupa tehničnim službam; v takem primeru tehnična služba deluje v imenu Komisije. Kadar Komisija za namene tega člena opravljanje preskusov ali kontrolnih pregledov zaupa tehničnim službam, zagotovi, da tehnična služba, ki se uporabi, ni ista kot tehnična služba, ki je opravila preskus za prvotno homologacijo.

Ti preskusi in kontrolni pregledi se lahko izvajajo:

(a)

na novih vozilih, ki jih dobavijo proizvajalci ali drugi gospodarski subjekti, kot je določeno v odstavku 2;

(b)

na registriranih vozilih v dogovoru z imetnikom certifikata o registraciji vozila.

2.   Proizvajalci, ki so imetniki homologacij, ali drugi gospodarski subjekti Komisiji na zahtevo in proti pravičnemu nadomestilu pošljejo statistično relevantno število serijskih vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, ki jih izbere Komisija in so reprezentativni za vozila, sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote, ki so v okviru navedene homologacije na voljo za dajanje na trg. Taka vozila, sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote so za preskušanje na voljo ob času in na kraju ter tako dolgo, kot zahteva Komisija.

3.   Preden Komisija izvede preskuse in kontrolne preglede, o tem uradno obvesti državo članico, v kateri je bila podeljena homologacija, in državo članico, v kateri so bili vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota dani na voljo na trgu.

Države članice sodelujejo s Komisijo, ko ta izvaja preskuse in kontrolne preglede.

4.   Da lahko Komisija izvede preskuse in kontrolne preglede na podlagi tega člena, ji države članice brez nepotrebnega odlašanja dajo na voljo potrebne informacije, povezane s homologacijo vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, za katere se izvaja preverjanje skladnosti. Te informacije vključujejo vsaj informacije iz certifikata o EU-homologaciji in njegovih prilog iz člena 28(1).

5.   Proizvajalci dajo Komisiji brezplačno in brez nepotrebnega odlašanja na voljo vse podatke, ki so potrebni za namen preverjanja skladnosti in niso na voljo v certifikatu o EU-homologaciji in njegovih prilogah iz člena 28(1).

Takšni podatki vključujejo vse parametre in nastavitve, ki so potrebni za pravilno ponovitev preskusnih pogojev, uporabljenih med homologacijskim preskušanjem. Komisija sprejme izvedbene akte, da opredeli podatke, ki se dajo na voljo, pri čemer upošteva varovanje poslovnih skrivnosti in varstvo osebnih podatkov v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 83(2).

6.   Kadar Komisija ugotovi, da vozila, sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote niso skladni z zahtevami za homologacijo iz te uredbe, da vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote niso skladni z značilnostmi glede na homologacijo ali da je bila homologacija podeljena na podlagi nepravilnih podatkov, sproži postopek, določen v členu 53 ali 54.

Kadar se zaradi preskusov ali kontrolnih pregledov pojavijo dvomi o pravilnosti homologacije, Komisija o tem takoj obvesti zadevni organ ali organe za odobritev ter forum.

Komisija obvesti ustrezne organe za odobritev in organe za tržni nadzor, da ti sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi uporabnike v Uniji v ustreznem času opozorijo na vse neskladnosti, ki jih je odkrila Komisija v zvezi s katerim koli vozilom, sistemom, sestavnim delom ali samostojno tehnično enoto, ter tako preprečijo ali zmanjšajo nevarnost poškodb ali druge škode.

Komisija poročilo o svojih ugotovitvah po vsakem preskusu preverjanja skladnosti, ki ga je izvedla, da na voljo javnosti ter ugotovitve sporoči državam članicam in forumu. To poročilo mora vsebovati podrobnosti o vozilih, sistemih, sestavnih delih in samostojnih tehničnih enotah, ki so bili ocenjeni, ter identiteto zadevnega proizvajalca in kratek opis ugotovitev, vključno z naravo morebitnih neskladnosti.

Člen 10

Ocenjevanje, ki ga izvede Komisija

1.   Komisija organizira in izvaja ocenjevanje postopkov, ki jih uvedejo organi za odobritev, ki so v petih letih pred ocenjevanjem podelili EU-homologacije, zlasti postopkov za podeljevanje homologacij, za preverjanje skladnosti proizvodnje ter za imenovanje in spremljanje tehničnih služb. Takšna ocenjevanja morajo vključevati vrednotenje naključnih vzorcev preverjanja skladnosti podeljenih homologacij z veljavnimi zahtevami iz točke (c) člena 26(2) v petih letih pred ocenjevanjem.

2.   Namen ocenjevanja je pomagati organom za odobritev, ki podeljujejo EU-homologacije, pri zagotavljanju enotne uporabe te uredbe in izmenjavi najboljših praks.

3.   Ocenjevanje se izvede v skladu z pravom zadevne države članice in ob ustreznem upoštevanju pravic zadevnih organov ter mora biti skladno z načelom sorazmernosti. Komisija svoje naloge izvaja neodvisno in nepristransko ter upošteva zaupnost zaradi varovanja poslovnih skrivnosti v skladu s pravom, ki se uporablja. Stroške takšnega ocenjevanja krije Komisija.

4.   Zadevni organi za odobritev olajšajo ocenjevanje tako, da sodelujejo s Komisijo ter ji nudijo vso potrebno pomoč in zagotavljajo vso potrebno dokumentacijo.

5.   Komisija zagotovi, da je osebje, ki sodeluje pri ocenjevanju, dovolj usposobljeno in ustrezno poučeno. Komisija zadevne države članice in zadevne organe za odobritev dovolj zgodaj pred ocenjevanjem obvesti o datumu predvidenega začetka ocenjevanja in o identiteti osebja, ki bo ocenjevanje izvedlo. Trajanje pregleda v prostorih zadevnega organa za odobritev načeloma ni daljše od dveh dni, v vsakem primeru pa ne traja več kot tri dni.

6.   Komisija vsak organ za odobritev, ki je v petletnem obdobju podelil vsaj eno EU-homologacijo, oceni enkrat v navedenem obdobju.

Z odstopanjem od prvega pododstavka je ocenjevanje organa za odobritev lahko manj pogosto, če Komisija meni, da je iz prve ocene zadevnega organa razvidno, da uvedeni postopki zagotavljajo učinkovito uporabo te uredbe, pri čemer se upošteva obseg in vrsta podeljenih EU-homologacij.

7.   Komisija o rezultatih ocenjevanja, vključno z morebitnimi priporočili, obvesti forum, povzetek rezultatov pa da na voljo javnosti. Forum preuči rezultate ocenjevanja.

8.   Države članice poročajo Komisiji in forumu o tem, kako obravnavajo morebitna priporočila, vključena v rezultate ocenjevanja.

9.   Komisija ob ustreznem upoštevanju ugotovitev foruma sprejme izvedbene akte, s katerimi določi skupna merila za določitev obsega ocenjevanja, metodologijo, uporabljeno pri ocenjevanju, sestavo ocenjevalne skupine, načrt ocenjevanja, ki zajema obdobje najmanj petih let in posebne pogoje za zmanjšanje pogostosti ocenjevanj. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 83(2).

Člen 11

Forum za izmenjavo informacij o izvrševanju

1.   Komisija ustanovi Forum za izmenjavo informacij o izvrševanju (v nadaljnjem besedilu: forum) ter mu predseduje in ga upravlja.

Forum sestavljajo predstavniki, ki jih imenujejo posamezne države članice, zastopajo pa organe za odobritev in organe za tržni nadzor.

V skladu s poslovnikom iz odstavka 7 tega člena, so v forum kot opazovalci po potrebi lahko povabljeni tehnične službe, priznane tretje strani za preskušanje, ki izpolnjujejo zahteve iz izvedbenih aktov iz člena 13(10), predstavniki Evropskega parlamenta, industrije in drugih zadevnih gospodarskih subjektov, kot tudi deležniki, ki se ukvarjajo z varnostnimi in okoljskimi vprašanji.

Svetovalne naloge foruma so namenjene spodbujanju najboljših praks, da se omogočijo enotna razlaga in izvajanje te uredbe, izmenjava informacij o težavah pri izvrševanju, sodelovanju, zlasti v zvezi z ocenjevanjem, imenovanjem in spremljanjem tehničnih služb, razvoj delovnih metod in orodij, razvoj postopka za elektronsko izmenjavo informacij ter ocenjevanje projektov harmoniziranega izvrševanja in kazni.

2.   Forum preuči:

(a)

zadeve v zvezi z enotno razlago zahtev iz te uredbe in regulativnih aktov iz Priloge II pri izvajanju teh zahtev;

(b)

rezultate dejavnosti, povezane s homologacijo in tržnim nadzorom, ki jih izvajajo države članice v skladu s členom 6(8) in (9);

(c)

rezultate preskusov in kontrolnih pregledov, ki jih izvede Komisija v skladu s členom 9;

(d)

ocenjevanje, ki ga izvede Komisija v skladu s členom 10;

(e)

poročila o preskusih v zvezi z morebitno neskladnostjo, ki jih predložijo priznane tretje strani, ki izpolnjujejo zahteve iz izvedbenih aktov člena 13(10);

(f)

rezultate dejavnosti za skladnost proizvodnje, ki jih izvedejo organi za odobritev v skladu s členom 31;

(g)

informacije, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 67(6), o postopkih za ocenjevanje, imenovanje, priglasitev in spremljanje tehničnih služb;

(h)

vprašanja splošnega pomena glede izvajanja zahtev iz te uredbe v zvezi z ocenjevanjem, imenovanjem, uradnem sporočanju in spremljanjem tehničnih služb v skladu s členoma 67(10) in 78(4);

(i)

kršitve, ki jih storijo gospodarski subjekti;

(j)

izvajanje popravnih ali omejevalnih ukrepov iz poglavja XI;

(k)

načrtovanje, usklajevanje in rezultate dejavnosti tržnega nadzora;

(l)

vprašanja v zvezi dostopom do informacij o sistemu OBD vozila ter popravilu in vzdrževanju vozila iz poglavja XIV, zlasti vprašanja v zvezi z izvajanjem postopkov, določenih v členu 65.

3.   Komisija na podlagi poročil, ki jih predložijo države članice v skladu s členom 8(7), vsaki dve leti javno objavi zbirno poročilo o dejavnostih tržnega nadzora.

4.   Komisija vsako leto Evropskemu parlamentu predloži povzetek dejavnosti foruma.

5.   Forum lahko v okviru svoje svetovalne naloge in ob upoštevanju izida preučitev iz odstavka 2 izrazi mnenje ali izda priporočilo.

Forum si pri izražanju mnenja ali izdaji priporočil prizadeva doseči soglasje. Če takega soglasja ni mogoče doseči, forum izrazi svoje mnenje ali izda svoja priporočila z navadno večino držav članic. Vsaka država članica ima en glas. Države članice, katerih stališča se razlikujejo od večinskega stališča, lahko zahtevajo, da se njihova stališča in razlogi zanje zabeležijo v mnenju ali priporočilih foruma.

6.   Komisija pri sprejemanju izvedbenih aktov ustrezno upošteva mnenja, ki jih izrazi forum v skladu z odstavkom 5.

7.   Forum sprejme svoj poslovnik.

Člen 12

Spletna izmenjava podatkov

1.   Komisija in države članice uporabljajo skupni varni elektronski sistem iz člena 27 za certifikate o EU-homologaciji in njihove priloge iz člena 28(1) ter za vsa poročila o preskusu ter spremembe, zavrnitve ali preklice vsake EU-homologacije.

Komisija in države članice za tržni nadzor, odpoklice in druge zadevne dejavnosti med organi za tržni nadzor, državami članicami in Komisijo uporabljajo sistem hitrega obveščanja EU (RAPEX), ustanovljen z Direktivo 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta (18) ter informacijski in komunikacijski sistem za tržni nadzor (ICSMS), ustanovljen z Uredbo (ES) št. 765/2008.

2.   Države članice od 5. julija 2026 z identifikacijsko številko vozila omogočijo javnosti dostop do certifikata o skladnosti za vsako vozilo kot strukturiranih podatkov v elektronski obliki v skupnem varnem elektronskem sistemu za izmenjavo datotek v skladu s členom 37.

Države članice od 5. julija 2026 omogočijo javnosti dostop do informacij iz certifikata o skladnosti kot strukturiranih podatkov v elektronski obliki, razen identifikacijskih številk vozila, v skupnem varnem elektronskem sistemu za izmenjavo datotek v skladu s členom 37.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi obliko in merila za dostop javnosti do informacij iz prvega in drugega pododstavka tega odstavka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 83(2).

3.   Komisija sprejme vse potrebne ukrepe za vzpostavitev vmesnika med skupnim varnim elektronskim sistemom za izmenjavo datotek iz člena 27, RAPEX ter ICSMS, da se omogoči lažje izvajanje dejavnosti za tržni nadzor in se zagotovijo usklajenost, doslednost in točnost informacij, zagotovljenih potrošnikom in tretjim stranem.

4.   Države članice uporabljajo skupni varni elektronski sistem za izmenjavo datotek iz člena 27, tako da postane seznam EU-homologacij vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki so jih podelile, spremenile, zavrnile ali preklicale, pa tudi seznam tehničnih služb, ki so opravile preskuse za zadevne EU-homologacije javnosti dostopen od 1. septembra 2022.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi obliko in merila za dostop javnosti do informacij iz prvega pododstavka tega odstavka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 83(2).

5.   Komisija razvije orodje, s katerim javnosti postanejo dostopni rezultati preskusov in pritožbe o delovanju vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, ki jih posredujejo priznane tretje strani, ki izpolnjujejo zahteve iz izvedbenih aktov iz člena 13(10).

Člen 13

Splošne obveznosti proizvajalcev

1.   Proizvajalci zagotovijo, da so vozila, sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote, ki so jih proizvedli in so dani na trg, izdelani in odobreni v skladu z zahtevami iz te uredbe, in zlasti tistimi iz člena 5.

2.   Proizvajalci odgovarjajo organu za odobritev za vse vidike postopka odobritve vozila ter zagotavljanje skladnosti proizvodnje.

Pri večstopenjski homologaciji so proizvajalci odgovorni tudi za odobritev in skladnost proizvodnje sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki so jih dodali na stopnji dodelave vozila. Proizvajalci, ki spremenijo sestavne dele, sisteme ali samostojne tehnične enote, ki so že bili odobreni na prejšnjih stopnjah, so odgovorni za homologacijo in skladnost proizvodnje spremenjenih sestavnih delov, sistemov ali samostojnih tehničnih enot. Proizvajalci na prejšnji stopnji proizvajalcem na naslednji stopnji zagotovijo informacije o morebitnih spremembah, ki bi lahko vplivale na homologacijo sestavnega dela, sistema, samostojne tehnične enote ali celotnega vozila. Take informacije se predložijo ob podelitvi nove razširitve homologacije celotnega vozila, najpozneje pa na datum začetka izdelave nedodelanega vozila.

3.   Proizvajalci, ki nedodelano vozilo spremenijo tako, da se zaradi tega uvrsti v drugo kategorijo vozila, zaradi česar se spremenijo zahteve, ocenjene na predhodni stopnji homologacije, so odgovorni tudi za skladnost z zahtevami, ki se uporabljajo za kategorijo vozil, v katero je bilo uvrščeno spremenjeno vozilo.

4.   Za namene EU-homologacije vozil, sistemov, sestavnih delov in posameznih tehničnih enot proizvajalec s sedežem zunaj Unije imenuje enega samega zastopnika s sedežem v Uniji, ki bo proizvajalca zastopal pri organu za odobritev. Ta proizvajalec imenuje tudi enega samega zastopnika s sedežem v Uniji za tržni nadzor, ki je lahko isti zastopnik, kot je imenovan za EU-homologacijo.

5.   Proizvajalci zagotovijo, da njihova vozila, sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote niso zasnovani tako, da bi vključevali strategije ali druga sredstva, ki bi spremenila njihovo delovanje med preskusnimi postopki na tak način, da ne bi bili skladni s to uredbo pri obratovanju pod pogoji, ki bi jih razumno pričakovali pri običajnem delovanju.

6.   Proizvajalci vzpostavijo postopke, s katerimi se zagotavlja skladnost serijske proizvodnje vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot z odobrenim tipom.

7.   Proizvajalci preučijo vse pritožbe, ki jih prejmejo glede tveganj, sumov na zaplet ali neskladij v zvezi z vozili, sistemi, sestavnimi deli, samostojnimi tehničnimi enotami, deli in opremo, ki so jih dali na trg.

Proizvajalci poleg tega vodijo evidenco takih pritožb, vključno z opisom problema vsake posamezne pritožbe in podrobnostmi, potrebnimi za natančno identifikacijo zadevnega tipa vozila, sistema, sestavnega dela, samostojne tehnične enote, dela ali opreme, v primeru utemeljenih pritožb pa proizvajalci o tem obveščajo tudi svoje distributerje in uvoznike.

8.   Proizvajalci poleg predpisane tablice, nameščene na vozila, in homologacijskih oznak, nameščenih na sestavne dele ali samostojne tehnične enote vozil v skladu s členom 38, navedejo tudi svoj naziv, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in kontaktni naslov v Uniji na vozilih, sestavnih delih ali samostojnih tehničnih enotah, ki so dani na voljo na trgu, ali, kadar to ni mogoče, na embalaži ali v dokumentu, priloženem sestavnemu delu ali samostojni tehnični enoti.

9.   Proizvajalci zagotovijo, da v času, ko odgovarjajo za vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto, pogoji skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo njihove skladnosti z zahtevami iz te uredbe.

10.   Proizvajalci vozil brez poseganja v člen 9(5) ter ob upoštevanju varovanja poslovnih skrivnosti in varstva osebnih podatkov v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom dajo na voljo podatke, potrebne za preskuse morebitne neskladnosti, ki jih izvedejo tretje strani, vključno z vsemi parametri in nastavitvami, potrebnimi za pravilno ponovitev preskusnih pogojev, uporabljenih med homologacijskim preskušanjem.

Za namene prvega pododstavka tega odstavka Komisija sprejme izvedbene akte, da podrobneje opredeli podatke, ki se dajo brezplačno na voljo, in zahteve, ki jih morajo izpolnjevati tretje strani v zvezi z izkazovanjem pravnega interesa na področju javne varnosti ali varstva okolja in uporabo ustreznih prostorov za pregled. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 83(2).

Člen 14

Obveznosti proizvajalcev v zvezi z njihovimi vozili, sistemi, sestavnimi deli, samostojnimi tehničnimi enotami, deli in opremo, ki niso skladni ali pomenijo resno tveganje

1.   Kadar vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema, ki so bili dani na trg ali so se začeli uporabljati, niso skladni s to uredbo ali kadar je bila homologacija podeljena na podlagi nepravilnih podatkov, proizvajalec nemudoma sprejme potrebne popravne ukrepe, da to vozilo, sistem, sestavni del, samostojno tehnično enoto, del ali opremo uskladi ali da jih po potrebi umakne ali odpokliče s trga.

Proizvajalec organu za odobritev, ki je podelil homologacijo, takoj predloži podrobne informacije o neskladnosti in morebitnih sprejetih ukrepih.

2.   Kadar vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema pomenijo resno tveganje, proizvajalec organom za odobritev in organom za tržni nadzor držav članic takoj predloži podrobne informacije o tveganju in morebitnih ukrepih, sprejetih v zvezi s tem.

3.   Proizvajalci hranijo certifikate o EU-homologaciji in njihove priloge iz člena 28(1) 10 let po koncu veljavnosti EU-homologacije vozila in pet let po koncu veljavnosti EU-homologacije sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote.

Proizvajalci vozila 10 let po datumu izdelave vozila hranijo izvod certifikatov o skladnosti iz člena 36, tako da je na voljo organom za odobritev.

4.   Proizvajalci na podlagi utemeljene zahteve nacionalnega organa ali Komisije temu organu ali Komisiji predložijo izvod certifikata o EU-homologaciji ali dovoljenje iz člena 55(1), ki dokazuje skladnost vozila, sistema, sestavnega dela, samostojne tehnične enote, dela ali opreme v jeziku, ki ga nacionalni organ oziroma Komisija brez težav razume.

Proizvajalci na podlagi utemeljene zahteve nacionalnega organa z navedenim organom sodelujejo pri vseh ukrepih, sprejetih v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 765/2008, da se odpravijo tveganja, ki jih pomenijo vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema, ki so jih dali na voljo na trgu.

Člen 15

Obveznosti zastopnikov proizvajalcev

1.   Zastopnik proizvajalca opravlja naloge, določene v pooblastilu, ki ga prejme od proizvajalca. To pooblastilo določa, da zastopnik vsaj:

(a)

ima dostop do certifikata o EU-homologaciji in njegovih prilog iz člena 28(1) ter certifikata o skladnosti v enem od uradnih jezikov Unije; taka dokumentacija je organom za odobritev in organom za tržni nadzor na voljo 10 let po koncu veljavnosti EU-homologacije vozila in pet let po koncu veljavnosti EU-homologacije sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote;

(b)

organu za odobritev na podlagi utemeljene zahteve tega organa predloži vse informacije, dokumentacijo in vse druge tehnične specifikacije vključno z dostopom do programske opreme in algoritmov, ki so potrebne za dokazovanje skladnosti proizvodnje vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote;

(c)

na zahtevo organov za odobritev ali organov za tržni nadzor sodeluje pri vseh ukrepih, sprejetih za odpravljanje resnih tveganj, ki jih pomenijo vozila, sistemi, sestavni deli, samostojne tehnične enote, deli ali oprema v okviru navedenega pooblastila;

(d)

takoj obvesti proizvajalca o pritožbah in poročilih, ki se nanašajo na tveganja, sume na zaplet, ugotovljena neskladja, povezana z vozili, sistemi, sestavnimi deli, samostojnimi tehničnimi enotami, deli ali opremo v okviru navedenega pooblastila;

(e)

ima pravico, da brez kazni prekine pooblastilo, če proizvajalec ravna v nasprotju s svojimi obveznostmi v skladu s to uredbo.

2.   Zastopnik proizvajalca, ki zaradi razlogov iz točke (e) odstavka 1 prekine pooblastilo, o tem takoj obvesti organ za odobritev, ki je podelil homologacijo, in Komisijo.

V informacijah, ki jih je treba zagotoviti, se navede vsaj:

(a)

datum prenehanja pooblastila;

(b)

datum, do katerega je lahko odhajajoči zastopnik proizvajalca naveden v informacijah, ki jih predloži proizvajalec, vključno s promocijskim gradivom;

(c)

prenos dokumentov, vključno z vidiki zaupnosti in pravicami intelektualne lastnine;

(d)

obveznost odhajajočega zastopnika proizvajalca po prenehanju pooblastila, da proizvajalcu ali njegovemu novemu zastopniku posreduje vse pritožbe ali poročila o tveganjih in sumih na zaplete v zvezi z vozilom, sistemom, sestavnim delom, samostojno tehnično enoto, delom ali opremo, za katero je bil odhajajoči zastopnik proizvajalca imenovan kot zastopnik proizvajalca.

Člen 16

Obveznosti uvoznikov

1.   Uvozniki dajo na trg le vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki so skladni z zahtevami iz te uredbe.

2.   Uvozniki pred dajanjem homologiranega vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote na trg preverijo, ali so vključeni v veljavni certifikat o EU-homologaciji in ali so sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota opremljeni z zahtevano homologacijsko oznako ter izpolnjujejo zahteve iz člena 13(8).

Pri vozilih uvoznik zagotovi, da je vozilu priloženo zahtevano certifikat o skladnosti.

3.   Kadar vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota niso skladni z zahtevami iz te uredbe in zlasti kadar ne ustreza svoji homologaciji, uvozniki dajo na trg, dovolijo začetek uporabe ali registrirajo vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto šele, ko se uskladijo.

4.   Kadar vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema pomeni resno tveganje, uvozniki o tem obvestijo proizvajalca in organe za tržni nadzor. V primeru homologiranih vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot uvozniki o tem obvestijo tudi organ za odobritev, ki je podelil homologacijo.

5.   Uvozniki navedejo svoj naziv, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in kontaktni naslov na vozilu, sestavnem delu, samostojni tehnični enoti, delu ali opremi ali, kadar to ni mogoče, na embalaži ali v dokumentu, priloženem sestavnemu delu, samostojni tehnični enoti, delu ali opremi.

6.   Uvozniki zagotovijo, da so vozilu, sistemu, sestavnemu delu ali samostojni tehnični enoti priložena navodila in informacije, kot se zahteva v skladu s členom 59, v uradnem jeziku ali jezikih zadevnih držav članic.

7.   Uvozniki zaradi varovanja zdravja in varnosti potrošnikov vodijo evidenco pritožb in odpoklicev v zvezi z vozili, sistemi, sestavnimi deli, samostojnimi tehničnimi enotami, deli ali opremo, ki so jih dali na trg, ter o teh pritožbah in odpoklicih obveščajo svoje distributerje.

8.   Uvozniki takoj obvestijo zadevnega proizvajalca o vseh pritožbah, ki so jih prejeli glede tveganj, sumov na zaplet ali neskladij v zvezi z vozili, sistemi, sestavnimi deli, samostojnimi tehničnimi enotami, deli ali opremo, ki so jih dali na trg.

9.   Uvozniki zagotovijo, da v času, ko odgovarjajo za vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto, pogoji skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo njihove skladnosti z zahtevami iz te uredbe.

Člen 17

Obveznosti uvoznikov v zvezi z vozili, sistemi, sestavnimi deli, samostojnimi tehničnimi enotami, deli ali opremo, ki niso skladni ali ki pomenijo resno tveganje

1.   Kadar vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema, ki so jih uvozniki dali na trg, niso skladni s to uredbo, uvozniki takoj sprejmejo potrebne popravne ukrepe, da zadevno vozilo, sistem, sestavni del, samostojno tehnično enoto, del ali opremo pod nadzorom proizvajalca uskladijo, jih po potrebi umaknejo s trga oziroma jih odpokličejo. Uvozniki obvestijo tudi proizvajalca in organ za odobritev, ki je podelil EU-homologacijo.

2.   Kadar vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema, ki so bili dani na trg, pomenijo resno tveganje, uvozniki proizvajalcem, organom za odobritev in organom za tržni nadzor takoj predložijo podrobne informacije o resnem tveganju.

Uvozniki organe za odobritev in organe za tržni nadzor obvestijo tudi o vseh sprejetih ukrepih ter navede podrobnosti, zlasti o resnem tveganju in vseh ukrepih, ki jih je sprejel proizvajalec.

3.   Uvozniki hranijo certifikat o EU-homologaciji in njegove priloge iz člena 28(1) 10 let po koncu veljavnosti EU-homologacije vozila in pet let po koncu veljavnosti EU-homologacije sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote ter zagotovijo, da so ti dokumenti na zahtevo na voljo organom za odobritev in organom za tržni nadzor.

4.   Uvozniki na podlagi utemeljene zahteve nacionalnega organa navedenemu organu predložijo vse potrebne informacije in dokumentacijo, potrebno za dokazovanje skladnosti vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote v jeziku, ki ga navedeni organ brez težav razume.

Uvozniki na podlagi utemeljene zahteve nacionalnega organa z navedenim organom sodelujejo pri vseh ukrepih, sprejetih v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 765/2008, da se odpravijo tveganja, ki jih pomenijo vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema, ki so jih dali na voljo na trgu.

Člen 18

Obveznosti distributerjev

1.   Distributerji pred dajanjem na voljo vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote na trgu preverijo, ali so vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota opremljeni z zahtevano predpisano tablico ali homologacijsko oznako, ali so jim priloženi zahtevani dokumenti, navodila za uporabo in varnostne informacije, ki se zahtevajo v členu 59, v uradnem jeziku ali jezikih zadevne države članice ter ali sta uvoznik in proizvajalec izpolnila zahteve iz člena 13(8) oziroma člena 16(5).

2.   Distributerji takoj obvestijo zadevnega proizvajalca o vseh pritožbah, ki so jih prejeli glede tveganj, sumov na zaplet ali neskladij v zvezi z vozili, sistemi, sestavnimi deli, samostojnimi tehničnimi enotami, deli ali opremo, ki jih je dal na voljo na trgu.

3.   Distributerji zagotovijo, da v času, ko odgovarjajo za vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto, pogoji skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo njihove skladnosti z zahtevami iz te uredbe.

Člen 19

Obveznosti distributerjev v zvezi z vozili, sistemi, sestavnimi deli, samostojnimi tehničnimi enotami, deli in opremo, ki niso skladni ali ki pomenijo resno tveganje

1.   Kadar vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema niso skladni z zahtevami iz te uredbe, distributerji o tem obvestijo proizvajalca, uvoznika in organ za odobritev, ki je podelil zadevno EU-homologacijo, vozilo, sistem, sestavni del, samostojno tehnično enoto, del ali opremo pa da na voljo na trgu šele, ko se uskladijo.

2.   Kadar vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema, ki so jih dali distributerji na voljo na trgu, niso skladni s to uredbo, o tem obvestijo proizvajalca, uvoznika in organ za odobritev, ki je podelil EU-homologacijo.

3.   Kadar vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema pomenijo resno tveganje, distributerji proizvajalcu, uvozniku, organom za odobritev in organom za tržni nadzor držav članic, v katerih so bili navedeno vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema dani na voljo na trgu, takoj zagotovijo podrobne informacije o tem resnem tveganju.

Distributerji jih obvestijo tudi o vseh sprejetih ukrepih ter navedejo podrobnosti o vseh ukrepih, ki jih je sprejel proizvajalec.

4.   Distributerji na podlagi utemeljene zahteve nacionalnega organa z navedenim organom sodelujejo pri vseh ukrepih, sprejetih v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 765/2008, da se odpravijo tveganja, ki jih pomenijo vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema, ki jih je dal na voljo na trgu.

Člen 20

Primeri, ko se obveznosti proizvajalcev uporabljajo za uvoznike in distributerje

Uvoznik ali distributer se za namene te uredbe obravnava kot proizvajalec in zanj veljajo obveznosti proizvajalca v skladu s členi 8, 13 in 14, in sicer v naslednjih primerih:

(a)

kadar uvoznik ali distributer da na voljo na trgu ali da v uporabo vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto pod svojim imenom ali blagovno znamko ali če vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto spremeni tako, da niso več skladni z veljavnimi zahtevami, ali

(b)

kadar uvoznik ali distributer da na voljo na trgu ali da v uporabo sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto na podlagi homologacije ZN, podeljene proizvajalcu zunaj Unije, na območju Unije pa ni mogoče identificirati zastopnika proizvajalca.

Člen 21

Identifikacija gospodarskih subjektov

Gospodarski subjekti na zahtevo organa za odobritev ali organa za tržni nadzor 10 let po tem, ko je bilo vozilo dano na trg, in pet let po tem, ko so bili na trg dani sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema, zagotovijo informacije o naslednjem:

(a)

identiteti vsakega gospodarskega subjekta, ki jim je dobavil vozilo, sistem, sestavni del, samostojno tehnično enoto, del ali opremo;

(b)

identiteti vsakega gospodarskega subjekta, ki so mu dobavili vozilo, sistem, sestavni del, samostojno tehnično enoto, del ali opremo.

POGLAVJE III

POSTOPKI ZA EU-HOMOLOGACIJO

Člen 22

Postopki za EU-homologacijo

1.   Proizvajalec lahko pri vložitvi vloge za homologacijo celotnega vozila izbere enega od naslednjih postopkov:

(a)

homologacijo po delih;

(b)

homologacijo v enem delu;

(c)

mešano homologacijo.

Poleg tega lahko proizvajalec za nedodelano ali dodelano vozilo izbere večstopenjsko homologacijo.

2.   Brez poseganja v zahteve iz regulativnih aktov iz Priloge II se pri homologaciji sistema, sestavnega dela in samostojne tehnične enote uporablja le homologacija v enem delu.

3.   Večstopenjska homologacija se podeli za tip nedodelanega ali dodelanega vozila, ki je ob upoštevanju stopnje dodelave vozila skladen s podatki v opisni mapi iz člena 24 in izpolnjuje tehnične zahteve, določene v ustreznih regulativnih aktih iz Priloge II.

Večstopenjska homologacija se uporablja tudi za dokončana vozila, ki jih je po njihovem dokončanju preoblikoval ali spremenil drug proizvajalec.

4.   EU-homologacija za končno fazo dodelave se podeli šele po tem, ko organ za odobritev v skladu s postopki iz Priloge IX preveri, da tip vozila, odobren v končni fazi, v trenutku odobritve izpolnjuje vse veljavne tehnične zahteve. V preverjanje je vključen pregled dokumentov v zvezi z vsemi zahtevami iz EU-homologacije nedodelanega tipa vozila, podeljene v večstopenjskem postopku, tudi kadar je EU-homologacija podeljena za drugo kategorijo vozila.

5.   Izbira postopka EU-homologacije iz odstavka 1 ne vpliva na veljavne zahteve, s katerimi mora biti odobren tip vozila skladen ob podelitvi homologacije celotnega vozila.

6.   Večstopenjsko homologacijo lahko uporabi tudi en sam proizvajalec, pod pogojem, da je ne uporabi za to, da bi se izognil zahtevam, ki se uporabljajo za vozila, izdelana v eni stopnji. Za vozila, ki jih izdela en sam proizvajalec, se za namene členov 41, 42 in 49 ne šteje, da so bila izdelana v več stopnjah.

Člen 23

Vloga za EU-homologacijo

1.   Proizvajalec vloži vlogo za EU-homologacijo pri organu za odobritev in mu predloži opisno mapo iz člena 24.

2.   Za posamezen tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote se vloži le ena vloga. Ta vloga se vloži le v eni državi članici in le pri enem organu za odobritev v tej državi članici.

V drugi državi članici se nova vloga za isti tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote ne sme vložiti, če je:

(a)

organ za odobritev zavrnil podelitev homologacije tega tipa;

(b)

organ za odobritev preklical homologacijo tega tipa ali

(c)

proizvajalec preklical vlogo za homologacijo tega tipa.

Organ za odobritev zavrne vlogo za homologacijo drugačne oznake tipa ali spremembe v primerjavi s predhodno vlogo, kadar spremembe niso zadostne, da bi predstavljale nov tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote.

3.   Vloga za EU-homologacijo določenega tipa vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote vključuje izjavo proizvajalca, ki v skladu z drugim pododstavkom odstavka 2 potrjuje, da:

(a)

proizvajalec ni vložil vloge za EU-homologacijo istega tipa pri katerem koli drugem organu za odobritev in noben drug organ za odobritev proizvajalcu ni podelil take odobritve;

(b)

noben organ za odobritev ni zavrnil podelitve homologacije tega tipa;

(c)

noben organ za odobritev ni preklical homologacije tega tipa in

(d)

proizvajalec ni preklical vloge za homologacijo tega tipa.

4.   Za vsak tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki ga je treba odobriti, se vloži ločena vloga.

Člen 24

Opisna mapa

1.   Opisna mapa vključuje naslednje:

(a)

opisni list v skladu s predlogo, določeno v izvedbenih aktih iz odstavka 4, za homologacijo v enem delu ali mešano homologacijo celotnega vozila ali za homologacijo celotnega vozila po delih, oziroma v skladu z ustreznimi regulativnimi akti iz Priloge II v primeru homologacije sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote;

(b)

vse podatke, risbe, fotografije in druge relevantne informacije;

(c)

pri vozilih navedbo postopka ali postopkov, izbranih v skladu s členom 22(1);

(d)

vse dodatne informacije, ki jih organ za odobritev zahteva v okviru postopka EU-homologacije.

2.   Opisni list iz točke (a) odstavka 1 za homologacijo celotnega vozila vsebuje celovit nabor informacij o značilnostih tipa vozila, ki jih organ za odobritev potrebuje za opredelitev tipa vozila in ustrezno izvedbo postopka homologacije.

3.   Proizvajalec opisno mapo organu za odobritev predloži v elektronski obliki, ki je sprejemljiva za ta organ. Organ za odobritev lahko sprejema tudi predložitev opisne mape v papirni obliki.

4.   Komisija sprejme izvedbene akte za določitev predloge za opisni list in kateri koli drug del opisne mape ter harmonizirano elektronsko obliko za namene odstavka 3 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 83(2). Prvi tovrstni izvedbeni akt se sprejme do 5. julija 2020.

Člen 25

Dodatne informacije, ki jih je treba predložiti z vlogo za EU-homologacijo

1.   Vlogi za homologacijo po delih je poleg opisne mape iz člena 24 priložen celoten sklop certifikatov o EU-homologaciji ali homologaciji ZN in njihove priloge, ki se zahtevajo v skladu z regulativnimi akti iz Priloge II.

V primeru homologacije sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote ima organ za odobritev v skladu z regulativnimi akti iz Priloge II dostop do opisne mape in po potrebi do certifikatov o EU-homologaciji in njihovih prilog, dokler ni homologacija celotnega vozila bodisi podeljena bodisi zavrnjena.

2.   Vlogi za mešano homologacijo so poleg opisne mape iz člena 24 priloženi certifikati o EU-homologaciji ali homologaciji ZN in njihove priloge, ki se zahtevajo v skladu z regulativnimi akti iz Priloge II.

Za sisteme, za katere ni predloženo noben certifikat o EU-homologaciji ali homologaciji ZN, se vlogi namesto teh certifikatov poleg opisne mape iz člena 24 priložijo informacije, ki se zahtevajo za odobritev teh sistemov v fazi odobritve vozila, in poročilo o preskusu.

3.   Vlogi za večstopenjsko homologacijo se priložijo naslednje informacije:

(a)

na prvi stopnji tisti deli opisne mape in certifikata o EU-homologaciji ali homologaciji ZN ali po potrebi poročil o preskusih, ki so pomembni za stopnjo dodelave osnovnega vozila;

(b)

na drugi in naslednjih stopnjah tisti deli opisne mape in certifikati o EU-homologaciji ali homologaciji ZN, ki so pomembni za trenutno stopnjo dodelave, in izvod certifikata o EU-homologaciji celotnega vozila, izdanega za prejšnjo stopnjo izgradnje, ter podrobni podatki o vseh spremembah ali dodatkih, s katerimi je proizvajalec dodelal vozilo.

Informacije iz tega odstavka se predložijo v skladu s členom 24(3).

4.   Organ za odobritev in tehnične službe imajo dostop do programske opreme in algoritmov vozila, ki so po njihovem mnenju potrebni za izvajanje njihovih dejavnosti.

Organ za odobritev in tehnične službe lahko od proizvajalca tudi zahtevajo, naj jim pošlje dokumentacijo ali vse dodatne informacije, ki jih potrebujejo za ustrezno raven razumevanja sistemov, vključno z razvojnim procesom sistemov in konceptom sistemov ter funkcijami programske opreme in algoritmov, ki so potrebni za preverjanje skladnosti z zahtevami iz te uredbe, odločitev o tem, kateri preskusi so potrebni, ali za lažjo izvedbo teh preskusov.

POGLAVJE IV

IZVAJANJE POSTOPKOV EU-HOMOLOGACIJE

Člen 26

Splošne določbe o izvajanju postopkov EU-homologacije

1.   Za vsak tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote se lahko podeli le ena EU-homologacija.

2.   Organ za odobritev po prejemu vloge v skladu s členom 23 podeli EU-homologacijo šele po tem, ko preveri naslednje:

(a)

določbe glede skladnosti proizvodnje iz člena 31;

(b)

da je bila predložena izjava iz člena 23(3);

(c)

skladnost tipa vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote z veljavnimi zahtevami;

(d)

pri homologacijah celotnega vozila v skladu s postopki homologacije po delih, mešane ali večstopenjske homologacije, organ za odobritev v skladu s členom 22(4) preveri, ali so sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote vključeni v ločene in veljavne homologacije, ki so bile podeljene v skladu z zahtevami, ki so veljavne v času podelitve homologacije celotnega vozila.

3.   V zvezi z EU-homologacijo se uporabljajo postopki iz Priloge III, v zvezi z večstopenjsko homologacijo pa postopki iz Priloge IX.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 82, da zaradi prilagoditve regulativnim spremembam in tehničnemu napredku spremeni Prilogi III in IX s posodobitvijo postopkov v zvezi z EU-homologacijo in z večstopenjsko homologacijo.

4.   Organ za odobritev pripravi opisno dokumentacijo, ki jo sestavljajo opisna mapa iz člena 24 s priloženimi poročili o preskusih in vsemi drugimi dokumenti, ki jih opisni mapi med izvajanjem svojih nalog priloži tehnična služba ali organ za odobritev.

Opisna dokumentacija je lahko shranjena v elektronski obliki. Vsebuje seznam, na katerem so jasno navedene vse strani in oblika posameznega dokumenta ter kronološki pregled vseh spremembe EU-homologacije.

Organ za odobritev hrani opisno dokumentacijo, da je na voljo 10 let po koncu veljavnosti zadevne EU-homologacije.

5.   Organ za odobritev zavrne podelitev EU-homologacije, če meni, da tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote kljub skladnosti z veljavnimi zahtevami pomeni resno tveganje za varnost ali lahko resno škodi okolju ali javnemu zdravju. V takem primeru organom za odobritev drugih držav članic in Komisiji takoj pošlje podrobno dokumentacijo, v kateri pojasni razloge za svojo odločitev ter navede dokaze za svojih ugotovitev.

6.   Organ za odobritev v primeru postopkov homologacije po delih ter mešane in večstopenjske homologacije v skladu s členom 22(4) zavrne podelitev EU-homologacije, če ugotovi, da sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote niso skladni z zahtevami iz te uredbe.

Organ za odobritev pozove organe za odobritev, ki so podelili homologacije za sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, naj ravnajo v skladu s členom 54(2).

Člen 27

Uradno obveščanje o podeljeni, spremenjeni, zavrnjeni in preklicani EU-homologaciji

1.   Organ za odobritev ob izdaji ali spremembi certifikata o EU-homologaciji da organom za odobritev drugih držav članic, organom za tržni nadzor in Komisiji za vsak tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, za katerega je podelil homologacijo, na voljo izvod tega certifikata in njegove priloge, vključno s poročili o preskusu iz člena 30. Ta izvod se da na voljo prek skupnega varnega elektronskega sistema za izmenjavo datotek v skladu z izvedbenimi akti iz odstavka 3 tega člena.

2.   Organ za odobritev prek skupnega varnega elektronskega sistema za izmenjavo datotek v skladu z izvedbenimi akti iz odstavka 3 brez odlašanja obvesti organe za odobritev drugih držav članic in Komisijo o zavrnitvi ali preklicu vsake EU-homologacije ter navede razloge za svojo odločitev.

3.   Komisija v zvezi s skupnim varnim elektronskim sistemom za izmenjavo datotek sprejme izvedbene akte, s katerimi določi obliko elektronskih dokumentov, ki jih je treba dati na voljo, mehanizem za izmenjavo, postopke za obveščanje organov o podelitvi EU-homologacij, o spremembah, zavrnitvah in preklicih le-teh ter o ustreznih varnostnih ukrepih. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 83(2). Prvi tovrstni izvedbeni akt se sprejme do 5. julija 2020.

Člen 28

Certifikat o EU-homologaciji

1.   Certifikatu o EU-homologaciji se priložijo naslednje priloge:

(a)

opisna dokumentacija iz člena 26(4);

(b)

poročila iz člena 30, pri homologaciji sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote oziroma obrazec rezultatov preskusov pri homologaciji celotnega vozila;

(c)

v primeru homologacije celotnega vozila, ime in vzorec podpisa osebe ali oseb, pooblaščenih za podpisovanje certifikatov o skladnosti, ter njihov položaj v podjetju;

(d)

v primeru homologacije celotnega vozila izpolnjen izvod certifikata o skladnosti tipa vozila.

2.   Certifikatu o EU-homologaciji se dodeli enotna številka v skladu s harmoniziranim sistemom številčenja, ki omogoča vsaj identifikacijo države članice, ki je podelila EU-homologacijo, in identifikacijo zahtev, s katerimi je skladen tip vozila, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota.

3.   Komisija sprejme izvedbene akte za določitev predlog za certifikat o EU-homologaciji, harmoniziran sistema številčenja oziroma obrazca rezultatov preskusov, vključno z zagotovitvijo ustreznih elektronskih obrazcev. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 83(2). Prvi tovrstni izvedbeni akt se sprejme do 5. julija 2020.

4.   Organ za odobritev glede posameznega tipa vozila, sistema, sestavnega dela in samostojne tehnične enote:

(a)

izpolni vse ustrezne dele certifikata o EU-homologaciji, vključno z njegovimi prilogami;

(b)

sestavi seznam opisne dokumentacije iz člena 26(4);

(c)

proizvajalcu brez odlašanja izda izpolnjen certifikat o EU-homologaciji in priloge.

5.   V primeru EU-homologacije, katere veljavnost je bila omejena v skladu s členom 39, členom 43 ali delom III Priloge II ali v zvezi s katero se nekatere določbe te uredbe ali regulativnih aktov iz Priloge II ne uporabljajo, se v certifikatu o EU-homologaciji navedejo te omejitve ali zadevne določbe, ki se ne uporabljajo.

6.   Kadar proizvajalec vozila izbere postopek mešane homologacije, organ za odobritev opisno dokumentacijo iz člena 26(4) dopolni s sklicevanji na poročila o preskusih iz člena 30 za sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, za katere certifikat o EU-homologaciji ni bil izdan. Organ za odobritev v opisni dokumentaciji prav tako jasno navede, po katerih tehničnih zahtevah iz regulativnih aktov iz Priloge II je bilo vozilo preverjeno.

7.   Kadar proizvajalec vozila izbere postopek homologacije v enem delu, organ za odobritev certifikatu o EU-homologaciji priloži seznam ustreznih regulativnih aktov v skladu s predlogo iz izvedbenih aktov iz odstavka 3.

Člen 29

Posebne določbe v zvezi z EU-homologacijo za sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote

1.   EU-homologacija se podeli za sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto, ki je skladna s podatki v opisni mapi iz člena 24 in izpolnjuje tehnične zahteve, določene v ustreznih regulativnih aktih iz Priloge II.

2.   Kadar so sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki so ali niso namenjeni za popravilo, servisiranje ali vzdrževanje, vključeni tudi v homologacijo sistema za vozilo, se za sestavni del ali samostojno tehnično enoto ne zahteva dodatna homologacija, razen če je taka homologacije določena v ustreznih regulativnih aktih iz Priloge II.

3.   Kadar sestavni del ali samostojna tehnična enota opravlja svojo funkcijo ali ima določeno lastnost le v povezavi z drugimi deli vozila in je zato skladnost mogoče preverjati le takrat, ko sestavni del ali samostojna tehnična enota deluje v povezavi s temi drugimi deli vozila, se obseg EU-homologacije sestavnega dela ali samostojne tehnične enote ustrezno omeji.

V takih primerih so v certifikatu o EU-homologaciji določene vse omejitve pri uporabi sestavnega dela ali samostojne tehnične enote in navedeni posebni pogoji za namestitev takega sestavnega dela ali samostojne tehnične enote v vozilo.

Kadar je sestavni del ali samostojna tehnična enota vgrajena v vozilo, organ za odobritev ob tem, ko vozilu podeli odobritev, preveri skladnost sestavnega dela ali samostojne tehnične enote z vsemi ustreznimi omejitvami uporabe ali pogoji za vgradnjo.

Člen 30

Preskusi, zahtevani za EU-homologacijo

1.   Za namen podeljevanja EU-homologacij organ za odobritev preveri skladnost s tehničnimi predpisi, določenimi v tej uredbi, in sicer z ustreznimi preskusi, ki jih opravijo njegove imenovane tehnične službe.

2.   Temeljni elementi preskusov, vključno s tehničnimi zahtevami, skladnost s katerimi je bila preverjena s preskusi, se navedejo v poročilu o preskusih.

3.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi obliko poročil o preskusih. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 83(2). Prvi tovrstni izvedbeni akt se sprejme do 5. julija 2020.

4.   Proizvajalec organu za odobritev da na voljo in zadevnim tehničnim službam zagotovi vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki se v skladu z ustreznimi regulativnimi akti iz Priloge II zahtevajo za opravljanje potrebnih preskusov.

5.   Potrebni preskusi se opravijo na vozilih, sistemih, sestavnih delih in samostojnih tehničnih enotah, ki so reprezentativni za tip v postopku odobritve.

6.   Kadar je določen razpon vrednosti za parametre in pogoje, ki se uporabljajo pri opravljanju ustreznih preskusov iz odstavka 1, lahko tehnične službe izberejo katero koli vrednost znotraj tega razpona.

7.   Na zahtevo proizvajalca in v dogovoru s organom za odobritev se lahko namesto preskusnih postopkov iz odstavka 1 v skladu s Prilogo VIII uporabijo virtualne preskusne metode.

8.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 82, da zaradi prilagoditve tehničnemu napredku in regulativnim spremembam spremeni Prilogo VIII s posodobitvijo seznama regulativnih aktov, v zvezi s katerimi lahko proizvajalec ali tehnična služba uporabita virtualne preskusne metode, in posebnih pogojev, v skladu s katerimi se morajo uporabljati te virtualne preskusne metode.

Člen 31

Skladnost proizvodnje

1.   Organ za odobritev, ki je podelil EU-homologacijo, sprejme potrebne ukrepe v skladu s Prilogo IV, da preveri – pri čemer po potrebi sodeluje z organi za odobritev drugih držav članic –, ali proizvajalec vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote proizvaja v skladu z odobrenim tipom.

2.   Organ za odobritev, ki je podelil homologacijo celotnega vozila, preveri, ali je statistično relevantno število vzorcev vozil in certifikatov o skladnosti skladnih s členoma 36 in 37 ter ali so podatki v teh certifikatih točni.

3.   Organ za odobritev, ki je podelil EU-homologacijo, sprejme potrebne ukrepe, da preveri – pri čemer po potrebi sodeluje z organi za odobritev drugih držav članic –, ali so ukrepi iz odstavkov 1 in 2 tega člena še vedno ustrezni, tako da so vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki so v proizvodnji, še vedno skladni z odobrenim tipom, certifikata o skladnosti pa še vedno skladna s členoma 36 in 37.

4.   Zato da organ za odobritev, ki je podelil EU-homologacijo, preveri, ali je vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota skladna z odobrenim tipom, sprejme potrebne ukrepe, da na vzorcih iz prostorov proizvajalca, vključno s proizvodnimi obrati, izvede vse preglede ali preskuse, ki se zahtevajo za EU-homologacijo.

V skladu s Prilogo IV organ za odobritev sprejme vse potrebne ukrepe, da takšna preverjanja ali preskuse izvede tako pogosto, kot je določeno v regulativnih aktih iz Priloge II, ali vsaj enkrat vsaka tri leta, če v navedenih aktih ni določena pogostost.

5.   Organ za odobritev ali tehnične službe preverijo, ali je vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota skladna z odobrenim tipom, tako da:

(a)

v primeru, da je v preskusnih postopkih iz ustreznih regulativnih aktov iz Priloge II določen razpon vrednosti, pri izvajanju pregledov ali preskusov vrednosti določijo naključno znotraj predvidenega razpona in

(b)

imajo dostop do programske opreme, algoritmov, dokumentacije in vseh dodatnih informacij v skladu s členom 25(4).

6.   Organ za odobritev, ki je podelil EU-homologacijo, sprejme potrebne ukrepe, da preveri, ali proizvajalec izpolnjuje obveznosti iz poglavja XIV. Zlasti preveri, ali je proizvajalec – da bi izpolnil te obveznosti – spremenil ali dopolnil informacije o OBD vozila ter popravilu in vzdrževanju vozila.

7.   Kadar organ za odobritev, ki podeli EU-homologacijo, ugotovi, da proizvajalec vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot ne proizvaja več v skladu z odobrenim tipom ali zahtevami iz te uredbe, ali ugotovi, da certifikati o skladnosti niso več skladni s členoma 36 in 37, čeprav se proizvodnja nadaljuje, sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi pravilno izvajanje ukrepov za skladnost proizvodnje, ali homologacijo prekliče. Organ za odobritev se lahko odloči za sprejetje vseh potrebnih omejevalnih ukrepov v skladu s poglavjem XI.

8.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 82, da zaradi prilagoditve tehničnemu napredku in regulativnim spremembam spremeni Prilogo IV s posodobitvijo postopkov za skladnost proizvodnih postopkov.

Člen 32

Pristojbine

1.   Pristojbine za EU-homologacijske dejavnosti se zaračunavajo proizvajalcem, ki so v zadevni državi članici vložili vlogo za EU-homologacijo.

Država članica zagotovi, da so na voljo zadostna sredstva za kritje stroškov dejavnosti tržnega nadzora. Brez poseganja v nacionalno pravo se ti stroški lahko pokrijejo s pristojbinami, ki jih lahko zaračuna država članica, v kateri so vozila dana na trg.

2.   Države članice lahko tehničnim službam, ki vložijo vlogo za imenovanje, zaračunajo upravne pristojbine, da v celoti ali deloma pokrijejo stroške, povezane z dejavnostmi, ki jih nacionalni organi, pristojni za tehnične službe, izvajajo v skladu s to uredbo.

POGLAVJE V

SPREMEMBE IN VELJAVNOST EU-HOMOLOGACIJ

Člen 33

Splošne določbe o spremembah EU-homologacij

1.   Proizvajalec brez odlašanja obvesti organ za odobritev, ki je podelil EU-homologacijo, o vsaki spremembi podatkov v opisni dokumentaciji iz člena 26(4), vključno z vsako spremembo v razširjeni dokumentaciji na podlagi regulativnih aktov iz Priloge II.

Organ za odobritev odloči, ali je treba to spremembo upoštevati bodisi v obliki popravka bodisi razširitve EU-homologacije v skladu s členom 34 oziroma ali je zaradi te spremembe potrebna nova EU-homologacija.

2.   Vloga za spremembo se lahko vloži le pri organu za odobritev, ki je podelil obstoječo EU-homologacijo.

3.   Kadar organ za odobritev ugotovi, da je treba zaradi spremembe ponoviti kontrolne preglede ali preskuse, o tem obvesti proizvajalca.

4.   Kadar organ za odobritev na podlagi kontrolnih pregledov ali preskusov iz odstavka 3 tega člena ugotovi, da so zahteve za EU-homologacijo še vedno izpolnjene, se uporabljajo postopki iz člena 34.

5.   Kadar organ za odobritev ugotovi, da sprememb podatkov v opisni dokumentaciji ni mogoče upoštevati z razširitvijo obstoječe homologacije, zavrne spremembo EU-homologacije in od proizvajalca zahteva, naj vloži vlogo za novo EU-homologacijo.

Člen 34

Popravki in razširitve EU-homologacij

1.   Sprememba se označi kot „popravek“, če organ za odobritev ugotovi, da je zadevni tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote kljub spremembi podatkov iz opisne dokumentacije iz člena 26(4) še vedno skladen z veljavnimi zahtevami za ta tip, zaradi česar ni treba ponoviti nobenih kontrolnih pregledov ali preskusov.

V takem primeru organ za odobritev po potrebi brez odlašanja izda popravljene strani opisne dokumentacije, pri čemer vsako popravljeno stran označi tako, da sta jasno vidna narava spremembe in datum ponovne izdaje, ali pa izda konsolidirano posodobljeno različico opisne dokumentacije, ki ji priloži podroben opis sprememb.

2.   Sprememba se označi kot „razširitev“, kadar organ za odobritev ugotovi, da so se podatki v opisni dokumentaciji spremenili in velja katera koli od naslednjih ugotovitev:

(a)

potrebni so dodatni kontrolni pregledi ali preskusi, da se preveri stalna skladnost z zahtevami, na katerih je temeljila obstoječa EU-homologacija;

(b)

spremenile so se katere koli informacije v certifikatu o EU-homologaciji, razen v njegovih prilogah, ali

(c)

za odobreni tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote se začnejo uporabljati nove zahteve v skladu s katerim koli regulativnim aktom iz Priloge II.

V primeru razširitve organ za odobritev brez odlašanja izda posodobljen certifikat o EU-homologaciji, ki se označi s številko razširitve, ki je za eno večja od številke zadnje podeljene razširitve. Na tem certifikatu o odobritvi so jasno navedeni razlog razširitve, datum ponovne izdaje in, če je primerno, obdobje veljavnosti.

3.   Ob vsaki izdaji popravljenih strani opisne dokumentacije ali konsolidirane posodobljene različice opisne dokumentacije se vedno ustrezno spremeni tudi seznam opisne dokumentacije, tako da je na njem naveden bodisi datum zadnje razširitve ali popravka bodisi datum zadnje konsolidacije posodobljene različice.

4.   Če se nove zahteve iz točke (c) odstavka 2 s tehničnega vidika ne nanašajo na navedeni tip vozila ali se nanašajo na kategorije vozil, v katere to vozilo ne spada, razširitev homologacije tipa vozila ni potrebna.

Člen 35

Prenehanje veljavnosti

1.   Organ za odobritev v primeru vozil kategorij M1 in N1 sedem let po zadnji posodobitvi opisne dokumentacije za certifikat o EU-homologaciji celotnega vozila, v primeru vozil kategorij M2, M3, N2, N3 in O pa 10 let po zadnji posodobitvi te dokumentacije, preveri, ali je tip vozila skladen z vsemi regulativnimi akti, ki so relevantni za ta tip.

Kadar organ za odobritev opravi preverjanje iz prvega pododstavka tega odstavka, preskusov iz člena 30 ni treba ponoviti.

2.   EU-homologacija preneha veljati v vsakem od naslednjih primerov:

(a)

kadar nove zahteve, ki se uporabljajo za odobreni tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, postanejo obvezne za dajanje na voljo na trgu, registracijo ali začetek uporabe, EU-homologacije pa ni mogoče razširiti na podlagi razlogov iz točke (c) člena 34(2);

(b)

kadar je pri preverjanju, opravljenem v skladu z odstavkom 1 tega člena, ugotovljeno, da vozilo ni skladno z vsemi regulativnimi akti, ki so relevantni za ta tip;

(c)

kadar proizvodnja vozil v skladu z odobrenim tipom prostovoljno dokončno preneha, kar v vsakem primeru šteje, da se je to zgodilo, če v preteklih dveh letih ni bilo proizvedeno nobeno vozilo tega tipa; vendar pa so takšne homologacije še naprej veljavne za namene registracije ali začetka uporabe, kolikor se ne uporablja točka (a) tega odstavka;

(d)

kadar se homologacija prekliče v skladu s členom 31(7);

(e)

kadar certifikatu o EU-homologaciji poteče veljavnost zaradi omejitve iz člena 39(6);

(f)

kadar je bilo ugotovljeno, da EU-homologacija temelji na lažnih izjavah, ponarejenih rezultatih preskusa ali če so bili podatki, zaradi katerih bi bila podelitev homologacije zavrnjena, zadržani.

3.   Kadar homologacija celotnega vozila preneha veljati le za eno varianto znotraj tipa vozila ali eno izvedenko znotraj variante, homologacija celotnega vozila za zadevni tip vozila preneha veljati le za to določeno varianto ali izvedenko.

4.   Kadar proizvodnja določenega tipa vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote dokončno preneha, proizvajalec o tem brez odlašanja uradno obvesti organ za odobritev, ki je podelil EU-homologacijo.

Organ za odobritev, ki je podelil EU-homologacijo za tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote v enem mesecu od prejema uradnega obvestila iz prvega pododstavka ustrezno obvesti organe za odobritev drugih držav članic.

5.   Kadar se certifikatu o EU-homologaciji izteka veljavnost, proizvajalec o tem brez odlašanja uradno obvesti organ za odobritev, ki je podelil zadevno EU-homologacijo.

6.   Organ za odobritev, ki je podelil EU-homologacijo, ob prejemu uradnega obvestila proizvajalca organom za odobritev drugih držav članic in Komisiji po potrebi brez odlašanja posreduje vse ustrezne informacije za dajanje na voljo na trgu, registracijo ali začetek uporabe vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot.

V sporočilu iz prvega pododstavka tega odstavka se za vozila navedeta datum izdelave in identifikacijska številka vozila (VIN) zadnjega proizvedenega vozila, kot je opredeljena v točki 2 člena 2 Uredbe Komisije (EU) št. 19/2011 (19).

POGLAVJE VI

CERTIFIKAT O SKLADNOSTI IN OZNAKE

Člen 36

Certifikat o skladnosti v papirni obliki

1.   Proizvajalec certifikat o skladnosti izda v papirni obliki, ki se priloži vsakemu vozilu, dokončanemu, nedodelanemu ali dodelanemu, izdelano v skladu z odobrenim tipom vozila. Proizvajalec v ta namen uporabi predlogo iz izvedbenih aktov iz odstavka 4.

V certifikatu o skladnosti v papirni obliki so nazorno opisane glavne značilnosti vozila in njegove tehnične lastnosti. V certifikatu o skladnosti v papirni obliki se navede datum izdelave vozila. Certifikat o skladnosti v papirni obliki je izdelan tako, da ga ni mogoče ponarediti.

Certifikat o skladnosti v papirni obliki se kupcu izda brezplačno skupaj z vozilom. Njegova izdaja ne sme biti odvisna od izrecne zahteve ali predložitve dodatnih informacij proizvajalcu.

2.   Kadar da proizvajalec certifikat o skladnosti na voljo kot strukturirane podatke v elektronski obliki v skladu s členom 37(1), je od 5. julija 2026 izvzet iz obveznosti iz odstavka 1 tega člena glede izdaje certifikata o skladnosti v papirni obliki, ki se priloži vsakemu vozilu.

3.   Proizvajalec na zahtevo lastnika vozila v 10 letih po datumu izdelave vozila izda dvojnik certifikata o skladnosti v papirni obliki proti plačilu, ki ne presega stroška izdaje dvojnika certifikata. Na sprednji strani vsakega ponovnega izvoda je jasno vidna beseda „dvojnik“.

4.   Komisija sprejme izvedbene akte v zvezi s certifikatom o skladnosti v papirni obliki, v katerih določi zlasti:

(a)

predlogo za certifikat o skladnosti;

(b)

varnostne značilnosti, da se prepreči ponarejanje certifikata o skladnosti, ter

(c)

specifikacije glede podpisovanja certifikata o skladnosti.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 83(2). Prvi tovrstni izvedbeni akt se sprejme pred 1. septembrom 2020.

5.   Certifikat o skladnosti v papirni obliki se sestavi v vsaj enem od uradnih jezikov Unije.

6.   Oseba ali osebe, pooblaščene za podpisovanje certifikatov o skladnosti v papirni obliki, so zaposlene pri proizvajalcu in ustrezno pooblaščene, da izvajajo pravno odgovornost proizvajalca v zvezi z zasnovo in izgradnjo vozila ali skladnostjo njegove proizvodnje.

7.   Certifikat o skladnosti v papirni obliki se v celoti izpolni in ne vsebuje omejitev glede uporabe vozila, razen tistih, ki so določene v tej uredbi ali regulativnih aktih iz Priloge II.

8.   Proizvajalec v primeru nedodelanega osnovnega vozila v certifikatu o skladnosti v papirni obliki izpolni le tista polja, ki se nanašajo na dodelanost vozila.

9.   Proizvajalec v primeru nedodelanega ali dodelanega vozila v certifikatu o skladnosti v papirni obliki izpolni le tista polja, ki se nanašajo na dodatke ali spremembe na trenutni stopnji odobritve, in po potrebi priloži vse certifikate o skladnosti v papirni obliki, ki so bili izdani na prejšnjih stopnjah.

Člen 37

Certifikat o skladnosti v elektronski obliki

1.   Brez poseganja v člen 36(1) da proizvajalec od 5. julija 2026 brez nepotrebnega odlašanja po datumu izdelave vozila organu za odobritev, ki je podelil homologacijo celotnega vozila, brezplačno na voljo certifikat o skladnosti kot strukturirane podatke v elektronski obliki v skladu z izvedbenimi akti iz odstavka 8 tega člena.

2.   Brez poseganja v člen 36(1) se lahko vsak proizvajalec odloči, da bo certifikate o skladnosti v skladu z odstavkom 1 tega člena dal na voljo pred 5. julijem 2026.

3.   Organ za odobritev da na voljo certifikat o skladnosti kot strukturirane podatke v elektronski obliki, v skladu z izvedbenimi akti iz odstavka 8, tako da je certifikat o skladnosti dostopen organom za odobritev, organom za tržni nadzor in organom za registracijo v državah članicah ter Komisiji.

4.   Države članice lahko iz obveznosti iz odstavka 1 tega člena izvzamejo proizvajalce v zvezi s tipi vozil z nacionalno homologacijo vozil, izdelanih v majhnih serijah, v skladu s členom 42.

5.   Organ za odobritev, ki prejme certifikat o skladnosti kot strukturirane podatke v elektronski obliki v skladu z izvedbenimi akti iz odstavka 8 tega člena, zagotovi dostop „samo za branje“ do certifikata o skladnosti, kot je določeno v členu 12(3). V primeru vozil, izdelanih v več stopnjah, tak dostop omogoči proizvajalcu na naslednji stopnji.

6.   Vse izmenjave podatkov v skladu s tem členom se izvedejo po protokolih za varno izmenjavo podatkov.

7.   Države članice z učinkom od 1. septembra 2025 vzpostavijo organizacijo in strukturo svojih podatkovnih omrežij, da zagotovijo sprejemanje certifikatov o skladnosti kot strukturiranih podatkov v elektronski obliki v skladu z izvedbenimi akti iz odstavka 8, po možnosti z uporabo obstoječih sistemov za izmenjavo strukturiranih podatkov.

8.   Ob upoštevanju podatkov, ki jih je treba navesti v certifikatu o skladnosti v papirni obliki Komisija sprejme izvedbene akte v zvezi s certifikati o skladnosti kot strukturirani podatki v elektronski obliki, v katerih določi zlasti:

(a)

osnovno obliko in strukturo podatkovnih elementov certifikatov o skladnosti v elektronski obliki ter sporočil, ki se uporabljajo pri izmenjavi;

(b)

minimalne zahteve za varno izmenjavo podatkov, vključno s preprečevanjem poškodbe in zlorabe podatkov, ter ukrepe za zagotavljanje verodostojnosti elektronskih podatkov, kot je uporaba digitalnega podpisa;

(c)

načine izmenjave podatkov o certifikatih o skladnosti v elektronski obliki;

(d)

minimalne zahteve za posebno identifikacijsko oznako za vozilo in obliko informacij za kupca v skladu z odstavkom 5;

(e)

dostop „samo za branje“ iz odstavka 5;

(f)

izjeme za proizvajalce določenih kategorij in tipov vozil, izdelanih v majhnih serijah.

Ti izvedbeni akti so sprejeti v skladu s postopkom pregleda iz člena 83(2). Prvi tovrstni izvedbeni akt se sprejme pred 1. septembrom 2020.

9.   Države članice morajo biti najpozneje od 5. julija 2026 sposobne certifikate o skladnosti v elektronski obliki izmenjavati v skladu s tem členom z drugimi državami članicami.

10.   Proizvajalec po 5. juliju 2026 ter v izjemnih primerih, kadar tako zahteva nacionalni organ, izda dvojnik certifikata o skladnosti v papirni obliki.

Člen 38

Proizvajalčeve predpisane in dodatne tablice, oznake in homologacijske oznake za sestavne dele in samostojne tehnične enote

1.   Proizvajalec vozila na vsako vozilo, izdelano v skladu z odobrenim tipom, namesti predpisano tablico, po potrebi pa tudi dodatne tablice in oznake ali simbole, z oznakami, ki so predpisane v tej uredbi in ustreznih regulativnih aktih iz Priloge II.

2.   Proizvajalec sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ne glede na to, ali je ta del sistema ali ne, na vsak sestavni del in samostojno tehnično enoto, izdelano v skladu z odobrenim tipom, namesti homologacijsko oznako, ki je predpisana z ustreznimi regulativnimi akti iz Priloge II.

Kadar homologacijska oznaka ni predpisana, proizvajalec na sestavni del ali samostojno tehnično enoto namesti vsaj svoje trgovsko ime ali blagovno znamko, kot tudi številko tipa ali identifikacijsko številko.

3.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi model oznake EU-homologacije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 83(2). Prvi tovrstni izvedbeni akt se sprejme do 5. julija 2020.

4.   Gospodarski subjekti dajo na trg ali dajo na voljo na trgu le tista vozila, sestavne dele in samostojne tehnične enote, ki so označeni tako, da so skladni s to uredbo.

POGLAVJE VII

NOVE TEHNOLOGIJE ALI NOVE TEHNIČNE REŠITVE

Člen 39

Izjeme za nove tehnologije ali nove tehnične rešitve

1.   Proizvajalec lahko vloži vlogo za EU-homologacijo za tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki vključuje nove tehnologije ali nove tehnične rešitve, ki niso združljive z enim ali več regulativnimi akti iz Priloge II.

2.   Organ za odobritev podeli EU-homologacijo iz odstavka 1, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

v vlogi za EU-homologacijo so navedeni razlogi, zaradi katerih nove tehnologije ali nove tehnične rešitve onemogočajo, da bi bili vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote združljivi z enim ali več regulativnimi akti iz Priloge II;

(b)

v vlogi za EU-homologacijo so opisani varnostni in okoljski vidiki nove tehnologije ali nove tehnične rešitve ter ukrepi, sprejeti za zagotovitev ravni varnosti in varstva okolja, ki je vsaj enaka tisti, ki jo določajo zahteve, pri katerih se zaprosi za izjemo;

(c)

vloga vsebuje opise preskusov in rezultate, ki dokazujejo, da je pogoj iz točke (b) izpolnjen.

3.   Za podelitev EU-homologacij z izjemo za nove tehnologije ali nove tehnične rešitve je treba pridobiti dovoljenje Komisije.

Komisija sprejme izvedbene akte za odločitev, ali podeli dovoljenje iz prvega pododstavka tega odstavka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 82(2).

4.   Dokler izvedbeni akti iz odstavka 3 niso sprejeti, lahko organ za odobritev za tip vozila, pri katerem se zaprosi za izjemo, podeli začasno EU-homologacijo, veljavno le na ozemlju države članice tega organa za odobritev. Organ za odobritev o tem brez odlašanja obvesti Komisijo in druge države članice, in sicer z dokumentacijo, ki vsebuje informacije iz odstavka 2.

Začasnost in omejena ozemeljska veljavnost EU-homologacije sta razvidni iz naslovov certifikata o EU-homologaciji in certifikata o skladnosti.

5.   Organi za odobritev drugih držav članic lahko na svojem ozemlju sprejmejo začasno EU-homologacijo iz odstavka 4, pod pogojem, da o tem pisno obvestijo organ za odobritev, ki je podelil začasno EU-homologacijo.

6.   V izvedbenih aktih iz odstavka 3 se po potrebi navede tudi, ali za dovoljenja velja kakšna omejitev, zlasti glede največjega števila vozil, za katero velja. EU-homologacija v vsakem primeru velja najmanj 36 mesecev.

7.   Kadar Komisija sprejme izvedbene akte iz odstavka 3, s katerimi zavrne dovoljenja, organ za odobritev takoj obvesti imetnika začasne EU-homologacije iz odstavka 4, da se začasna EU-homologacija prekliče v šestih mesecih od datuma izvedbenega akta.

Vendar se lahko vozila, izdelana v skladu z začasno EU-homologacijo, pred njenim prenehanjem veljavnosti dajo na trg, registrirajo ali začnejo uporabljati v kateri koli državi članici, ki je sprejela začasno EU-homologacijo v skladu z odstavkom 5.

Člen 40

Naknadna prilagoditev regulativnih aktov

1.   Kadar Komisija dovoli podelitev EU-homologacije v skladu s členom 39, takoj sprejme potrebne ukrepe za prilagoditev zadevnih regulativnih aktov najnovejšemu tehnološkemu razvoju.

Kadar se izjema v skladu s členom 39 nanaša na pravilnik ZN, Komisija pripravi predloge za spremembo ustreznega pravilnika ZN po postopku, ki se uporablja v skladu z Revidiranim sporazumom iz leta 1958.

2.   Po spremembi ustreznih regulativnih aktov se odpravijo vse omejitve v izvedbenih aktih iz člena 39 (3).

3.   Kadar potrebni ukrepi za prilagoditev regulativnih aktov iz odstavka 1 tega člena niso bili sprejeti, lahko Komisija na zahtevo države članice, ki je podelila začasno EU-homologacijo, sprejme izvedbene akte, da odloči, ali bo odobrila razširitev veljavnosti začasne EU-homologacije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 83(2).

POGLAVJE VIII

VOZILA, IZDELANA V MAJHNIH SERIJAH

Člen 41

EU-homologacija vozil, izdelanih v majhnih serijah

1.   Države članice na zahtevo proizvajalca in znotraj letnih količinskih omejitev za kategorije vozil M, N in O iz točke 1 dela A Priloge V podelijo EU-homologacijo za tip vozila, izdelanega v majhnih serijah, ki izpolnjuje vsaj tehnične zahteve iz Dodatka 1 k dodatku I Priloge II.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja za vozila za posebne namene.

3.   Certifikatu o EU-homologaciji za vozila, izdelana v majhnih serijah, se dodeli enotna številka v skladu s harmoniziranim sistemom številčenja, ki omogoča vsaj identifikacijo države članice, ki je podelila EU-homologacijo, in zahtev, s katerimi je skladen tip vozila, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota.

4.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi predlogo ter sistem številčenja za EU-homologacijo za vozila, izdelana v majhnih serijah. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 83(2).

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 82 za spremembo Dodatka 1 k delu I Priloge II, da določi tehnične zahteve za kategorije vozil M, N in O ter ustrezno spremeni točko 1 dela A Priloge V glede letnih količinskih omejitev.

Člen 42

Nacionalna homologacija vozil, izdelanih v majhnih serijah

1.   Proizvajalec lahko zaprosi za nacionalno homologacijo vozil, izdelanih v majhnih serijah, znotraj letnih količinskih omejitev iz točke 2 dela A Priloge V. Te omejitve se uporabljajo za dajanje na voljo na trgu, registracijo ali začetek uporabe vozil odobrenega tipa na trgu vsake države članice v določenem letu.

2.   Države članice lahko odločijo, da kateri koli tip vozila iz odstavka 1 oprostijo zahtev po skladnosti z eno ali več zahtevami te uredbe ali z eno ali več zahtevami, navedenimi v regulativnih aktih iz Priloge II, pod pogojem, da te države članice določijo ustrezne alternativne zahteve.

3.   Za nacionalno homologacijo vozil, izdelanih v majhnih serijah, organ za odobritev sprejme sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote, ki so homologirani v skladu z regulativnimi akti iz Priloge II.

4.   Certifikatu o nacionalni homologaciji za vozila, izdelana v majhnih serijah, se dodeli enotna številka v skladu s harmoniziranim sistemom številčenja, ki omogoča vsaj identifikacijo države članice, ki je podelila homologacijo, in ki odobritev označuje kot dodeljeno za majhne serije na nacionalnem trgu.

5.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi predlogo ter harmoniziran sistem številčenja za certifikat o nacionalni homologaciji za vozila, izdelana v majhnih serijah, in ki ima naslov „Certifikat o nacionalni homologaciji vozila, izdelanega v majhnih serijah“, v njem pa se navedeta vsebina in narava izjem, dovoljenih v skladu z odstavkom 2 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 83(2). Dokler Komisija ne sprejme tovrstnih izvedbenih aktov, lahko države članice še naprej določajo obliko certifikatov o nacionalni homologaciji.

Člen 43

Veljavnost nacionalne homologacije vozil, izdelanih v majhnih serijah

1.   Veljavnost nacionalne homologacije vozil, izdelanih v majhnih serijah, je omejena na ozemlje države članice organa za odobritev, ki je podelil navedeno homologacijo.

2.   Organ za odobritev na zahtevo proizvajalca organom za odobritev držav članic, ki jih izbere proizvajalec, s priporočeno pošto ali po elektronski pošti pošlje izvod certifikata o nacionalni homologaciji, vključno z ustreznimi deli opisne dokumentacije iz člena 26(4).

3.   Organi za odobritev držav članic sprejmejo nacionalno homologacijo, razen če utemeljeno domnevajo, da nacionalne tehnične zahteve, v skladu s katerimi je vozilo odobreno, niso enakovredne njihovim.

4.   Organi za odobritev držav članic, ki jih izbere proizvajalec, v dveh mesecih od prejema dokumentacije iz odstavka 2 sporočijo organu za odobritev, ki je podelil nacionalno homologacijo, odločitev o tem, ali sprejemajo homologacijo. Če v tem obdobju dveh mesecev ni bila sporočena nobena takšna odločitev, se šteje, da je nacionalna homologacija sprejeta.

5.   Organ za odobritev, ki je podelil nacionalno homologacijo za vozila, izdelana v majhnih serijah, na zahtevo vložnika, ki želi vozilo z nacionalno homologacijo za vozila, izdelana v majhnih serijah, dati na trg, registrirati ali dati v uporabo v drugi državi članici, izroči nacionalnemu organu druge države članice izvod certifikata o homologaciji, vključno z ustreznimi deli opisne dokumentacije.

Nacionalni organ druge države članice dovoli, da se tako vozilo da na trg, registrira ali začne uporabljati, razen če utemeljeno domneva, da nacionalne tehnične zahteve, v skladu s katerimi je bilo vozilo odobreno, niso enakovredne njegovim.

POGLAVJE IX

POSAMIČNE ODOBRITVE VOZIL

Člen 44

Posamične odobritve vozil v EU

1.   Države članice podelijo posamično odobritev vozila v EU za vozilo, ki je skladno z zahtevami iz Dodatka 2 k delu I Priloge II, za vozila za posebne namene pa iz dela III Priloge II.

To poglavje se ne uporablja za nedodelana vozila.

2.   Vlogo za posamično odobritev vozila v EU vloži lastnik vozila, proizvajalec, zastopnik proizvajalca ali uvoznik.

3.   Države članice ne izvajajo porušnih preskušanj, da bi ugotovile, ali je vozilo skladno z zahtevami iz odstavka 1, ampak v ta namen uporabijo vse zadevne informacije, ki jih zagotovi vložnik.

4.   Certifikatu o posamični odobritvi vozila v EU se dodeli enotna številka v skladu s harmoniziranim sistemom številčenja, ki omogoča vsaj identifikacijo države članice, ki je podelila posamično odobritev vozila v EU.

5.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi predlogo ter harmoniziran sistem številčenja za certifikate o posamični odobritvi vozila v EU. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 83(2). Prvi tovrstni izvedbeni akt se sprejme do 5. julija 2020.

6.   Države članice dovolijo dajanje na trg, registracijo ali začetek uporabe vozil z veljavnim certifikatom o posamični odobritvi vozila v EU.

7.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 82 za spremembo dela I Priloge II, da določi tehnične zahteve za vozila kategorij M, N in O.

Člen 45

Nacionalne posamične odobritve vozil

1.   Države članice lahko odločijo, da določeno vozilo, unikatno ali ne, oprostijo zahtev po skladnosti z eno ali več določbami te uredbe ali z eno ali več zahtevami, določenimi v regulativnih aktih iz Priloge II, pod pogojem, da so te države članice uvedle ustrezne alternativne zahteve.

2.   Vlogo za nacionalno posamično odobritev vozila vloži lastnik vozila, proizvajalec, zastopnik proizvajalca ali uvoznik.

3.   Države članice ne izvajajo porušnih preskušanj, da bi ugotovile, ali je vozilo skladno z alternativnimi zahtevami iz odstavka 1, ampak v ta namen uporabijo vse zadevne informacije, ki jih pošlje vložnik.

4.   Organ za odobritev za nacionalno posamično odobritev vozil upošteva sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote, homologirane v skladu z regulativnimi akti iz Priloge II.

5.   Kadar je vozilo skladno z opisom, priloženim vlogi, in izpolnjuje ustrezne alternativne zahteve, država članica brez odlašanja izda certifikat o nacionalni posamični odobritvi vozila.

6.   Certifikatu o nacionalni posamični odobritvi vozila se dodeli enotna številka v skladu s harmoniziranim sistemom številčenja, ki omogoča vsaj identifikacijo države članice, ki je podelila EU-homologacijo, in zahtev, s katerimi je skladno vozilo.

7.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi predlogo ter harmoniziran sistem številčenja za certifikat o nacionalni posamični odobritvi vozila. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 83(2). Dokler Komisija ne sprejme tovrstnih izvedbenih aktov, lahko države članice še naprej določajo obliko certifikatov o nacionalni posamični odobritvi vozila.

Člen 46

Veljavnost nacionalnih posamičnih odobritev vozil

1.   Veljavnost nacionalne posamične odobritve vozila je omejena na ozemlje države članice, ki je podelila posamično odobritev vozila.

2.   Država članica, ki je odobritev podelila, vložniku, ki želi vozilo z nacionalno posamično odobritvijo vozila dati na voljo na trgu, registrirati ali dati v uporabo v drugi državi članici, na njegovo željo zagotovi izjavo o tehničnih zahtevah, na podlagi katerih je vozilo odobreno.

3.   Država članica dovoli dajanje na voljo na trgu, registracijo ali začetek uporabe vozila na svojem ozemlju, za katerega je druga država članica podelila nacionalno posamično odobritev vozila v skladu s členom 45, razen če ta država članica utemeljeno domneva, da ustrezne alternativne zahteve, na podlagi katerih je bilo vozilo odobreno, niso enakovredne njenim ali da vozilo ne izpolnjuje teh zahtev.

4.   Ta člen se uporablja za vozila, ki so bila homologirana v skladu s to uredbo in so bila pred prvo registracijo ali dajanjem v uporabo predelana.

Člen 47

Posebne določbe

1.   Postopki iz členov 44 in 45 se lahko uporabljajo za določeno vozilo, izdelano v več stopnjah.

2.   Postopki iz členov 44 in 45 ne nadomestijo vmesne stopnje v okviru običajnega zaporedja v postopku večstopenjske homologacije ter se ne smejo uporabljati za pridobitev prvostopenjske odobritve vozila.

POGLAVJE X

DAJANJE NA VOLJO NA TRGU, REGISTRACIJA ALI ZAČETEK UPORABE VOZILA

Člen 48

Dajanje na voljo na trgu, registracija ali začetek uporabe vozil, ki niso iz zaključka serije

1.   Brez poseganja v člene 51, 52 in 53 se smejo vozila, za katera je homologacija celotnega vozila obvezna ali za katera je proizvajalec pridobil navedeno homologacijo, dati na voljo na trgu, registrirati ali začeti uporabljati le, če jim je priložen veljaven certifikat o skladnosti, izdan v skladu s členoma 36 in 37.

Registracijo in začetek uporabe nedodelanih vozil je mogoče zavrniti, dokler vozila niso dodelana. Nedodelana vozila se ne smejo registrirati in začeti uporabljati zaradi izogibanja uporabe člena 49.

2.   Število vozil, izdelanih v majhnih serijah, ki se dajo na trg, registrirajo ali začnejo uporabljati v istem letu, ne sme preseči letnih količinskih omejitev iz Priloge V.

Člen 49

Dajanje na voljo na trgu, registracija ali začetek uporabe vozil iz zaključka serije

1.   Države članice lahko v okviru omejitev, določenih v delu B Priloge V, in v omejenem časovnem obdobju, določenem v odstavku 2, registrirajo vozila, skladna s tipom vozila, katerega EU-homologacija ni več veljavna, ter dovolijo njihovo dajanje na voljo na trgu ali začetek uporabe.

Prvi pododstavek se uporablja samo za vozila na ozemlju Unije, ki so v času njihove proizvodnje imela veljavno EU-homologacijo, niso pa bila registrirana ali dana v uporabo, preden je ta EU-homologacija prenehala veljati.

2.   Odstavek 1 se za dokončana vozila uporablja le za obdobje 12 mesecev od datuma prenehanja veljavnosti EU-homologacije, za dodelana vozila pa za obdobje 18 mesecev po tem datumu.

3.   Proizvajalec, ki želi izkoristiti odstavek 1, pristojnemu organu vsake zadevne države članice predloži zahtevek za registracijo ali za začetek uporabe zadevnih vozil. V zahtevku se opredelijo vsi tehnični ali gospodarski razlogi, zaradi katerih ta vozila niso skladna z novimi tehničnimi zahtevami.

Zadevne države članice se v treh mesecih po prejetju takšnega zahtevka odločijo, ali bodo dovolile registracijo ali začetek uporabe teh vozil na svojem ozemlju ter, v tem primeru, število takšnih vozil.

4.   Države članice izvajajo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo učinkovit nadzor števila vozil, ki bodo registrirana ali ki se bodo začela uporabljati v okviru postopka iz tega člena.

Člen 50

Dajanje na voljo na trgu ali začetek uporabe sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot

1.   Sestavni deli in samostojne tehnične enote, vključno s tistimi za servisne dele, se smejo dati na voljo na trgu ali dati v uporabo le, če so skladni z zahtevami ustreznih regulativnih aktov iz Priloge II in označeni v skladu s členom 38.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja za sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki so posebej izdelani ali načrtovani za vozila, ki jih ta uredba ne zajema.

3.   Države članice lahko dovolijo dajanje na voljo na trgu ali začetek uporabe sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, ki so bili izvzeti na podlagi člena 39 ali so namenjeni za uporabo na vozilih, za katera so bile podeljene odobritve na podlagi členov 41, 42, 44 in 45, ki se nanašajo na zadevni sestavni del ali samostojno tehnično enoto.

4.   Države članice lahko dovolijo tudi dajanje na voljo na trgu ali začetek uporabe sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, ki so namenjeni za uporabo na vozilih, za katera se homologacija na podlagi te uredbe ali Direktive 2007/46/ES v času, ko so bila ta vozila dana na voljo na trgu, registrirana ali dana v uporabo, ni zahtevala.

5.   Države članice lahko v skladu z zahtevami ustreznega akta, ki se je uporabljal, ko so bile v nadaljevanju navedene homologacije prvotno podeljene, dovolijo tudi dajanje na voljo na trgu ali začetek uporabe nadomestnih sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, ki so namenjene za uporabo na vozilih, katerim je bila homologacija podeljena pred začetkom veljavnosti zahtev iz ustreznih regulativnih aktov iz Priloge II.

POGLAVJE XI

ZAŠČITNE KLAVZULE

Člen 51

Nacionalno ocenjevanje vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, pri katerih se domneva, da pomenijo resno tveganje ali da so neskladni z zahtevami

Kadar organi za tržni nadzor države članice na podlagi svojih dejavnosti tržnega nadzora ali na podlagi informacij organa za odobritev, proizvajalca ali pritožb utemeljeno menijo, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota pomeni resno tveganje za zdravje ali varnost ljudi ali druge vidike zaščite javnega interesa, ki so zajeti v tej uredbi, ali da ni skladen z zahtevami iz te uredbe, zadevno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enota ocenijo glede na ustrezne zahteve iz te uredbe. Zadevni gospodarski subjekti in zadevni organi za odobritev v celoti sodelujejo z organi za tržni nadzor, kar vključuje posredovanje rezultatov vseh ustreznih pregledov in preskusov, opravljenih v skladu s členom 31.

Za oceno tveganja za zadevno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto se uporablja člen 20 Uredbe (ES) št. 765/2008.

Člen 52

Nacionalni postopki za obravnavo vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, ki pomenijo resno tveganje ali so neskladni z zahtevami

1.   Kadar organ za tržni nadzor države članice po izvedbi ocene iz člena 51 ugotovi, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota pomeni resno tveganje za zdravje ali varnost oseb ali druge vidike zaščite javnega interesa, ki so zajeti v tej uredbi, od zadevnega gospodarskega subjekta brez odlašanja zahteva, naj brez odlašanja sprejme vse ustrezne popravne ukrepe, s katerimi zagotovi, da zadevno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota, ko je dana na trg, registrirana ali se začne uporabljati, ne pomeni več tega tveganja.

2.   Kadar organ za tržni nadzor ene od držav članic po izvedbi ocene iz člena 51 ugotovi, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota ni skladna s to uredbo, vendar ne pomeni resnega tveganja iz odstavka 1 tega člena, od zadevnega gospodarskega subjekta brez odlašanja zahteva, naj v razumnem roku sprejme vse ustrezne popravne ukrepe, da uskladi vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto. To obdobje mora biti sorazmerno z resnostjo neskladnosti, da se zagotovi, da je zadevno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota skladna, ko je dana na trg, registrirana ali dana v uporabo.

Gospodarski subjekti v skladu z obveznostmi iz členov 13 do 21 zagotovijo, da se sprejmejo vsi ustrezni popravni ukrepi v zvezi z vsemi zadevnimi vozili, sistemi, sestavnimi deli ali samostojnimi tehničnimi enotami, ki so jih dali na trg, registrirali ali dali v uporabo v Uniji.

3.   Kadar gospodarski subjekti v zadevnem roku iz odstavka 1 ali 2 ne izvedejo zadostnih popravnih ukrepov ali kadar tveganje zahteva hitro ukrepanje, nacionalni organi sprejmejo vse ustrezne začasne omejevalne ukrepe, s katerimi prepovejo ali omejijo dajanje na voljo na trgu, registracijo ali začetek uporabe zadevnih vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot na svojem nacionalnem trgu, jih s tega trga umaknejo ali odpokličejo.

Za omejevalne ukrepe iz prvega pododstavka tega odstavka se uporablja člen 21 Uredbe (ES) št. 765/2008.

4.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi razvrstitev resnosti neskladnosti in ustrezne ukrepe, ki jih morajo sprejeti nacionalni organi za zagotovitev enotne uporabe tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 83(2).

Člen 53

Popravni in omejevalni ukrepi na ravni Unije

1.   Država članica, ki sprejme popravne ali omejevalne ukrepe v skladu s členom 52, brez odlašanja uradno obvesti Komisijo in druge države članice prek ICSMS. O svojih ugotovitvah prav tako brez odlašanja obvesti organ za odobritev, ki je podelil odobritev.

V poslane informacije se vključijo vse razpoložljive podrobnosti, zlasti podatki, potrebni za identifikacijo zadevnega vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, njegovo poreklo, vrsta domnevne neskladnosti in povezano tveganje, vrsta in trajanje sprejetih nacionalnih popravnih in omejevalnih ukrepov ter utemeljitve zadevnega gospodarskega subjekta.

2.   Država članica, ki sprejme popravni ali omejevalni ukrep, navede tudi, ali je tveganje ali neskladnost posledica:

(a)

neskladnosti vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote z zahtevami, povezanimi z zdravjem ali varnostjo ljudi, varstvom okolja ali drugimi vidiki zaščite javnega interesa iz te uredbe, ali

(b)

pomanjkljivosti ustreznih regulativnih aktov iz Priloge II.

3.   Države članice, razen država članica, ki sprejme popravne ali omejevalne ukrepe, v enem mesecu po prejemu uradnega obvestila iz odstavka 1 Komisijo in druge države članice obvesti o vseh popravnih ali omejevalnih ukrepih, ki so jih sprejele, in dodatnih razpoložljivih informacijah, ki se nanašajo na neskladnost in tveganje zadevnega vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, v primeru nestrinjanja z uradno sporočenim nacionalnim ukrepom pa pošlje svoje ugovore.

4.   Kadar druga država članica ali Komisija v enem mesecu po prejemu uradnega obvestila iz odstavka 1 ne pošlje nobenega ugovora glede uradno sporočenega nacionalnega ukrepa, se šteje, da je ta ukrep upravičen. Druge države članice zagotovijo, da se v zvezi z zadevnim vozilom, sistemom, sestavnim delom ali samostojno tehnično enoto brez odlašanja sprejmejo podobni popravni ali omejevalni ukrepi.

5.   Kadar v enem mesecu od prejema uradnega obvestila iz odstavka 1 druga država članica ali Komisija poda ugovor glede uradno sporočenega nacionalnega ukrepa, ali če Komisija meni, da je uradno sporočeni nacionalni ukrep v nasprotju s pravom Unije, se Komisija brez odlašanja posvetuje z zadevnimi državami članicami in zadevnim gospodarskim subjektom ali subjekti.

Komisija na podlagi posvetovanja iz prvega pododstavka tega odstavka sprejme izvedbene akte, da odloči o harmoniziranih popravnih ali omejevalnih ukrepih na ravni Unije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 83(2).

Komisija odločitev iz drugega pododstavka takoj sporoči zadevnim gospodarskim subjektom. Države članice takšne akte brez odlašanja izvedejo in o tem ustrezno obvestijo Komisijo.

Kadar Komisija meni, da je uradno sporočeni nacionalni ukrep neupravičen, zadevna država članica ukrep prekliče ali prilagodi v skladu s sklepom Komisije iz drugega pododstavka.

6.   Kadar Komisija po preskusih in kontrolnih pregledih, ki jih izvaja v skladu s členom 9, ugotovi, da je potreben popravni ali omejevalni ukrep na ravni Unije, se brez odlašanja posvetuje z zadevnimi državami članicami in zadevnimi gospodarskimi subjekti.

Komisija na podlagi posvetovanja iz prvega pododstavka tega odstavka sprejme izvedbene akte, da odloči o popravnih ali omejevalnih ukrepih na ravni Unije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 82(2).

Komisija odločitev iz drugega pododstavka takoj sporoči zadevnim gospodarskim subjektom. Države članice takšne akte brez odlašanja izvedejo in o tem ustrezno obvestijo Komisijo.

7.   Kadar je tveganje ali neskladnost posledica pomanjkljivosti regulativnih aktov iz Priloge II, Komisija predlaga ustrezne ukrepe:

(a)

kadar gre za pravne akte Unije, Komisija predlaga potrebne spremembe zadevnih aktov;

(b)

kadar gre za pravilnike ZN, predlaga potrebne osnutke sprememb zadevnih pravilnikov ZN po postopku, ki se uporablja na podlagi Revidiranega sporazuma iz leta 1958.

8.   Kadar se šteje, da je popravni ukrep upravičen v skladu s tem členom ali naj bi bil sprejet v okviru izvedbenih aktov iz odstavka 5 ali 6, je ta ukrep brezplačno na voljo imetnikom registracij za prizadeta vozila. Če so bila popravila opravljena na stroške imetnika registracije pred sprejetjem popravnega ukrepa, proizvajalec povrne stroške takšnih popravil do višine stroškov popravil, predpisanih s tem popravnim ukrepom.

Člen 54

Neskladna EU-homologacija

1.   Kadar organ za odobritev ugotovi, da je bila podeljena homologacija, ki ni skladna s to uredbo, zavrne priznanje te homologacije.

2.   Organ za odobritev o tej zavrnitvi uradno obvesti organ za odobritev, ki je podelil EU-homologacijo, organe za odobritev drugih držav članic in Komisijo. Kadar organ za odobritev, ki je podelil homologacijo, v enem mesecu po uradnem obvestilu potrdi neskladnost homologacije, jo ta organ za odobritev prekliče.

3.   Kadar organ za odobritev, ki je podelil EU-homologacijo, v enem mesecu po uradnem obvestilu iz odstavka 2 predloži ugovor, se Komisija brez odlašanja posvetuje z državami članicami in zlasti organom za odobritev, ki je podelil homologacijo, ter zadevnim gospodarskim subjektom.

4.   Komisija na podlagi posvetovanja iz odstavka 3 tega člena sprejme izvedbene akte, da odloči, ali je zavrnitev priznanja EU-homologacije iz odstavka 1 tega člena upravičena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 83(2).

Komisija odločitev iz prvega pododstavka takoj sporoči zadevnim gospodarskim subjektom. Države članice takšne akte brez odlašanja izvedejo in o tem ustrezno obvestijo Komisijo.

5.   Kadar Komisija po preskusih in kontrolnih pregledih, ki jih izvaja v skladu s členom 9, ugotovi, da podeljena homologacija ni skladna s to uredbo, se brez odlašanja posvetuje z državami članicami in zlasti organom za odobritev, ki je podelil homologacijo, ter zadevnim gospodarskim subjektom.

Komisija na podlagi posvetovanja iz prvega pododstavka tega odstavka sprejme izvedbeni akt, da odloči o preklicu homologacije iz odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 82(2).

6.   Za vozila, sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote z neskladno homologacijo, ki so že dostopni na trgu, se uporabljajo členi 51, 52 in 53.

Člen 55

Dajanje na trg in začetek uporabe delov ali opreme, ki lahko pomenijo resno tveganje za pravilno delovanje bistvenih sistemov

1.   Deli ali oprema, ki lahko pomenijo resno tveganje za pravilno delovanje sistemov, ki so bistveni za varnost vozila ali njegove okoljske tehnične lastnosti, se ne dajo na trg ali začnejo uporabljati in se prepovejo, razen če jih je organ za odobritev dovolil v skladu s členom 56.

2.   Takšna dovoljenja se uporabljajo le za omejeno število delov ali opreme, ki so vključeni na seznam iz odstavka 4.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 82 za dopolnitev te uredbe, da se določijo zahteve za dovoljenje za dele in opremo iz odstavka 1 tega člena.

Te zahteve lahko temeljijo na regulativnih aktih iz Priloge II ali, kakor je to primerno, vsebujejo primerjavo okoljskega ali varnostnega delovanja delov ali opreme z okoljskim ali varnostnim delovanjem originalnih delov ali opreme. V vsakem primeru se z zahtevami zagotovi, da deli ali oprema ne oslabijo delovanja sistemov, ki so bistveni za varnost vozila ali za njegove okoljske tehnične lastnosti.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 82, s katerimi zaradi prilagoditve tehničnemu napredku in regulativnim spremembam spremeni Prilogo VI ter tako določi in posodobi seznam delov ali opreme na podlagi ocene naslednjega:

(a)

obstoj resnega tveganja za varnostno ali okoljsko delovanje vozil, opremljenih z zadevnimi deli ali opremo;

(b)

potencialni učinek morebitnega dovoljenja za dele ali opremo na podlagi člena 56(1) na potrošnike in proizvajalce servisnih delov.

5.   Odstavek 1 se ne uporablja za originalne dele ali opremo ali za dele ali opremo, ki so del sistema, homologiranega v skladu z regulativnimi akti iz Priloge II, razen kadar se homologacija nanaša na vidike, ki niso resno tveganje iz odstavka 1.

Originalni deli ali oprema za namene tega člena pomenijo dele ali opremo, izdelane v skladu s specifikacijami in proizvodnimi standardi, ki jih za sestavo zadevnega vozila določi proizvajalec vozila.

6.   Odstavek 1 tega člena se ne uporablja za dele ali opremo, ki se proizvajajo izključno za dirkalna vozila. Deli ali oprema iz Priloge VI, ki se uporabljajo pri dirkanju in na cesti, se dajo na voljo na trgu za vozila, namenjena uporabi na javnih cestah, le, če so skladna z zahtevami iz delegiranih aktov iz odstavka 3 tega člena in jih je dovolila Komisija. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi odloči, ali podeli ta dovoljenja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 83(2).

Člen 56

Povezane zahteve za dele ali opremo, ki lahko pomenijo resno tveganje za pravilno delovanje bistvenih sistemov

1.   Proizvajalec delov ali opreme lahko zaprosi za dovoljenje iz člena 55(1) tako, da pri organu za odobritev vloži vlogo, ki ji priloži poročilo o preskusu, ki ga sestavi tehnična služba, v katerem je potrjeno, da so deli ali oprema, za katere se zahteva dovoljenje, skladni z zahtevami iz člena 55(3). Takšen proizvajalec lahko za isti tip dela ali opreme vloži le eno vlogo pri le enem organu za odobritev.

2.   V vlogi za dovoljenje se navedejo podrobni podatki o proizvajalcu delov ali opreme, tip, identifikacija in številke delov ali opreme, naziv proizvajalca vozila, tip vozila ter po potrebi leto izgradnje in katere koli druge informacije, ki omogočajo identifikacijo vozila, v katerega bi bilo treba dele ali opremo vgraditi.

Organ za odobritev dovoli dajanje na trg in začetek uporabe delov ali opreme, kadar ob upoštevanju poročila o preskusu iz odstavka 1 tega člena in drugih dokazov ugotovi, da so zadevni deli ali oprema skladni z zahtevami iz člena 55(3).

Organ za odobritev proizvajalcu brez odlašanja izda certifikat o dovoljenju.

Komisija sprejme izvedbene akte o določitvi predloge in sistema številčenja za certifikat o dovoljenju iz tretjega pododstavka tega odstavka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 83(2).

3.   Proizvajalec brez odlašanja obvesti organ za odobritev, ki je izdal dovoljenje, o vsaki spremembi, ki vpliva na pogoje, na podlagi katerih je bilo dovoljenje izdano. Ta organ za odobritev odloči, ali je treba dovoljenje ponovno preučiti ali na novo izdati in ali so potrebni dodatni preskusi.

Proizvajalec zagotovi, da so deli ali oprema izdelani in se še naprej izdelujejo pod pogoji, pod katerimi je bilo dovoljenje izdano.

4.   Organ za odobritev pred izdajo dovoljenja preveri obstoj mehanizmov in postopkov za zagotovitev učinkovitega nadzora skladnosti proizvodnje.

Kadar organ za odobritev ugotovi, da pogoji za izdajo dovoljenja niso več izpolnjeni, od proizvajalca zahteva, naj sprejme potrebne ukrepe in tako spet zagotovi skladnost delov ali opreme. Po potrebi dovoljenje prekliče.

5.   Organ za odobritev, ki je izdal dovoljenje, na zahtevo nacionalnega organa druge države članice v enem mesecu od prejema navedene zahteve pošlje nacionalnemu organu izvod izdanega certifikata o dovoljenju skupaj s prilogami, in sicer po skupnem varnem elektronskem sistemu za izmenjavo datotek. Izvod certifikata je lahko tudi v obliki varne elektronske datoteke.

6.   Organ za odobritev, ki se ne strinja z dovoljenjem, ki ga je izdala druga država članica, o razlogih za nestrinjanje obvesti Komisijo. Komisija po posvetovanju z zadevnimi organi za odobritev sprejme ustrezne ukrepe za razrešitev nesoglasja. Med drugim lahko Komisija po posvetovanju z zadevnimi organi za odobritev po potrebi sprejme izvedbene akte, s katerimi zahteva preklic dovoljenja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 83(2).

7.   Dokler se ne določi seznam iz člena 55(4), lahko države članice ohranijo nacionalne določbe o delih ali opremi, ki lahko vplivajo na pravilno delovanje sistemov, bistvenih za varnost vozila ali njegove okoljske tehnične lastnosti.

POGLAVJE XII

MEDNARODNI PREDPISI

Člen 57

Pravilniki ZN, potrebni za EU-homologacijo

1.   Pravilniki ZN ali njihove spremembe, za katere je Unija glasovala ali jih uporablja in so navedeni v Prilogi II, so del zahtev za EU-homologacijo vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot.

2.   Če je Unija glasovala za pravilnik ZN ali njegove spremembe za namen homologacije celotnega vozila, Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 82, da dopolni to uredbo s tem, da pravilnik ZN ali njegove spremembe postanejo obvezni, ali da spremeni to uredbo.

V teh delegiranih aktih se določijo datumi, od katerih je uporaba pravilnika ZN ali njegovih sprememb obvezna, in vključijo prehodne določbe, kadar je to potrebno in primerno za namene EU-homologacije, prve registracije in začetka uporabe vozil ter dostopnosti sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot na trgu.

Člen 58

Enakovrednost pravilnikov ZN za namene EU-homologacije

1.   Pravilniki ZN iz dela II Priloge II se priznavajo kot enakovredni ustreznim regulativnim aktom, če imajo enako področje uporabe in vsebino.

2.   Organi za odobritev držav članic sprejmejo homologacije, podeljene v skladu s pravilniki ZN iz odstavka 1, in, kadar je ustrezno, zadevne oznake odobritve namesto ustreznih homologacij oznak in oznak odobritve, ki so bile podeljene v skladu s to uredbo in regulativnimi ali iz Priloge II.

POGLAVJE XIII

ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNIH INFORMACIJ

Člen 59

Informacije za uporabnike

1.   Proizvajalec ne posreduje tehničnih informacij v zvezi s podatki o tipu vozila, sistemu, sestavnem delu, samostojni tehnični enoti, delu ali opremi iz te uredbe ali regulativnih aktov iz Priloge II, ki se razlikujejo od podatkov homologacije, ki jo je podelil organ za odobritev.

2.   Proizvajalec da uporabnikom na voljo vse pomembne informacije in potrebna navodila, ki opisujejo posebne pogoje ali omejitve pri uporabi vozila, sistema, sestavnega dela, samostojne tehnične enote, dela ali opreme.

3.   Informacije iz odstavka 2 se dajo na voljo v uradnem jeziku ali jezikih države članice, v kateri se nameravajo vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema dati na trg, registrirati ali dati v uporabo. Zagotovijo se tudi v navodilih za uporabo.

Člen 60

Informacije za proizvajalce

1.   Proizvajalci vozil dajo proizvajalcem sistemov, sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot, delov ali opreme na voljo vse podatke, ki so potrebni za EU-homologacijo sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot ali za pridobitev dovoljenja iz člena 55(1).

Proizvajalci vozil lahko od proizvajalcev sistemov, sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot, delov ali opreme zahtevajo sklenitev zavezujoče pogodbe o varstvu zaupnosti informacij, ki niso javno dostopne, vključno z informacijami v zvezi s pravicami intelektualne lastnine.

2.   Proizvajalci sistemov, sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot, delov ali opreme proizvajalcem vozil pošljejo vse podrobne informacije o omejitvah, ki veljajo za njihove homologacije in so bodisi navedene v členu 29(3) bodisi uvedene z regulativnim aktom iz Priloge II.

POGLAVJE XIV

DOSTOP DO INFORMACIJ O OBD VOZILA TER POPRAVILU IN VZDRŽEVANJU VOZILA

Člen 61

Obveznosti proizvajalcev glede zagotavljanja informacij o OBD vozila in o popravilu in vzdrževanju vozila

1.   Proizvajalci neodvisnim izvajalcem omogočijo neomejen, standardiziran in nediskriminatoren dostop do informacij o OBD vozila, diagnostične in druge opreme, orodja, vključno z vsemi referencami in razpoložljivimi datotekami za prenos ustrezne programske opreme ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila. Informacije so predstavljene na lahko dostopen način v obliki strojno berljivih podatkovnih nizov, primernih za elektronsko obdelavo. Neodvisni izvajalci imajo dostop do storitev diagnostike na daljavo, ki jih uporabljajo proizvajalci ter pooblaščeni trgovci in serviserji.

Proizvajalci zagotovijo standardizirano in varno napravo za podporo na daljavo, ki neodvisnim serviserjem omogoča, da opravijo posege, pri katerih je potreben dostop do varnostnega sistema vozila.

2.   Dokler Komisija ne sprejme ustreznega standarda v okviru dela Evropskega odbora za standardizacijo (CEN) ali primerljivega organa za standardizacijo, se informacije o OBD vozila ter informacije o popravilu in vzdrževanju vozila predstavijo na lahko dostopen način, da jih lahko neodvisni izvajalci obdelajo z razumnimi prizadevanji.

Informacije o OBD vozila ter informacije o popravilu in vzdrževanju vozila so na voljo na spletnih mestih proizvajalcev v standardizirani obliki, ali, če to zaradi narave informacij ni izvedljivo, v drugi ustrezni obliki. Za neodvisne izvajalce, ki niso serviserji, se informacije podajo tudi v strojno berljivi obliki, ki jo je mogoče elektronsko obdelati s splošno dostopnimi orodji informacijske tehnologije in programsko opremo in ki neodvisnim izvajalcem omogoča izvajanje nalog, povezanih z njihovim poslovanjem, v poprodajni dobavni verigi.

3.   Vendar je v naslednjih primerih dovolj, da proizvajalec zagotovi hiter in lahek dostop do potrebnih informacij, ko to zahteva neodvisni izvajalec:

(a)

za tipe vozil, ki imajo nacionalno homologacijo vozil, izdelanih v majhnih serijah, iz člena 42;

(b)

za vozila za posebne namene;

(c)

za tipe vozil kategorij O1 in O2, ki ne uporabljajo orodij za diagnostiko ali fizične ali brezžične komunikacije z vgrajeno elektronsko krmilno enoto oziroma vgrajenimi elektronskimi krmilnimi enotami za namene diagnostike ali ponovnega programiranja njihovih vozil;

(d)

za končno fazo homologacije v postopku večstopenjske homologacije, kadar se končna faza nanaša samo na nadgradnjo, ki ne vsebuje sistemov za elektronsko krmiljenje vozila, vsi sistemi za elektronsko krmiljenje vozila osnovnega vozila pa ostanejo nespremenjeni.

4.   Podrobnosti o tehničnih zahtevah za dostop do informacij o OBD vozila ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila, zlasti tehnične specifikacije, ki se nanašajo na način zagotavljanja informacij o OBD vozila ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila, so določene v Prilogi X.

5.   Proizvajalci dajo neodvisnim izvajalcem ter pooblaščenim trgovcem in vzdrževalcem na voljo tudi učno gradivo.

6.   Proizvajalci poskrbijo, da so informacije o OBD vozila ter informacije o popravilu in vzdrževanju vozila vedno dostopne, razen ko se izvaja vzdrževanje informacijskega sistema.

Proizvajalci na svojih spletnih mestih objavi naknadne spremembe informacij o OBD vozila ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozil ter dopolnila k tem informacijam istočasno s tem, ko jih da na voljo pooblaščenim serviserjem.

7.   Za namene proizvodnje in servisiranja nadomestnih ali servisnih delov, združljivih s sistemi OBD, ter orodij za diagnostiko in preskusne opreme proizvajalci vsakemu zainteresiranemu proizvajalcu ali serviserju sestavnega dela, orodij za diagnostiko ali preskusne opreme na nediskriminatorni podlagi zagotovijo ustrezne informacije o OBD vozila ter informacije o popravilu in vzdrževanju vozil.

8.   Za namene zasnove, proizvodnje in popravila avtomobilske opreme za vozila na alternativna goriva proizvajalci vsakemu zainteresiranemu proizvajalcu, vgrajevalcu ali vzdrževalcu opreme za vozila na alternativna goriva na nediskriminatorni podlagi zagotovijo ustrezne informacije o OBD vozila ter informacije o popravilu in vzdrževanju vozil.

9.   Kadar proizvajalec vozila vodi evidenco o popravilu in vzdrževanju vozila v centralni zbirki podatkov ali se ta vodi v njegovem imenu, se neodvisnim serviserjem omogoči brezplačen dostop do take evidence ter vnos informacij o popravilu in vzdrževanju, ki so ga opravili.

10.   To poglavje se ne uporablja za vozila, ki so zajeta v posamičnih odobritvah vozil.

11.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 82, da zaradi prilagoditve tehničnemu napredku in regulativnim spremembam ali preprečevanja zlorab spremeni in dopolni Prilogo X s posodobitvijo zahtev v zvezi z dostopom do informacij o OBD vozila ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila, vključno z dejavnostmi popravil in vzdrževanja, ki se podpirajo z brezžičnimi prostranimi omrežji (WWAN), ter s sprejetjem in vključitvijo standardov iz odstavka 2 tega člena. Komisija pri tem upošteva trenutno informacijsko tehnologijo, predvidljiv razvoj tehnologije vozil, obstoječe standarde ISO in možnost svetovnega standarda ISO.

Člen 62

Obveznosti v zvezi z imetniki več homologacij

1.   Pri mešani homologaciji, homologaciji po delih ali večstopenjski homologaciji je za sporočanje informacij o popravilu in vzdrževanju za določen sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto ali določeno stopnjo izdelave vozila končnemu proizvajalcu in neodvisnim izvajalcem odgovoren proizvajalec, ki je odgovoren za zadevno homologacijo sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote ali za določeno stopnjo.

2.   Pri večstopenjski homologaciji je končni proizvajalec odgovoren za zagotavljanje dostopa do informacij o OBD vozila ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila v zvezi s svojo stopnjo ali stopnjami proizvodnje in povezavo s predhodno stopnjo ali stopnjami.

Člen 63

Pristojbine za dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil

1.   Proizvajalec lahko za dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozila, razen za evidenco iz člena 61(10), zaračuna primerne in sorazmerne pristojbine. Te pristojbine ne smejo odvrniti od dostopa do takšnih informacij, ker se pri tem ne upošteva, v kolikšnem obsegu jih neodvisni izvajalec uporablja. Nacionalnim organom, Komisiji in tehničnim službam se dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil nudi brezplačno.

2.   Proizvajalec da informacije o popravilu in vzdrževanju vozil, vključno s transakcijskimi storitvami, kot sta ponovno programiranje ali tehnična pomoč, na voljo na urni, dnevni, mesečni in letni osnovi, pri čemer so pristojbine za dostop do takih informacij odvisne od obdobja, za katero se zagotovi dostop.

Poleg dostopa na časovni osnovi lahko proizvajalci nudijo dostop na osnovi transakcije, za katerega se pristojbine zaračunavajo na podlagi opravljene transakcije in ne na podlagi trajanja, za katerega je dostop zagotovljen.

Kadar proizvajalec nudi obe vrsti dostopa, neodvisni serviserji izberejo bodisi dostop na časovni osnovi bodisi dostop na osnovi transakcij.

Člen 64

Dokaz o skladnosti z obveznostmi v zvezi z informacijami o OBD vozila ter informacijami o popravilu in vzdrževanju

1.   Proizvajalec pri vložitvi vloge za EU-homologacijo ali nacionalno homologacijo organu za odobritev v šestih mesecih od datuma zadevne homologacije predloži dokaz o skladnosti s tem poglavjem.

2.   Kadar takšen dokaz o skladnosti ni predložen v obdobju iz odstavka 1 tega člena, organ za odobritev sprejme ustrezne ukrepe v skladu s členom 65.

Člen 65

Izpolnjevanje obveznosti glede dostopa do informacij o OBD vozila ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozil

1.   Organ za odobritev lahko kadar koli na lastno pobudo ali na podlagi pritožbe ali ocene tehnične službe preveri, da proizvajalec izpolnjuje zahteve iz tega poglavja in pogoje iz certifikata proizvajalca o dostopu do informacij o OBD vozila ter informacij o popravilu in vzdrževanju iz Dodatka 1 k Prilogi X.

2.   Kadar organ za odobritev ugotovi, da proizvajalec ni izpolnil svojih obveznosti glede dostopa do informacij o OBD vozila ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozil, organ za odobritev, ki je podelil ustrezno homologacijo, sprejme vse ustrezne ukrepe za izboljšanje stanja.

Ti ukrepi lahko vključujejo preklic ali začasno razveljavitev homologacije, globo ali druge ukrepe, ki se sprejmejo v skladu s členom 84.

3.   Kadar neodvisni izvajalec ali poslovno združenje, ki zastopa neodvisne izvajalce, pri organu za odobritev vloži pritožbo o tem, da proizvajalec ne izpolnjuje zahtev iz tega poglavja, organ za odobritev izvede presojo, s katero preveri to neizpolnjevanje zahtev proizvajalca. Organ za odobritev zahteva, da organ za odobritev, ki je podelil homologacijo celotnega vozila, preuči pritožbo in zatem od proizvajalca vozila zahteva dokaze, ki pokažejo, da je sistem, ki ga je vzpostavil proizvajalec vozila, skladen s to uredbo. Rezultati te preiskave se v treh mesecih od zahtevka sporočijo nacionalnemu organu za odobritev in neodvisnemu izvajalcu ali zadevnemu poslovnemu združenju.

4.   Organ za odobritev lahko pri izvajanju presoje tehnično službo ali katerega koli drugega neodvisnega strokovnjaka zaprosi, naj oceni, ali so te obveznosti v zvezi z dostopom do OBD v vozilu ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila izpolnjene.

Člen 66

Forum o dostopu do informacij o vozilih

1.   Forum o dostopu do informacij o vozilih glede dostopa do informacij o OBD vozila ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozil, ustanovljen v skladu s členom 13(9) Uredbe Komisije (ES) št. 692/2008 (20), je pristojen tudi za vsa vozila s področja uporabe te uredbe.

Svoje dejavnosti izvaja v skladu s Prilogo X k tej uredbi.

2.   Forum o dostopu do informacij o vozilih preuči, ali dostop do informacij o OBD vozila ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozil vpliva na napredek pri zmanjševanju števila kraj avtomobilov, in pripravi priporočila za izboljšanje zahtev v zvezi z dostopom do takšnih informacij. Forum o dostopu do informacij o vozilih zlasti svetuje Komisiji o uvedbi postopka, prek katerega akreditirane organizacije odobrijo in pooblastijo neodvisne izvajalce za dostop do informacij o varnosti vozil.

Komisija se lahko odloči, da razprave in ugotovitve foruma o dostopu do informacij o vozilih obravnava kot zaupne.

POGLAVJE XV

OCENJEVANJE, IMENOVANJE, URADNO SPOROČILO IN SPREMLJANJE TEHNIČNIH SLUŽB

Člen 67

Homologacijski organ, pristojen za tehnične službe

1.   Organ za odobritev, ki ga država članica imenuje v skladu s členom 6(2) (v tem poglavju imenovan homologacijski organ), je pristojen za ocenjevanje, imenovanje, uradno sporočanje in spremljanje tehničnih služb, vključno, kadar je potrebno, s podizvajalci ali odvisnimi družbami tehničnih služb. Homologacijski organ lahko sprejme odločitev, da ocenjevanje in spremljanje tehničnih služb ter po potrebi podizvajalcev ali odvisnih družb teh tehničnih služb izvaja nacionalni akreditacijski organ.

2.   Homologacijski organi se medsebojno strokovno vrednotijo glede vseh dejavnosti, ki jih izvajajo v zvezi z ocenjevanjem in spremljanjem tehničnih služb.

Medsebojna strokovna vrednotenja zajemajo ocenjevanja vseh ali dela dejavnosti tehničnih služb, ki so jih opravili homologacijski organi v skladu s členom 73(4), vključno z ocenjevanjem usposobljenosti osebja, pravilnosti metodologije preskusov in kontrolnih pregledov ter pravilnosti rezultatov preskusov, na podlagi opredeljenega področja uporabe regulativnih aktov iz dela I Priloge II.

Dejavnosti, povezane z ocenjevanjem in spremljanjem tehničnih služb, ki se ukvarjajo samo z nacionalnimi posamičnimi odobritvami vozil, ki so bila podeljena v skladu s členom 45, ali nacionalnimi homologacijami vozil, proizvedenih v majhnih serijah, ki so bila podeljena v skladu s členom 42, so izvzete iz medsebojnega strokovnega vrednotenja.

Vsa ocenjevanja akreditiranih tehničnih služb, ki jih opravijo homologacijski organi, so izvzeta iz medsebojnega strokovnega vrednotenja.

3.   Homologacijski organi se ne morejo medsebojno strokovno vrednotiti, kadar vse svoje tehnične službe imenujejo izključno na podlagi akreditacije tehničnih služb.

4.   Homologacijski organ ne zagotavlja svetovalnih storitev na komercialni ali konkurenčni osnovi.

5.   Homologacijski organ ima na voljo dovolj osebja za izvajanje nalog iz te uredbe.

6.   Vsaka država članica Komisiji, forumu ter na zahtevo drugim državam članicam pošlje informacije o svojih postopkih za ocenjevanje, imenovanje, uradno sporočanje in spremljanje tehničnih služb ter o vsaki spremembi teh postopkov.

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi vzorec za predložitev informacij o postopkih držav članic iz prvega pododstavka tega odstavka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 83(2).

7.   Homologacijski organi, ki se medsebojno strokovno vrednotijo, vzpostavijo postopke za notranje revizije v skladu z Dodatkom 2 k Prilogi III. Takšne notranje revizije se opravijo vsaj enkrat na leto. Vendar so lahko manj pogoste, če homologacijski organ lahko dokaže, da njegov sistem upravljanja učinkovito deluje in se je izkazal za stabilnega.

8.   Medsebojno strokovno vrednotenje homologacijskega organa vsaj enkrat vsakih pet let izvede skupina za medsebojno strokovno vrednotenje, ki jo sestavljata dva homologacijska organa iz drugih držav članic.

Komisija se lahko na podlagi analize tveganj odloči, da sodeluje v skupini za medsebojno strokovno vrednotenje.

Medsebojno strokovno vrednotenje se izvede pod pristojnostjo organa za odobritev, ki se ga vrednoti, in vključuje obisk prostorov tehnične službe; ta je izbrana po presoji skupine za medsebojno strokovno vrednotenje.

Homologacijski organi, ki ne sodelujejo v medsebojnem strokovnem vrednotenju v skladu z odstavkom 3, niso vključeni v nobeno od dejavnosti, povezanih s skupino za medsebojno strokovno vrednotenje.

9.   Komisija lahko ob ustreznem upoštevanju ugotovitev foruma sprejme izvedbene akte, s katerimi določi načrt za medsebojna strokovna vrednotenja za obdobje najmanj petih let ter merila glede sestave skupine za medsebojno strokovno vrednotenje, metodologije, uporabljene za medsebojno strokovno vrednotenje, časovnega razporeda, pogostosti in drugih nalog, povezanih z medsebojnim strokovnim vrednotenjem. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 83(2).

10.   Izid medsebojnega strokovnega vrednotenja preuči forum. Komisija pripravi povzetke medsebojnega strokovnega vrednotenja in jih objavi.

Člen 68

Imenovanje tehničnih služb

1.   Homologacijski organi imenujejo tehnične službe za eno ali več od naslednjih kategorij dejavnosti, in sicer odvisno od njihovega področja pristojnosti:

(a)

kategorija A: preskusi iz te uredbe in regulativnih aktov iz Priloge II, ki jih tehnične službe izvajajo v svojih prostorih;

(b)

kategorija B: nadzorovanje preskusov, vključno z njihovo pripravo, iz te uredbe in regulativnih aktov iz Priloge II, kadar se takšni preskusi opravijo v prostorih proizvajalca ali v prostorih tretje strani;

(c)

kategorija C: redno ocenjevanje in spremljanje postopkov proizvajalca za nadzor skladnosti proizvodnje;

(d)

kategorija D: nadzorovanje ali opravljanje preskusov ali kontrolnih pregledov za nadzor skladnosti proizvodnje.

2.   Vsaka država članica lahko homologacijski organ imenuje kot tehnično službo za eno ali več kategorij dejavnosti iz odstavka 1.

3.   Tehnična služba se ustanovi na podlagi prava države članice in je pravna oseba, razen tehnične službe homologacijskega organa in akreditirane interne tehnične službe proizvajalca iz člena 72.

4.   Tehnična služba za svoje dejavnosti sklene zavarovanje odgovornosti, razen če takšno odgovornost prevzame njena država članica v skladu z nacionalnim pravom ali če je država članica sama neposredno pristojna za ugotavljanje skladnosti.

5.   Tehnične službe tretjih držav, razen tistih, ki so bile imenovane v skladu s členom 72, so lahko imenovane in uradno sporočene Komisiji le za namene člena 74 le, kadar je v dvostranskem sporazumu med Unijo in zadevno tretjo državo določena možnost imenovanja takšnih tehničnih služb. Tehnični službi, ustanovljeni na podlagi prava države članice v skladu z odstavkom 3 tega člena, to ne preprečuje ustanavljanja odvisnih družb v tretjih državah, če te odvisne družbe neposredno upravlja in nadzira imenovana tehnična služba.

Člen 69

Neodvisnost tehničnih služb

1.   Tehnična služba, vključno z osebjem, je neodvisna in izvaja dejavnosti, za katere je bila imenovana, z največjo strokovno neoporečnostjo in zahtevano tehnično usposobljenostjo na določenem področju svojega delovanja brez pritiskov in spodbud, zlasti finančnih, ki bi lahko vplivali na njeno presojo ali rezultate njenih dejavnosti ocenjevanja, zlasti s strani oseb ali skupin oseb, za katere so rezultati navedenih dejavnosti pomembni.

2.   Tehnična služba je organizacija ali organ tretje strani, ki ni vključen v proces zasnove, proizvodnje, dobave ali vzdrževanja vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki jih ocenjuje, preskuša ali pregleduje.

Lahko se šteje, da organizacija ali organ, ki je del poslovnega združenja ali strokovne zveze, ki zastopa podjetja, vključena v zasnovo, proizvodnjo, dobavo ali vzdrževanje vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki jih ocenjuje, preskuša ali pregleduje, izpolnjuje zahteve iz prvega pododstavka, če se homologacijskemu organu zadevne države članice dokaže, da je neodvisen in da ne obstaja nasprotje interesov.

3.   Tehnična služba, njeno vodstvo na najvišji ravni in osebje, odgovorno za izvajanje dejavnosti, za katere je imenovano v skladu s členom 68(1), ne načrtuje, proizvaja, dobavlja ali vzdržuje vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki jih ocenjujejo, niti ne zastopa subjektov, udeleženih pri teh dejavnostih. To ne izključuje uporabe tistih vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki so potrebni za delovanje tehnične službe, ali uporabe takih vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot v zasebne namene.

4.   Tehnična služba zagotovi, da dejavnosti njenih odvisnih družb ali podizvajalcev ne vplivajo na zaupnost, objektivnost ali nepristranskost kategorij dejavnosti, za katere je bila imenovana.

5.   Osebje tehnične službe je v zvezi z vsemi informacijami, pridobljenimi med izvajanjem nalog v skladu s to uredbo, zavezano k varovanju poklicne skrivnosti, razen pred homologacijskim organom in po potrebi pred nacionalnim akreditacijskim organom ali če to zahteva pravo Unije ali nacionalno pravo.

Člen 70

Pristojnost tehničnih služb

1.   Tehnična služba je zmožna izvajati vse dejavnosti, za katere je vložila vlogo za imenovanje v skladu s členom 68(1). Homologacijskemu organu ali nacionalnemu akreditacijskemu organu, ki izvaja ocenjevanje ali spremljanje tehničnih služb, dokaže, da izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

njeno osebje je ustrezno usposobljeno, ima posebno tehnično znanje in poklicno usposabljanje ter zadostne in ustrezne izkušnje za opravljanje dejavnosti, za katere želi biti imenovana;

(b)

ima opise postopkov za opravljanje dejavnosti, za katere želi biti imenovana, pri katerih se upošteva stopnja kompleksnosti tehnologije zadevnega ustreznega vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ter podatek, ali gre pri proizvodnem postopku za masovno ali serijsko proizvodnjo. Tehnična služba dokaže preglednost in ponovljivost teh postopkov;

(c)

ima sredstva, ki so potrebna za ustrezno opravljanje nalog, povezanih s kategorijo ali kategorijami dejavnosti, za katere želi biti imenovana, in ima dostop do vse nujne opreme ali naprav.

2.   Tehnična služba dokaže, da ima ustrezne sposobnosti, posebno tehnično znanje in dokazane izkušnje za izvajanje preskusov in kontrolnih pregledov za ocenjevanje skladnosti vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot s to uredbo ter dokaže svojo skladnost s standardi iz Dodatka 1 k Prilogi III. Vendar se standardi iz Dodatka 1 k Prilogi III ne uporabljajo za zadnjo stopnjo nacionalnega večstopenjskega postopka iz člena 47(1).

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 82, da spremeni Prilogo III v zvezi z zahtevami za ocenjevanje tehničnih služb.

Člen 71

Odvisne družbe in podizvajalci tehničnih služb

1.   Tehnične službe lahko s soglasjem homologacijskega organa, pristojnega za imenovanje, sklenejo pogodbo s podizvajalci za nekatere od kategorij dejavnosti, za katere so bile imenovane v skladu s členom 68(1), ali pa izvedbo teh dejavnosti prenesejo na odvisno družbo.

2.   Kadar tehnična služba za določene naloge iz kategorij dejavnosti, za katere je bila imenovana, ali za opravljanje teh nalog sklene pogodbo s podizvajalci, zagotovi, da podizvajalec ali odvisna družba izpolnjuje zahteve iz členov 68, 69 in 70, ter o tem obvesti homologacijski organ.

3.   Tehnične službe prevzamejo polno odgovornost za naloge, ki jih opravljajo njihovi podizvajalci ali odvisne družbe, ne glede na njihov sedež.

4.   Tehnične službe hranijo za homologacijski organ, ki je pristojen za imenovanja, ustrezne dokumente v zvezi z ocenjevanjem podizvajalca ali odvisne družbe, ki ga izvede homologacijski organ, ali akreditacijo podizvajalca ali odvisne družbe, ki jo izvede nacionalni akreditacijski organ, ter nalogami, ki jih opravlja podizvajalec ali odvisna družba.

Člen 72

Interna tehnična služba proizvajalca

1.   Interna tehnična služba proizvajalca je lahko imenovana za tehnično službo za dejavnosti kategorije A iz točke (a) člena 68(1), vendar samo v zvezi z regulativnimi akti iz Priloge VII. Interna tehnična služba je ločen in samostojen del družbe proizvajalca in ne sme sodelovati pri zasnovi, proizvodnji, dobavi ali vzdrževanju vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki jih ocenjuje.

2.   Interna tehnična služba iz odstavka 1 izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)

akreditira jo nacionalni akreditacijski organ ter izpolnjuje zahteve iz dodatkov 1 in 2 k Prilogi III;

(b)

interna tehnična služba, vključno s svojim osebjem, je organizacijsko razločljiva in znotraj družbe proizvajalca uporablja metode poročanja, s katerimi zagotavlja svojo nepristranskost, ki jo dokazuje zadevnemu homologacijskemu organu in nacionalnemu akreditacijskemu organu;

(c)

niti interna tehnična služba niti njeno osebje ne sodelujeta pri kateri koli dejavnosti, ki bi lahko bila v nasprotju z njeno neodvisnostjo ali integriteto pri opravljanju dejavnosti, za katere je bila imenovana;

(d)

svoje storitve zagotavlja le družbi proizvajalca, ki ji pripada.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 82, da zaradi prilagoditve tehničnemu napredku in regulativnim spremembam spremeni Prilogo VII s posodobitvijo seznama regulativnih aktov in omejitev, ki jih vsebuje.

Člen 73

Ocenjevanje in imenovanje tehničnih služb

1.   Tehnična služba, ki vloži vlogo, naslovi uradno vlogo na homologacijski organ države članice, v kateri želi biti imenovana, v skladu s točko 4 Dodatka 2 k Prilogi III. V vlogi se navedejo vrste dejavnosti, za katere želi biti tehnična služba imenovana.

2.   Preden homologacijski organ imenuje tehnično službo, jo homologacijski organ ali nacionalni akreditacijski organ oceni v skladu s kontrolnim seznamom za ocenjevanje, v katerega so vključene vsaj postavke iz Dodatka 2 k Prilogi III. V ocenjevanje se vključi pregled tehnične službe, ki je vložila vlogo, na kraju samem in po potrebi katere koli odvisne družbe ali podizvajalca bodisi s sedežem v Uniji ali zunaj nje.

3.   V primerih, ko ocenjevanje izvede nacionalni akreditacijski organ, predloži tehnična služba, ki vloži vlogo, homologacijskemu organu veljavno potrdilo o akreditaciji in ustrezno poročilo o oceni, ki potrjuje, da tehnična služba izpolnjuje zahteve iz Dodatka 2 k Prilogi III za kategorije dejavnosti, za katere želi biti imenovana.

4.   V primerih, ko ocenjevanje izvede homologacijski organ, homologacijski organ države članice, v kateri želi biti imenovana tehnična služba, ki vloži vlogo, uradno imenuje skupno ocenjevalno skupino, ki jo sestavljajo predstavniki homologacijskih organov iz vsaj dveh drugih držav članic in predstavnik Komisije.

Kadar tehnična služba zaprosi za imenovanje v državi članici, ki ni država članica njenega sedeža, je eden od predstavnikov skupne ocenjevalne skupine iz homologacijskega organa države članice, kjer ima sedež, razen če se ta homologacijskega organa odloči, da ne bo sodeloval v skupni ocenjevalni skupini.

Skupna ocenjevalna skupina sodeluje pri ocenjevanju tehnične službe, ki vloži vlogo, vključno s pregledom na kraju samem. Homologacijski organ, ki je pristojen za imenovanja, iz države članice, v kateri želi biti imenovana tehnična služba, ki vloži vlogo, skupni ocenjevalni skupini zagotovi vso potrebno podporo in pravočasen dostop do vse dokumentacije, potrebne za ocenjevanje tehnične službe, ki vloži vlogo.

5.   V primerih, ko ocenjevanje izvede homologacijski organ, ki je imenoval tehnične službe, ki vložijo vlogo za opravljanje preskusov izključno za nacionalne posamične odobritve vozil v skladu s členom 45, je homologacijski organ države članice, v kateri želi biti imenovana tehnična služba, ki vloži vlogo, izvzet iz obveznosti imenovanja skupne ocenjevalne skupine. Tehnične službe, ki preverjajo le pravilno namestitev sestavnih delov pri kategorijah O1 in O2, so prav tako izvzete iz ocenjevanja.

6.   Če tehnična služba zaprosi, da jo imenuje en ali več homologacijskih organov države članice, v kateri nima sedeža, v skladu s členom 74(2), se ocenjevanje izvede samo enkrat, pod pogojem, da to ocenjevanje zajema celotno področje imenovanja tehnične službe.

7.   Skupna ocenjevalna skupina navede ugotovitve o tem, da tehnična služba, ki je vložila vlogo, med postopkom ocenjevanja ne izpolnjuje zahtev iz členov 68 do 72, členov 80 in 81 ter Dodatka 2 k Prilogi III. O takšnih ugotovitvah razpravlja skupna ocenjevalna skupina.

8.   Skupna ocenjevalna skupina po pregledu na kraju samem pripravi poročilo, v katerem navede, v kolikšnem obsegu vložnikova tehnična služba izpolnjuje zahteve iz členov 68 do 72, členov 80 in 81 ter Dodatka 2 k Prilogi III.

9.   Poročilo iz odstavka 8 vsebuje povzetek vseh ugotovljenih neskladnosti skupaj s priporočilom o tem, ali bi bil vložnik lahko imenovan za tehnično službo.

10.   Homologacijski organ Komisiji uradno sporoči imena in strokovno znanje svojih predstavnikov, ki sodelujejo v vsaki skupni ocenjevalni skupini.

11.   Homologacijski organ države članice, v kateri želi biti imenovana tehnična služba, Komisiji in na zahtevo homologacijskim organom drugih držav članic v skladu s postopki iz Dodatka 2 k Prilogi III pošlje poročilo o izidu ocene. To poročilo vključuje dokumentarna dokazila o usposobljenosti tehnične službe ter ureditve na strani homologacijskega organa za redno spremljanje tehnične službe.

12.   Homologacijski organi drugih držav članic in Komisija lahko v enem mesecu od datuma prejema poročila o oceni in dokumentarnih dokazil to poročilo in ta dokazila pregledajo, postavljajo vprašanja ali izrazijo pomisleke in zahtevajo dodatna dokumentarna dokazila.

13.   Homologacijski organ države članice, v kateri želi biti imenovana tehnična služba, ki vloži vlogo, odgovori na vprašanja, pomisleke in zahteve po dodatnih dokumentarnih dokazilih v štirih tednih po njihovem prejemu.

14.   Homologacijski organi drugih držav članic ali Komisija lahko v štirih tednih po prejemu odgovora iz odstavka 13 posamično ali skupno naslovijo priporočila na homologacijski organ države članice, v kateri želi biti imenovana tehnična služba, ki vloži vlogo. Homologacijski organ upošteva priporočila, ko se odloča o imenovanju tehnične službe. Kadar se odloči, da priporočil drugih držav članic ali Komisije ne bo upošteval, navede razloge za to v dveh tednih po sprejetju odločitve.

15.   Veljavnost imenovanja tehničnih služb je omejena na pet let.

16.   Homologacijski organ, ki namerava biti imenovan za tehnično službo v skladu s členom 68(2), izpolnjevanje te uredbe dokumentira z oceno, ki jo opravijo neodvisni ocenjevalci. Ti ocenjevalci lahko pripadajo isti organizaciji, pod pogojem, da so z vidika upravljanja neodvisni od osebja, ki izvaja ocenjevano dejavnost, in izpolnjujejo zahteve iz Dodatka 2 k Prilogi III.

Člen 74

Uradno obvestilo Komisiji o imenovanju tehničnih služb

1.   Homologacijski organi Komisiji uradno sporočijo naziv, naslov, vključno z elektronskim naslovom, imena odgovornih oseb in kategorijo dejavnosti vsake imenovane tehnične službe. V uradnem obvestilu so jasno določeni obseg imenovanja, dejavnosti in postopki ugotavljanja skladnosti, vrsta vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot in področij iz Priloge II, za katere so bile imenovane tehnične službe, vsi podizvajalci ali odvisne družbe tehničnih služb ter vse naknadne spremembe katere koli od navedenih podrobnosti.

Takšno uradno obvestilo se opravi, preden zadevna imenovana tehnična služba začne izvajati katero koli od dejavnosti iz člena 68(1).

2.   Tehnično službo lahko imenuje en ali več homologacijskih organov držav članic, ki ni država članica, v kateri ima sedež, pod pogojem, da akreditacija, izdana v skladu s členom 73(3), zajema celotno področje imenovanja s strani homologacijskega organa, ali da je ocenjena v skladu s členom 73(4).

3.   Komisija na svojem spletnem mestu objavi in posodablja seznam s kontaktnimi podatki o imenovanih tehničnih službah, njihovih podizvajalcih in odvisnih družbah, ki so ji bili uradno sporočeni v skladu s tem členom.

Člen 75

Spremembe in podaljšanje imenovanj tehničnih služb

1.   Kadar homologacijski organ ugotovi ali če je bil obveščen, da tehnična služba ne izpolnjuje več zahtev iz te uredbe, po potrebi omeji, začasno razveljavi ali prekliče imenovanje, in sicer glede na resnost neizpolnjevanja teh zahtev.

Homologacijski organ Komisijo in druge države članice takoj uradno obvesti o vsaki omejitvi, začasni razveljavitvi ali preklicu imenovanja.

Komisija ustrezno posodobi seznam iz člena 74(3).

2.   Če se imenovanje omeji, začasno razveljavi ali prekliče ali če tehnična služba preneha opravljati dejavnost, homologacijski organ spise te tehnične službe hrani za organe za odobritev ali organe za tržni nadzor ali jih preda drugi tehnični službi, ki jo izbere proizvajalec v soglasju s to tehnično službo.

3.   Homologacijski organ v treh mesecih od uradnega obvestila iz drugega pododstavka odstavka 1 oceni, ali neizpolnjevanje zahtev s strani tehnične službe vpliva na certifikate o EU-homologaciji, izdane na podlagi poročil o kontrolnih pregledih in preskusih, ki jih je izdala tehnična služba, ki jo zadevajo spremembe v imenovanju, ter o tem ustrezno obvesti druge homologacijske organe in Komisijo.

Homologacijski organ v dveh mesecih po uradnem obvestilu o spremembah imenovanja Komisiji in drugim homologacijskim organom pošlje poročilo o ugotovitvah glede neizpolnjevanja zahtev. Da se po potrebi zagotovi varnost vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki so že dani na trg, homologacijski organ, ki je pristojen za imenovanja, zadevnim homologacijskim organom naroči, naj v razumnem roku začasno razveljavijo ali prekličejo vse nepravilno izdane certifikate o EU-homologaciji.

4.   Kadar je imenovanje tehničnih služb omejeno, začasno razveljavljeno ali preklicano, certifikati o EU-homologaciji, izdani na podlagi poročil o kontrolnih pregledih in preskusih, ki jih izdajo te tehnične službe, ostanejo veljavni, razen če te homologacije niso več veljavne v skladu s točko (f) člena 35(2).

5.   Razširitve obsega imenovanja tehnične službe, ki vodijo do določitve dodatne kategorije dejavnosti iz člena 68(1), se ocenjujejo v skladu s postopkom iz člena 73.

Razširitve obsega imenovanja tehnične službe je lahko za regulativne akte iz Priloge II izvedena le v skladu s postopki iz Dodatka 2 k Prilogi III in zanjo velja obveznost uradnega obvestila iz člena 74.

6.   Imenovanje tehnične službe se podaljša šele po tem, ko homologacijski organ preveri, da tehnična služba še vedno izpolnjuje zahteve iz te uredbe. To ocena se izvede v skladu s postopkom iz člena 73.

Člen 76

Spremljanje tehničnih služb

1.   Homologacijski organ, ki je pristojen za imenovanja, stalno spremlja tehnične službe, da zagotovi skladnost z zahtevami iz členov 68 do 72, členov 80 in 81 ter Dodatka 2 k Prilogi III.

Prvi pododstavek tega odstavka se ne uporablja za dejavnosti tehničnih služb, ki jih spremljajo akreditacijski organi v skladu s členom 67(1), da bi zagotovili skladnost z zahtevami iz členov 68 do 72, členov 80 in 81 ter Dodatka 2 k Prilogi III.

Tehnične službe na zahtevo predložijo vse ustrezne informacije in dokumente, ki so potrebni, da lahko homologacijski organ, ki je pristojen za imenovanja, ali nacionalni akreditacijski organ preveri izpolnjevanje navedenih zahtev.

Tehnične službe homologacijski organ, ki je pristojen za imenovanja, ali nacionalni akreditacijski organ brez odlašanja obvestijo o vsaki spremembi, zlasti v zvezi z osebjem, prostori, odvisnimi družbami ali podizvajalci, ki lahko vplivajo na skladnost z zahtevami iz členov 68 do 72, členov 80 in 81 ter Dodatka 2 k Prilogi III ali na njihovo sposobnost opravljanja nalog ugotavljanja skladnosti v zvezi z vozili, sistemi, sestavnimi deli in samostojnimi tehničnimi enotami, za katere so imenovani.

2.   Tehnične službe brez odlašanja odgovorijo na zahteve homologacijskega organa ali Komisije v zvezi z ugotavljanjem skladnosti, ki so ga izvedli.

3.   Homologacijski organ, ki je pristojen za imenovanja, zagotovi, da tehnična služba izpolnjuje obveznosti iz odstavka 2 tega člena, razen če obstaja utemeljen razlog o nasprotnem.

Kadar ta homologacijski organ prizna utemeljen razlog, o tem obvesti Komisijo.

Komisija se brez odlašanja posvetuje z državami članicami. Na podlagi tega posvetovanja sprejme izvedbene akte, d katerimi odloči, ali je utemeljen razlog upravičen ali ne. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 83(2).

Tehnična služba in homologacijski organ, ki je pristojen za imenovanja, lahko zahtevata, da se vse informacije, poslane homologacijskemu organu druge države članice ali Komisiji, obravnavajo zaupno.

4.   Homologacijski organ, ki je pristojen za imenovanja, vsaj vsakih 30 mesecev oceni, ali vsaka tehnična služba v njegovi pristojnosti še vedno izpolnjuje zahteve iz členov 68 do 72, členov 80 in 81 ter Dodatka 2 k Prilogi III. V to oceno je vključeno pregled na kraju samem pri vsaki posamezni tehnični službi v njegovi pristojnosti.

Vsaka država članica v dveh mesecih po izvedbi te ocene tehnične službe poroča Komisiji in drugim državam članicam o svojih dejavnostih spremljanja. Ta poročila vsebujejo povzetek ocene, ki je javno dostopen.

Člen 77

Izpodbijanje usposobljenosti tehničnih služb

1.   Komisija v sodelovanju s homologacijskim organom zadevne države članice preišče vse primere, na katere je bila opozorjena v zvezi z usposobljenostjo tehnične službe ali nadaljnjim izpolnjevanjem zahtev in obveznosti, ki veljajo zanjo v skladu s to uredbo. Take preiskave lahko Komisija začne tudi na lastno pobudo.

Komisija preišče odgovornost tehnične službe, kadar se dokaže ali kadar obstajajo utemeljeni razlogi za mnenje, da je bila homologacija podeljena na podlagi lažnih podatkov, da so bili rezultati preskusa ponarejeni ali da so se podatki ali tehnične specifikacije, zaradi katerih bi bila podelitev homologacije zavrnjena, zadržali.

2.   Komisija se kot del preiskave iz odstavka 1 posvetuje s homologacijskim organom, ki je pristojen za imenovanja. Ta homologacijski organ Komisiji na zahtevo predloži vse ustrezne informacije v zvezi z ustreznostjo delovanja in izpolnjevanjem zahtev o neodvisnosti in usposobljenosti zadevne tehnične službe.

3.   Komisija zagotovi, da se vse občutljive informacije, pridobljene pri njenih preiskavah, obravnavajo zaupno.

4.   Kadar Komisija ugotovi, da tehnična služba ne izpolnjuje zahtev za svoje imenovanje ali jih ne izpolnjuje več ali da je odgovorna za katero od napačnih situacij iz odstavka 1, o tem obvesti državo članico homologacijskega organa, ki je pristojen za imenovanja.

Komisija od te države članice zahteva, naj sprejme omejevalne ukrepe, po potrebi vključno z omejitvijo, začasno razveljavitvijo ali preklicem imenovanja.

Kadar država članica ne sprejme potrebnih omejevalnih ukrepov, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi odloči, da omeji, začasno razveljavi ali prekliče imenovanje zadevne tehnične službe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 83(2). Komisija zadevno državo članico uradno obvesti o teh izvedbenih aktih in ustrezno posodobi objavljene informacije iz člena 74(3).

Člen 78

Izmenjava informacij o ocenjevanju, imenovanju in spremljanju tehničnih služb

1.   Homologacijski organi se posvetujejo med seboj in s Komisijo o vprašanjih splošnega pomena glede izvajanja zahtev te uredbe v zvezi z ocenjevanjem, imenovanjem in spremljanjem tehničnih služb.

2.   Homologacijski organi drug drugega in Komisijo obveščajo o modelu kontrolnega seznama za ocenjevanje, ki se uporablja v skladu s členom 73(2) do 5. julija 2020, po tem datumu pa o prilagoditvah tega kontrolnega seznama, dokler Komisija ne sprejme harmoniziranega kontrolnega seznama za ocenjevanje. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov, da pripravi predlogo za harmoniziran kontrolni seznam za ocenjevanje. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 83(2).

3.   Kadar so v poročilih o oceni iz člena 73(8) vidne razlike v splošni praksi homologacijskih organov, lahko države članice ali Komisija zahtevajo izmenjavo informacij.

To izmenjavo informacij usklajuje forum.

Člen 79

Sodelovanje z nacionalnimi akreditacijskimi organi

1.   Kadar imenovanje tehnične službe temelji na akreditaciji v smislu Uredbe (ES) št. 765/2008, nacionalni akreditacijski organ in homologacijski organ v celoti sodelujeta in si izmenjujeta ustrezne informacije skladno z Uredbo (ES) št. 765/2008, vključno s poročili o dogodkih in drugimi informacijami, ki se nanašajo na zadeve pod nadzorom tehnične službe, ko so te informacije pomembne za ocenjevanje uspešnosti tehnične službe.

2.   Države članice zagotovijo, da homologacijski organ države članice, kjer ima tehnična služba sedež, obvešča nacionalni akreditacijski organ, pristojen za akreditacijo določene tehnične službe, o ugotovitvah, pomembnih za akreditacijo. Nacionalni akreditacijski organ o svojih ugotovitvah obvešča homologacijski organ države članice, kjer ima tehnična služba sedež.

Člen 80

Operativne obveznosti tehničnih služb

1.   Tehnične službe izvajajo dejavnosti, za katere so bile imenovane v skladu s členom 68(1).

2.   Tehnične službe ves čas:

(a)

homologacijskemu organu, ki je pristojen za imenovanja, omogočijo, da med homologacijskim preskusom prisostvuje opravljanju nalog tehnične službe, in

(b)

homologacijskemu organu, ki je pristojen za imenovanja, na zahtevo predložijo informacije o kategorijah dejavnosti, za katere so bile imenovane.

3.   Kadar tehnična služba ugotovi, da proizvajalec ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe, to sporoči homologacijskemu organu, da lahko ta homologacijski organ od proizvajalca zahteva, naj sprejme ustrezne popravne ukrepe. Kadar ustrezni popravni ukrepi niso bili sprejeti, homologacijski organ zavrne izdajo certifikata o homologaciji.

Člen 81

Obveznosti tehničnih služb v zvezi z obveščanjem

1.   Tehnične službe homologacijski organ, ki je pristojen za imenovanja, obveščajo o:

(a)

vsaki neskladnosti, pri kateri je potrebna zavrnitev, omejitev, začasna razveljavitev ali preklic certifikata o homologaciji;

(b)

vseh okoliščinah, ki vplivajo na obseg njihovega imenovanja in pogoje zanj;

(c)

vsaki zahtevi po informacijah, ki so jo prejeli od organov za tržni nadzor v zvezi s svojimi dejavnostmi.

2.   Tehnične službe na zahtevo homologacijskega organa, ki je pristojen za imenovanja, zagotovijo informacije o dejavnostih v okviru svojega imenovanja ali o vseh drugih dejavnostih, ki so jih opravili, vključno s čezmejnimi dejavnostmi in sklepanjem pogodb s podizvajalci.

POGLAVJE XVI

DELEGIRANA IN IZVEDBENA POOBLASTILA

Člen 82

Izvajanje prenosa pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 4(2), 5(3), 26(3), 30(8), 31(8), 41(5), 44(7), 55(3) in (4), 57(2), 61(11), 70(3), 72(3) in 85(2) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 4. julija 2018. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz členov 4(2), 5(3), 26(3), 30(8), 31(8), 41(5), 44(7), 55(3) in (4), 57(2), 61(11), 70(3), 72(3) in 85(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 4(2), 5(3), 26(3), 30(8), 31(8), 41(5), 44(7), 55(3) in (4), 57(2), 61(11), 70(3), 72(3) in 85(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 83

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Tehnični odbor za motorna vozila. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

POGLAVJE XVII

KONČNE DOLOČBE

Člen 84

Kazni

1.   Države članice določijo pravila o kaznih, ki se naložijo gospodarskim subjektom in tehničnim službam v primeru kršitev njihovih obveznosti iz te uredbe, ter sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Zlasti so te kazni sorazmerne z resnostjo neskladnosti in številom neskladnih vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki so na voljo na trgu zadevne države članice. Države članice do 1. septembra 2020 uradno obvestijo Komisijo o navedenih pravilih in ukrepih ter jo brez odlašanja uradno obvestijo o vsakršni naknadni spremembi, ki nanje vpliva.

2.   Vrste kršitev, ki jih storijo gospodarski subjekti in tehnične službe ter za katere so naložene kazni, vključujejo vsaj:

(a)

dajanje lažnih izjav med postopki odobritve ali popravne ali omejevalne ukrepe, sprejete v skladu s poglavjem XI;

(b)

ponarejanje rezultatov preskusov za homologacijo ali za tržni nadzor;

(c)

nesporočanje podatkov ali tehničnih specifikacij, ki bi lahko vodili do odpoklica vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot ali do zavrnitve ali preklica certifikata o EU-homologaciji;

(d)

neskladnost z zahtevami za imenovanje s strani tehničnih služb.

3.   Poleg vrst kršitev iz odstavka 2 vrste kršitev, ki jih storijo gospodarski subjekti in za katere so naložene kazni, vključujejo vsaj:

(a)

zavrnitev dostopa do informacij;

(b)

dajanje vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, za katere je potrebna odobritev, ki pa te odobritve nimajo, na voljo na trgu ali ponarejanje dokumentov, certifikatov o skladnosti, predpisanih tablic ali oznak odobritve s tem namenom.

4.   Države članice Komisiji vsako leto poročajo o kaznih, ki so jih naložile v predhodnem letu. Če kazni v določenem letu niso bile izrečene, državam članicam ni treba poročati Komisiji.

5.   Komisija vsako leto pripravi zbirno poročilo o kaznih, ki jih naložijo države članice. Poročilo lahko vsebuje priporočila za države članice in se predloži forumu.

Člen 85

Upravne globe v podporo popravnim in omejevalnim ukrepom na ravni Unije

1.   Kadar Komisija sprejme odločitve v skladu s členom 53, lahko zadevnim gospodarskim subjektom za neskladnost vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote z zahtevami iz te uredbe naloži upravne globe. Upravne globe, ki so na voljo, morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Globe morajo biti zlasti sorazmerne s številom neskladnih vozil, registriranih na trgu Unije, ali številom neskladnih sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki so na voljo na trgu Unije.

Upravne globe, ki jih naloži Komisija, se ne prištejejo h kaznim, ki jih za isto kršitev naložijo države članice v skladu s členom 84. Upravne globe, ki jih naloži Komisija, ne presegajo 30 000 EUR za vsako neskladno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto.

Komisija ne more v skladu s tem členom začeti, ponovno začeti ali nadaljevati postopkov zoper gospodarske subjekte zaradi kršitev te uredbe, za katere so bili zadevni gospodarski subjekti kaznovani ali glede katerih je bilo v okviru prejšnje odločitve v skladu s členom 84, ki je ni več mogoče izpodbijati, ugotovljeno, da zanje niso odgovorni.

2.   Komisija na podlagi načel iz odstavka 3 tega člena sprejme delegirane akte v skladu s členom 82, ki dopolnjuje to uredbo z določitvijo postopka in metod za izračuna in pobiranja upravnih glob iz odstavka 1 tega člena.

3.   V delegiranih aktih iz odstavka 2 se upoštevajo naslednja načela:

(a)

postopek Komisije je skladen s pravico do dobrega upravljanja, in zlasti s pravico do izražanja svojega mnenja in pravico do dostopa do dokumentacije, ob spoštovanju legitimnih interesov zaupnosti ter poslovnih skrivnosti;

(b)

pri izračunu ustrezne upravne globe se Komisija ravna po načelih učinkovitosti, sorazmernosti in odvračanja ter po potrebi upošteva resnost kršitve in njene učinke, dobro vero zadevnega gospodarskega subjekta, stopnjo skrbnosti in sodelovanja gospodarskega subjekta, ponavljanje, pogostost ali trajanje kršitve ter predhodne sankcije, naložene istemu gospodarskemu subjektu;

(c)

upravne globe se pobirajo brez nepotrebnega odlašanja z določitvijo rokov za plačilo, po potrebi pa tudi z možnostjo razdelitve plačil na več obrokov in faz.

4.   Zneski upravnih glob se štejejo kot prihodek za splošni proračun Unije.

Člen 86

Spremembe Uredbe (ES) št. 715/2007

1.   Uredba (ES) št. 715/2007 se spremeni:

(1)

naslov se nadomesti z naslednjim:

„Uredba (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6)“;

(2)

v členu 1 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Poleg tega ta uredba določa pravila za skladnost v uporabi, trajnost naprav za uravnavanje onesnaževanja, sisteme za diagnostiko na vozilu (OBD) in merjenje porabe goriva.“;

(3)

v členu 3 se točki 14 in 15 črtata;

(4)

poglavje III se črta;

(5)

v členu 13(2) se točka (e) črta.

2.   Sklicevanje na črtane določbe Uredbe (ES) št. 715/2007 se šteje za sklicevanje na to uredbo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz točke 1 Priloge XI k tej uredbi.

Člen 87

Spremembe Uredbe (ES) št. 595/2009

1.   Uredba (ES) št. 595/2009 se spremeni:

(1)

naslov se nadomesti z naslednjim:

„Uredba (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o homologaciji motornih vozil in motorjev glede na emisije iz težkih vozil (Euro VI) ter o spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 in Direktive 2007/46/ES ter o razveljavitvi direktiv 80/1269/EGS, 2005/55/ES in 2005/78/ES“;

(2)

v členu 1 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Ta uredba določa tudi pravila za skladnost vozil in motorjev v uporabi, trajnost naprav za uravnavanje onesnaževanja, sisteme za diagnostiko na vozilu (OBD), merjenje porabe goriva in emisij CO2.“;

(3)

v členu 3 se točki 11 in 13 črtata;

(4)

člen 6 se črta;

(5)

v členu 11(2) se točka (e) črta.

2.   Sklicevanje na črtane določbe Uredbe (ES) št. 595/2009 se šteje za sklicevanja na to uredbo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz točke 2 Priloge XI k tej uredbi.

Člen 88

Razveljavitev Direktive 2007/46/ES

Direktiva 2007/46/ES se razveljavi z učinkom od 1. septembra 2020.

Sklicevanje na Direktivo 2007/46/ES se šteje za sklicevanja na to uredbo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz točke 3 Priloge XI k tej uredbi.

Člen 89

Prehodne določbe

1.   Ta uredba ne razveljavlja nobene homologacije celotnega vozila ali EU-homologacije, podeljene za vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote do 31. avgusta 2020.

2.   Organi za odobritev razširitve in popravke homologacij celotnega vozila in EU-homologacij za vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote iz odstavka 1 tega člena podelijo v skladu s členoma 33 in 34.

3.   Tehnične službe, ki so bile že imenovane pred 4. julijem 2018, so predmet ocene iz člena 73.

Imenovanje tehničnih služb, ki so bile že imenovane pred 4. julijem 2018, se podaljša do 5. julija 2022, kadar te tehnične službe izpolnjujejo ustrezne zahteve iz te uredbe.

Veljavnost imenovanja tehničnih služb, podeljenega pred 4. julijem 2018, preneha najpozneje 5. julija 2022.

Člen 90

Poročanje

1.   Države članice do 1. septembra 2025 obvestijo Komisijo o uporabi homologacijskih postopkov iz te uredbe.

2.   Do 1. septembra 2026 Komisija na podlagi poslanih informacij iz odstavka 1 tega člena Evropskemu parlamentu in Svetu predloži ocenjevalno poročilo o uporabi te uredbe, vključno z delovanjem preverjanja skladnosti v skladu s členom 9.

Člen 91

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. septembra 2020.

Vendar od 5. julija 2020 nacionalni organi ne zavrnejo podelitve EU-homologacije ali nacionalne homologacije za nove tipe vozil ali prepovejo registracije, dajanja na trg ali začetka uporabe novega vozila, kadar je zadevno vozilo skladno s to uredbo, če to zahteva proizvajalec.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 30. maja 2018

Za Evropski parlament

Predsednik

A. TAJANI

Za Svet

Predsednica

L. PAVLOVA


(1)  UL C 303, 19.8.2016, str. 86.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 19. aprila 2018 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 22. maja 2018.

(3)  Direktiva 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (UL L 263, 9.10.2007, str. 1).

(4)  Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).

(5)  Sklep Sveta 97/836/ES z dne 27. novembra 1997 v pričakovanju pristopa Evropske skupnosti k Sporazumu Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za cestna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v cestna vozila in/ali uporabijo na njih, in o pogojih za vzajemno priznanje homologacij, dodeljenih na podlagi teh predpisov („Revidiran sporazum iz leta 1958“) (UL L 346, 17.12.1997, str. 78).

(6)  Uredba (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 200, 31.7.2009, str. 1).

(7)  Uredba (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (UL L 171, 29.6.2007, str. 1).

(8)  Uredba (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o homologaciji motornih vozil in motorjev glede na emisije iz težkih vozil (Euro VI) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil ter o spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 in Direktive 2007/46/ES ter o razveljavitvi direktiv 80/1269/EGS, 2005/55/ES in 2005/78/ES (UL L 188, 18.7.2009, str. 1).

(9)  Direktiva 2014/45/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o rednih tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnih vozil ter razveljavitvi Direktive 2009/40/ES (UL L 127, 29.4.2014, str. 51).

(10)  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(11)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(12)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(13)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(14)  Uredba (EU) št. 167/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. februarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru kmetijskih in gozdarskih vozil (UL L 60, 2.3.2013, str. 1).

(15)  Uredba (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov (UL L 60, 2.3.2013, str. 52).

(16)  Direktiva 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o strojih in spremembah Direktive 95/16/ES (UL L 157, 9.6.2006, str. 24).

(17)  Direktiva Sveta 96/53/ES z dne 25. julija 1996 o določitvi največjih dovoljenih mer določenih cestnih vozil v Skupnosti v notranjem in mednarodnem prometu in največjih dovoljenih tež v mednarodnem prometu (UL L 235, 17.9.1996, str. 59).

(18)  Direktiva 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov (UL L 11, 15.1.2002, str. 4).

(19)  Uredba Komisije (EU) št. 19/2011 z dne 11. januarja 2011 o zahtevah za homologacijo za predpisano tablico proizvajalca in identifikacijsko številko vozila pri motornih vozilih in njihovih priklopnikih ter o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 8, 12.1.2011, str. 1).

(20)  Uredba Komisije (ES) št. 692/2008 z dne 18. julij 2008 o izvajanju in spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (UL L 199, 28.7.2008, str. 1).


SEZNAM PRILOG

Priloga I

Splošne opredelitve pojmov, merila za razvrstitev vozil, tipe vozil in tipi nadgradenj

Dodatek 1:

Postopek za preverjanje, ali se vozilo lahko uvrsti med terenska vozila

Dodatek 2:

Števke, ki se uporabijo za dopolnitev kod, ki se uporabljajo za različne vrste nadgradenj

Priloga II

Zahteve za EU-homologacijo vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot

Del I

Regulativni akti za EU-homologacijo vozil, izdelanih v neomejenih serijah

Dodatek 1:

Regulativni akti za EU-homologacijo vozil, izdelanih v majhnih serijah, v skladu s členom 41

Dodatek 2:

Zahteve za posamično EU-odobritev vozila v skladu s členom 44

Del II

Seznam pravilnikov ZN, priznanih kot alternativa direktivam ali uredbam iz dela I

Del III

Seznam regulativnih aktov, ki določajo zahteve za EU-homologacijo vozil za posebne namene

Dodatek 1:

Bivalna vozila, reševalna vozila in pogrebna vozila

Dodatek 2:

Neprebojna vozila

Dodatek 3:

Vozila, dostopna z invalidskim vozičkom

Dodatek 4:

Druga vozila za posebne namene (vključno s posebno skupino, vozili za prevoz različne opreme in bivalnimi prikolicami)

Dodatek 5:

Mobilni žerjavi

Dodatek 6:

Vozila za prevoz izrednega tovora

Priloga III

Postopki za EU-homologacijo

Dodatek 1:

Standardi, ki jih morajo izpolnjevati tehnične službe iz člena 68

Dodatek 2:

Postopek za ocenjevanje tehničnih služb

Priloga IV

Skladnost proizvodnih postopkov

Priloga V

Omejitve števila vozil za majhne serije in za zaključek serije

Priloga VI

Seznam delov ali opreme, ki lahko pomenijo resno tveganje za pravilno delovanje sistemov, ki so bistveni za varnost vozila ali njegovo okoljsko učinkovitost, zahteve glede učinkovitosti takih delov ali opreme, ustrezni preskusni postopki ter določbe o označevanju in pakiranju

Priloga VII

Regulativni akti, za katere je proizvajalec lahko imenovan za tehnično službo

Dodatek:

Imenovanje interne tehnične službe proizvajalca za tehnično službo in sklepanje pogodb s podizvajalci

Priloga VIII

Pogoji za uporabo virtualnih preskusnih metod s strani proizvajalca ali tehnične službe

Dodatek 1:

Splošni pogoji za uporabo virtualnih preskusnih metod

Dodatek 2:

Posebni pogoji za uporabo virtualnih preskusnih metod

Dodatek 3:

Postopek potrditve

Priloga IX

Postopki za večstopenjsko homologacijo

Dodatek:

Vzorec dodatne tablice proizvajalca

Priloga X

Dostop do informacij o OBD vozila ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila

Dodatek 1:

Certifikat proizvajalca o dostopu do informacij o OBD vozila ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila

Dodatek 2:

Informacije o OBD vozila

Priloga XI

Korelacijska tabela


PRILOGA I

SPLOŠNE OPREDELITVE POJMOV, MERILA ZA RAZVRSTITEV VOZIL, TIPE VOZIL IN TIPI NADGRADENJ

UVODNI DEL

Opredelitve in splošne določbe

1.   Opredelitve

1.1   „Sedežno mesto“ pomeni katero koli mesto, na katerem lahko sedi ena oseba, ki je vsaj tako velika kot:

(a)

preskusna lutka, ki po merah ustreza 50 % odraslih moških v primeru voznika;

(b)

preskusna lutka, ki po merah ustreza 5 % odraslih žensk v vseh ostalih primerih.

1.2   „Sedež“ pomeni popolno strukturo skupaj z opremo, ki je ali ni del nadgradnje vozila, namenjeno za sedenje ene osebe.

Vključuje tako posamezen sedež kot sedežno klop ter zložljive in odstranljive sedeže.

1.3   „Blago“ pomeni zlasti katere koli premične stvari.

Vključuje proizvode v razsutem stanju, končne izdelke, tekočine, žive živali, poljščine, nedeljivi tovor.

1.4   „Največja masa“ pomeni „največjo tehnično dovoljeno maso obremenjenega vozila“.

2.   Splošne določbe

2.1   Število sedežnih mest

2.1.1   Zahteve glede števila sedežnih mest veljajo za sedeže, ki so predvideni za uporabo med vožnjo vozila.

2.1.2   Ne veljajo za sedeže, ki so predvideni za uporabo med mirovanjem vozila in ki so za uporabnike jasno označeni bodisi s piktogramom ali znakom z ustreznim besedilom.

2.1.3   Za določanje števila sedežnih mest se uporabljajo naslednje zahteve:

(a)

vsak posamezen sedež šteje za eno sedežno mesto;

(b)

v primeru sedežne klopi vsak prostor širine najmanj 400 mm, merjene na nivoju blazine sedeža, šteje za eno sedežno mesto.

Te zahteve proizvajalcu ne preprečujejo uporabe splošnih določb iz točke 1.1;

(c)

vendar pa prostor iz točke (b) ne šteje za eno sedežno mesto, kadar:

(i)

lastnosti sedežne klopi spodnjemu delu preskusne lutke preprečujejo sedenje v naravnem položaju, na primer: pritrjena sredinska konzola, nepodložena površina ali notranja oprema, ki prekinja nazivno sedežno površino;

(ii)

oblika poda neposredno pred domnevnim sedežnim mestom (na primer sredinski tunel) preprečuje naravni položaj nog preskusne lutke.

2.1.4   Pri vozilih, ki spadajo na področje pravilnikov ZN št. 66 in št. 107, je treba mero iz točke 2.1.3(b) uskladiti z minimalnim prostorom, zahtevanim za eno osebo pri različnih razredih vozil.

2.1.5   Če so v vozilu pritrdišča za odstranljiv sedež, je treba odstranljiv sedež upoštevati pri določanju števila sedežnih mest.

2.1.6   Prostor, namenjen invalidskemu vozičku z uporabnikom, se šteje za eno sedežno mesto.

2.1.6.1   Ta določba ne vpliva na zahteve iz odstavkov 3.6.1 in 3.7 Priloge 8 Pravilnika ZN št. 107.

2.2   Največja masa

2.2.1   Pri sedlastih vlačilcih največja masa, ki se upošteva pri razvrstitvi vozila, vključuje največjo maso polpriklopnika, ki jo nosi sedlasta sklopka.

2.2.2   Pri motornem vozilu, ki lahko vleče priklopnik s centralno osjo ali priklopnik s togim ojesom, mora največja masa, ki se upošteva za razvrstitev motornega vozila, vključevati največjo maso, ki se prek vlečne sklopke prenese na vlečno vozilo.

2.2.3   Pri polpriklopniku, priklopniku s centralno osjo in priklopniku s togim ojesom mora največja masa, ki se upošteva za razvrstitev vozila, ustrezati največji masi, ki se prenese na tla prek koles osi ali skupine osi, ko je polpriklopnik oz. priklopnik spet z vlečnim vozilom.

2.2.4   Pri podporni osi mora največja masa, ki se upošteva za razvrstitev vozila, vključevati največjo maso polpriklopnika, ki jo nosi sedlasta sklopka.

2.3   Posebna oprema

2.3.1   Vozila s pritrjeno opremo, kot so stroji ali naprave, štejejo za vozila iz kategorije N ali O.

2.4   Enote

2.4.1   Če ni navedeno drugače, morajo vse merske enote in z njimi povezani simboli izpolnjevati Direktivo Sveta 80/181/EGS (1).

3.   Razvrstitev vozil v kategorije

3.1   Proizvajalec je odgovoren za razvrstitev tipa vozila v določeno kategorijo.

V ta namen morajo biti izpolnjena vsa ustrezna merila iz te priloge.

3.2   Zaradi dokazovanja, da je treba tip vozila razvrstiti v posebno skupino kot vozilo za posebne namene („koda SG“), lahko organ za odobritev od proizvajalca zahteva ustrezne dodatne informacije.

DEL A

Merila za razvrstitev vozil

1.   Kategorije vozil

Za namene EU-homologacije in nacionalne homologacije ter EU posamične odobritve vozila in nacionalne posamične odobritve vozila se vozila razvrstijo v skladu s klasifikacijo iz člena 4.

Odobritev se lahko podeli le za kategorije iz člena 4(1).

2.   Podkategorije vozil

2.1   Terenska vozila

„Terensko vozilo“ pomeni vozilo, ki spada v kategorijo M ali N in ima posebne tehnične lastnosti, ki mu omogočajo vožnjo zunaj običajnih cest.

Za navedene kategorije vozil se doda črka „G“ kot pripona k črki in številki, ki označujeta kategorijo vozila.

Merila za razvrstitev vozil v podkategorijo terenskih vozil so določena v oddelku 4 tega dela.

2.2   Vozila za posebne namene (SPV)

2.2.1   Za nedodelana vozila, namenjena razvrstitvi v podkategorijo vozil za posebne namene, se doda črka „S“ kot pripona k črki in številki, ki označujeta kategorijo vozila.

Različni tipi vozil za posebne namene so opredeljeni in navedeni v točki 5.

2.3   Terenska vozila za posebne namene

2.3.1   „Terensko vozilo za posebne namene“ pomeni vozilo, ki spada v kategorijo M ali N in ima posebne tehnične lastnosti iz točk 2.1 in 2.2.

Za navedene kategorije vozil se doda črka „G“ kot pripona k črki in številki, ki označujeta kategorijo vozila.

Za nedodelana vozila, namenjena razvrstitvi v podkategorijo vozil za posebne namene, se doda črka „S“ kot druga pripona.

3.   Merila za razvrstitev vozil v kategorijo N

3.1   V kategorijo N se tipi vozil razvrstijo na podlagi tehničnih lastnosti vozila iz točk 3.2 do 3.6.

3.2   Prostori, kjer so vsa sedežna mesta, morajo biti načeloma popolnoma ločeni od nakladalne površine.

3.3   Z odstopanjem od zahteve iz točke 3.2 se lahko osebe in blago prevažajo v istem prostoru, če je nakladalna površina opremljena z napravami za zavarovanje, ki so zasnovane tako, da zaščitijo osebe, ki se prevažajo, pred premikanjem tovora med vožnjo, vključno z močnim zaviranjem in zavijanjem.

3.4   Naprave za zavarovanje ali naprave za pritrditev, namenjene za zavarovanje tovora v skladu s točko 3.3, in pregradni sistemi, namenjeni za vozila z največjo skupno maso do 7,5 tone, morajo biti zasnovani v skladu z določbami oddelkov 3 in 4 mednarodnega standarda ISO 27956:2009 „Cestna vozila – Pritrditev tovora v dostavnih vozilih – Zahteve in preskusne metode“.

3.4.1   Zahteve iz točke 3.4 se lahko preverijo z izjavo o skladnosti, ki jo predloži proizvajalec.

3.4.2   Kot alternativa zahtevam iz točke 3.4 lahko proizvajalec dokaže organu za odobritev, da vgrajene naprave za zavarovanje izkazujejo enako raven zaščite, kot jo določa navedeni standard.

3.5   Število sedežnih mest brez vozniškega ne sme presegati:

(a)

6 pri vozilih kategorije N1;

(b)

8 pri vozilih kategorije N2 ali N3.

3.6   Vozila morajo izkazovati nosilnost za blago, ki je enaka ali večja od nosilnosti za osebe, izražene v kg.

3.6.1   Za take namene v vseh konfiguracijah, zlasti kadar so zasedena vsa sedežna mesta, veljajo naslednje enačbe:

(a)

če je N = 0:

P – M ≥ 100 kg;

(b)

če je 0 < N ≤ 2:

P – (M + N × 68) ≥ 150 kg;

(c)

če je N > 2:

P – (M + N × 68) ≥ N × 68;

pri čemer imajo črke naslednji pomen:

 

„P“ je največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila;

 

„M“ je masa vozila, pripravljenega za vožnjo;

 

„N“ je število sedežnih mest, razen vozniškega.

3.6.2   Masa opreme, ki je pritrjena na vozilo zaradi namestitve blaga (npr. cisterna za gorivo, nadgradnja itd.), ravnanja z blagom (npr. žerjav, dvigalo itn.) in pritrditve blaga (npr. naprave za pritrditev tovora) se vključi v M.

3.6.3   Masa opreme, ki se ne uporablja za namene iz točke 3.6.2 (npr. kompresor, vitel, električni generator, oprema za prenos slike in zvoka itn.) se zaradi uporabe formule iz točke 3.6.1 ne vključi v M.

3.7   Zahteve iz točk od 3.2 do 3.6 morajo biti izpolnjene za vse variante in izvedenke tipa vozila.

3.8   Merila za razvrstitev vozil v kategorijo N1.

3.8.1   Vozilo se razvrsti v kategorijo N1, če so izpolnjena vsa veljavna merila.

Če eno ali več pravil ni izpolnjenih, se vozilo razvrsti v kategorijo M1.

3.8.2   Poleg splošnih meril iz točk od 3.2 do 3.6 morajo biti za razvrstitev vozil, pri katerih sta vozniška kabina in tovor v isti enoti (npr. nadgradnja tipa „BB“), izpolnjeni tudi pogoji iz te točke.

3.8.2.1   Dejstvo, da je med sedežno vrsto in prostorom za tovor v celoti ali delno nameščena stena ali pregrada, ne izključuje obveznosti izpolnjevanja zahtevanih meril.

3.8.2.2   Merila so naslednja:

(a)

blago je mogoče nakladati pri zadnjih vratih ali stranskih vratih, ki so načrtovana in izdelana v ta namen;

(b)

pri zadnjih vratih mora odprtina za nakladanje izpolnjevati naslednja merila:

(i)

če je vozilo opremljeno samo z eno vrsto sedežev ali samo z vozniškim sedežem, mora biti najmanjša višina odprtine za nakladanje vsaj 600 mm;

(ii)

če je vozilo opremljeno z dvema vrstama sedežev ali več, mora biti najmanjša višina odprtine za nakladanje vsaj 800 mm, površina odprtine pa mora biti vsaj 12 800 cm2;

(c)

prostor za tovor mora izpolnjevati naslednje zahteve:

„prostor za tovor“ pomeni del vozila, ki je za vrstami sedežev ali za vozniškim sedežem, če je vozilo opremljeno samo z enim vozniškim sedežem;

(i)

nakladalna površina prostora za tovor mora biti v splošnem ravna;

(ii)

kadar je vozilo opremljeno z eno vrsto sedežev ali enim sedežem, mora najmanjša dolžina prostora za tovor znašati vsaj 40 % medosne razdalje;

(iii)

kadar je vozilo opremljeno z dvema ali več vrstami sedežev, mora najmanjša dolžina prostora za tovor znašati vsaj 30 % medosne razdalje.

Pri vozilih, pri katerih je mogoče sedeže v zadnji sedežni vrsti na enostaven način odstraniti iz vozila brez uporabe posebnega orodja, mora biti zahteva glede dolžine prostora za tovor izpolnjena, ko so v vozilu nameščeni vsi sedeži;

(iv)

zahteve glede dolžine prostora za tovor morajo biti izpolnjene, ko so sedeži v prvi vrsti ali zadnji vrsti v običajnem pokončnem položaju za prevoz potnikov.

3.8.2.3   Posebni pogoji za merjenje

3.8.2.3.1   Opredelitve pojmov

(a)

„Višina odprtine za nakladanje“ pomeni navpično razdaljo med dvema vodoravnima ravninama, od katerih se ena dotika najvišje točke najnižjega dela odprtine vrat, druga pa najnižje točke zgornjega dela odprtine vrat;

(b)

„površina odprtine za nakladanje“ pomeni največjo površino pravokotne projekcije na navpično ravnino, pravokotno na središčnico vozila, največje dovoljene odprtine, če so zadnja vrata na široko odprta;

(c)

„medosna razdalja“ za namene uporabe formul iz točk od 3.8.2.2 in 3.8.3.1 pomeni razdaljo med:

(i)

središčnico sprednje osi in središčnico druge osi pri vozilu z dvema osema ali

(ii)

središčnico sprednje osi in središčnico virtualne osi, ki je pri vozilu s tremi osmi enako oddaljena od druge in tretje osi.

3.8.2.3.2   Nastavitev sedežev

(a)

Sedeži se nastavijo v skrajno zadnjo lego.

(b)

Če je naslonjalo sedeža nastavljivo, mora biti nastavljeno tako, da se lahko namesti tridimenzionalna naprava za določanje točke H pri naklonu trupa 25 stopinj.

(c)

Če naslonjalo sedeža ni nastavljivo, se nastavi v lego, kot jo je določil proizvajalec vozila.

(d)

Če je višina sedeža nastavljiva, se nastavi v najnižjo lego.

3.8.2.3.3   Stanje vozila

(a)

Vozilo mora biti v obremenjenem stanju, ki ustreza največji dovoljeni masi.

(b)

Kolesa vozila morajo biti usmerjena naravnost naprej.

3.8.2.3.4   Zahteve iz točke 3.8.2.3.2 se ne uporabljajo, če je vozilo opremljeno s steno ali pregrado.

3.8.2.3.5   Merjenje dolžine prostora za tovor

(a)

Če vozilo ni opremljeno s steno ali pregrado, se dolžina meri od navpične ravnine, ki se dotika skrajne zadnje točke zgornjega dela naslonjala sedeža, do zadnje notranje stranice ali zadnjih vrat v zaprtem položaju.

(b)

Če je vozilo opremljeno s pregrado ali steno, se dolžina meri od navpične ravnine, ki se dotika skrajne zadnje točke pregrade ali stene, do zadnje notranje stranice ali zadnjih vrat v zaprtem položaju.

(c)

Zahteve glede dolžine morajo biti izpolnjene vsaj ob vodoravni premici v vzdolžni navpični ravnini, ki poteka skozi središčnico vozila na nivoju dna prostora za tovor.

3.8.3   Poleg splošnih meril iz točk od 3.2 do 3.6 morajo biti za razvrstitev vozil, pri katerih vozniška kabina in tovor nista v eni enoti (npr. nadgradnja tipa „BE“), izpolnjeni tudi pogoji iz te točke.

3.8.3.1   Kadar je vozilo opremljeno z zaprtim tipom nadgradnje, velja:

(a)

blago je mogoče nakladati pri zadnjih vratih ali stranici ali kako drugače;

(b)

najmanjša višina odprtine za nakladanje mora biti vsaj 800 mm, površina odprtine pa mora biti vsaj 12 800 cm2;

(c)

najmanjša dolžina prostora za tovor mora znašati vsaj 40 % medosne razdalje.

3.8.3.2   Če je vozilo opremljeno s prostorom za tovor odprtega tipa, se uporabljajo le določbe iz točk 3.8.3.1 (a) in (c).

3.8.3.3   Za uporabo določb iz točke 3.8.3 se uporabljajo opredelitve iz točke 3.8.2.3.1.

3.8.3.4   Zahteve glede dolžine prostora za tovor morajo biti izpolnjene vsaj ob vodoravni premici v vzdolžni navpični ravnini, ki poteka skozi središčnico vozila na nivoju dna prostora za tovor.

4.   Merila za razvrstitev vozil v podkategorijo terenskih vozil

4.1   Vozila M1 ali N1 se razvrstijo v podkategorijo terenskih vozil, če hkrati izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)

vozilo ima najmanj eno sprednjo os in najmanj eno zadnjo os, ki sta konstruirani tako, da sta gnani sočasno, ne glede na to, ali se lahko pogon ene od osi izklopi;

(b)

vozilo ima najmanj eno zaporo diferenciala ali najmanj en mehanizem s podobnim učinkom;

(c)

vozilo mora samo (brez priklopnika) premagati vsaj 25-odstotni vzpon;

(d)

vozilo mora izpolnjevati naslednje zahteve:

(i)

prednji pristopni kot mora biti najmanj 25 stopinj;

(ii)

zadnji pristopni kot mora biti najmanj 20 stopinj;

(iii)

kot rampe mora biti najmanj 20 stopinj;

(iv)

razdalja od tal pod prednjo osjo mora biti najmanj 180 mm;

(v)

razdalja od tal pod zadnjo osjo mora biti najmanj 180 mm;

(vi)

razdalja od tal med osema mora biti najmanj 200 mm.

4.2   Vozila kategorije M2, N2 ali M3, katerih največja masa ne presega 12 ton, štejejo za terenska vozila, če izpolnjujejo bodisi pogoj iz točke (a) bodisi pogoja tako iz točke (b) kot iz točke (c):

(a)

vse osi so konstruirane tako, da so gnane sočasno, ne glede na to, ali se lahko pogon ene ali več osi izklopi;

(b)

(i)

vozilo ima najmanj eno sprednjo os in najmanj eno zadnjo os, ki sta konstruirani tako, da sta gnani sočasno, ne glede na to, ali se lahko pogon ene od osi izklopi;

(ii)

vozilo ima najmanj eno zaporo diferenciala ali je opremljeno z najmanj enim mehanizmom s podobnim učinkom;

(iii)

vozilo mora samo (brez priklopnika) premagati 25-odstotni vzpon;

(c)

vozilo mora izpolnjevati najmanj pet od šestih spodaj navedenih zahtev, če skupna masa vozila ne presega 7,5 tone, in vsaj štiri zahteve, če skupna masa vozila presega 7,5 tone:

(i)

prednji pristopni kot mora biti najmanj 25 stopinj;

(ii)

zadnji pristopni kot mora biti najmanj 25 stopinj;

(iii)

kot rampe mora biti najmanj 25 stopinj;

(iv)

razdalja od tal pod prednjo osjo mora biti najmanj 250 mm;

(v)

razdalja od tal med osema mora biti najmanj 300 mm;

(vi)

razdalja od tal pod zadnjo osjo mora biti najmanj 250 mm.

4.3   Vozila kategorije M3 ali N3, katerih največja masa presega 12 ton, štejejo za terenska vozila, če izpolnjujejo pogoj bodisi iz točke (a) bodisi pogoja tako iz točk (b) kot iz točke (c):

(a)

vse osi so konstruirane tako, da so gnane sočasno, ne glede na to, ali se lahko pogon ene ali več osi izklopi;

(b)

(i)

vsaj polovica osi (ali dve osi od treh pri vozilih s tremi osmi ter tri osi pri vozilih s petimi osmi) je konstruiranih tako, da so gnane sočasno, ne glede na to, ali se lahko pogon ene od osi izklopi;

(ii)

vozilo ima najmanj eno zaporo diferenciala ali mehanizem s podobnim učinkom;

(iii)

vozilo mora samo (brez priklopnika) premagati 25-odstotni vzpon;

(c)

vozilo mora izpolnjevati vsaj štiri od naslednjih šestih zahtev:

(i)

prednji pristopni kot mora biti najmanj 25 stopinj;

(ii)

zadnji pristopni kot mora biti najmanj 25 stopinj;

(iii)

kot rampe mora biti najmanj 25 stopinj;

(iv)

razdalja od tal pod prednjo osjo mora biti najmanj 250 mm;

(v)

razdalja od tal med osema mora biti najmanj 300 mm;

(vi)

razdalja od tal pod zadnjo osjo mora biti najmanj 250 mm.

4.4   Postopek za preverjanje izpolnjevanja geometričnih določb iz tega dela se določi v Dodatku 1.

4.5   Zahteve iz točk 4.1(a), 4.2 (a), 4.2(b), 4.3(a) in 4.3(b) o sočasno gnanih oseh se štejejo za izpolnjene, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)

prenos vlečne moči za vse osi se izvede le z mehanskimi sredstvi, ki zagotavljajo vleko težkih terenskih vozil, ali

(b)

vsako od koles zadevne osi žene posamezni hidravlični ali električni motor.

Če osi glede na zahteve iz točk 4.1(a), 4.2(a), 4.2(b), 4.3(a) in 4.3(b) o sočasno gnanih oseh ne ženejo le mehanska sredstva, je pogon posameznih koles načrtovan za vožnjo težkih terenskih vozil. V tem primeru je treba zagotoviti, da je vsaj 75 % celotne vlečne moči mogoče prenesti na zadevno kolo, kadar vlečni pogoji pod preostalimi kolesi ne omogočajo, da bi se vlečna moč ustrezno prenesla prek teh koles.

Pomožni pogonski sistem glede na točko 4.5(b) ne omogoča, da je vlečna moč samodejno izklopljena, dokler vozilo ne doseže 75 % največje konstrukcijske hitrosti vozila ali 65 km/h.

5.   Vozila za posebne namene

 

Ime

Koda

Opredelitve

5.1

Bivalno vozilo

SA

Vozilo kategorije M z bivalnim prostorom, ki vključuje vsaj naslednjo opremo:

(a)

sedeže in mizo;

(b)

ležišča, ki se lahko sestavijo iz sedežev;

(c)

opremo za kuhanje;

(d)

opremo za hrambo.

Ta oprema mora biti togo pritrjena v bivalnem prostoru.

Vendar pa je miza lahko izvedena tako, da jo je mogoče na enostaven način odstraniti.

5.2

Neprebojna vozila

SB

Vozilo, namenjeno zaščiti potnikov ali blaga z oklepno zaščito pred izstrelki.

5.3

Reševalno vozilo

SC

Motorno vozilo kategorije M za prevoz bolnih ali poškodovanih oseb, ki je posebej opremljeno za ta namen.

5.4

Pogrebno vozilo

SD

Vozilo kategorije M za prevoz umrlih oseb, ki je posebej opremljeno za ta namen.

5.5

Vozilo, dostopno z invalidskim vozičkom

SH

Vozilo kategorije M1, posebej konstruirano ali predelano tako, da lahko med vožnjo v njem sedi ena ali več oseb v invalidskih vozičkih.

5.6

Bivalna prikolica

SE

Vozilo kategorije O, kot je opredeljeno v definiciji 3.2.1.3 mednarodnega standarda ISO 3833:1977.

5.7.

Mobilni žerjav

SF

Vozilo kategorije N3, ki ni predvideno za prevoz blaga, opremljeno z dvigalom, katerega dvižni moment je enak ali večji od 400 kNm.

5.8

Posebna skupina

SG

Vozilo za posebne namene, ki ne spada v nobeno od opredelitev iz tega dela.

5.9

Podporna os

SJ

Vozilo kategorije O, opremljeno s sedlasto sklopko za vleko polpriklopnika, ki slednjega spremeni v priklopnik.

5.10

Priklopniki za prevoz izrednega tovora

SK

Vozilo kategorije O4, namenjeno za prevoz nedeljivega tovora, za katerega zaradi velikih mer velja omejitev hitrosti in prometa.

Med priklopnike za prevoz izrednega tovora spadajo tudi hidravlični modularni priklopniki, ne glede na število modulov.

5.11

Motorno vozilo za prevoz izrednega tovora

SL

Cestni vlačilec ali sedlasti vlačilec kategorije N3, ki izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)

ima več kot dve osi in vsaj polovica osi (dve osi od treh pri vozilih s tremi osmi in pet osi od treh pri vozilih s petimi osmi) je konstruiranih tako, da so gnane sočasno, ne glede na to, ali se lahko pogon ene od osi tudi izklopi;

(b)

je zasnovano za vleko in potiskanje priklopnika za prevoz izrednega tovora kategorije O4;

(c)

moč motorja je najmanj 350 kW in

(d)

je lahko opremljeno z dodatno sprednjo napravo za spenjanje za težko maso vlečenega vozila.

5.12

Vozilo za prevoz različne opreme

SM

Terensko vozilo kategorije N (kot je opredeljeno v točki 2.3), zasnovano in izdelano za vleko, potiskanje, prevažanje in uporabo določene zamenljive opreme;

(a)

z vsaj dvema mestoma za pritrditev te opreme;

(b)

s standardiziranimi, mehanskimi, hidravličnimi in/ali električnimi vmesniki (npr. odjem moči) za pogon in uporabo zamenljive opreme in

(c)

ki izpolnjuje opredelitev mednarodnega standarda ISO 3833-1977, odstavek 3.1.4 (posebno vozilo).

Če je vozilo opremljeno s pomožno ploščadjo za tovor, njegova največja dolžina ne preseže:

(a)

1,4-kratnika tistega koloteka vozila (prednjega ali zadnjega), ki je večji pri dvoosnem vozilu, ali

(b)

2,0-kratnika tistega koloteka vozila (prednjega ali zadnjega), ki je večji pri vozilu z najmanj tremi osmi.

6.   Opombe

6.1   Homologacija se ne dodeli:

(a)

podporni osi, kot je določeno v točki 5.9 tega dela;

(b)

priklopnikom s togim ojesom, kot je določeno v točki 5.4 dela C;

(c)

priklopnikom, ki med vožnjo po cesti omogočajo prevoz potnikov.

6.2   Točka 6.1 ne posega v člen 42 o nacionalni homologaciji majhne serije vozil.

DEL B

Merila za tipe, variante in izvedenke vozil

1.   Kategorija M1

1.1   Tip vozila

1.1.1   „Tip vozila“ zajema vozila, ki imajo skupne naslednje lastnosti:

(a)

naziv podjetja proizvajalca.

Pri spremembi pravne oblike lastništva podjetja se ne zahteva podelitev nove odobritve;

(b)

konstrukcijo in vgradnjo bistvenih delov nadgradnje pri samonosni nadgradnji.

Enako velja za vozila, katerih nadgradnja je privijačena ali zavarjena na ločen okvir.

1.1.2   Z odstopanjem od zahtev iz točke 1.1.1(b), če proizvajalec uporabi talni del nadgradnje in bistvene sestavne elemente, ki tvorijo del nadgradnje neposredno pred vetrobranskim steklom, za izgradnjo različnih vrst nadgradenj (na primer limuzina ali kupe), se za ta vozila lahko šteje, da pripadajo istemu tipu. Proizvajalec zagotovi ustrezna dokazila.

1.1.3   Tip sestavljata vsaj ena varianta in ena izvedenka.

1.2   Varianta

1.2.1   „Varianta“ v okviru tipa vozila združuje vozila, ki so jim skupne naslednje konstrukcijske lastnosti:

(a)

število stranskih vrat ali tip nadgradnje, kot je določeno v točki 2 dela C, če proizvajalec uporablja merilo iz točke 1.1.2;

(b)

pogonski agregat glede na naslednje konstrukcijske lastnosti:

(i)

tip napajanja z energijo (motor z notranjim zgorevanjem, elektromotor ali drugo);

(ii)

način delovanja (prisilni vžig, kompresijski vžig ali drugo);

(iii)

število in namestitev valjev pri motorju z notranjim zgorevanjem (L4, V6 ali drugo);

(c)

število osi;

(d)

število pogonskih osi in njihova medsebojna povezava;

(e)

število krmiljenih osi;

(f)

faza izdelave (npr. dokončano/nedodelano);

(g)

pri vozilih, izdelanih v več stopnjah, proizvajalca in tip vozila predhodne stopnje.

1.3   Izvedenka

1.3.1   „Izvedenka“ v okviru variante združuje vozila, ki so jim skupne vse naslednje lastnosti:

(a)

največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila;

(b)

delovna prostornina motorja pri motorjih z notranjim zgorevanjem;

(c)

največja moč motorja ali najvišja stalna nazivna moč (elektromotor);

(d)

vrsta goriva (bencin, dizelsko gorivo, utekočinjeni naftni plin, dvojno gorivo ali drugo);

(e)

največje število sedežnih mest;

(f)

raven hrupa pri vožnji;

(g)

raven emisij izpušnih plinov (na primer Euro 5, Euro 6 ali drugo);

(h)

kombinirane ali ponderirane emisije CO2;

(i)

poraba električne energije (ponderirana, kombinirana);

(j)

kombinirana ali ponderirana, kombinirana poraba goriva.

Kot alternativo merilom iz točk (h), (i) in (j) imajo vozila, združena v izvedenki, skupne vse preskuse, opravljene za izračun njihovih emisij CO2, porabe električne energije in porabe goriva v skladu s Podprilogo 6 k Prilogi XXI k Uredbi Komisije (EU) 2017/1151 (2).

2.   Kategoriji M2 in M3

2.1   Tip vozila

2.1.1   „Tip vozila“ zajema vozila, ki imajo skupne naslednje lastnosti:

(a)

naziv podjetja proizvajalca.

Pri spremembi pravne oblike lastništva podjetja se ne zahteva podelitev nove odobritve;

(b)

kategorijo;

(c)

naslednje lastnosti izgradnje in zasnove:

(i)

zasnovo in izgradnjo bistvenih sestavnih delov šasije;

(ii)

zasnovo in izgradnjo bistvenih sestavnih delov, ki tvorijo nadgradnjo pri samonosnih nadgradnjah;

(d)

število nivojev (enonivojski, dvonivojski);

(e)

število delov (togi/zgibni);

(f)

število osi;

(g)

način napajanja z energijo (na vozilu ali zunaj vozila).

2.1.2   Tip vozila sestavljata vsaj ena varianta in ena izvedenka.

2.2   Varianta

2.2.1   „Varianta“ v okviru tipa vozila združuje vozila, ki so jim skupne vse naslednje konstrukcijske lastnosti:

(a)

tip nadgradnje, kot je opredeljeno v točki 3 dela C;

(b)

razred ali kombinacija razredov vozil, kot je opredeljeno v odstavku 2.1.1 Pravilnika ZN št. 107 (samo pri dokončanih in dodelanih vozilih);

(c)

stopnja dodelave (npr. dokončano/nedodelano/dodelano);

(d)

pogonski agregat glede na naslednje konstrukcijske lastnosti:

(i)

tip napajanja z energijo (motor z notranjim zgorevanjem, elektromotor ali drugo);

(ii)

način delovanja (prisilni vžig, kompresijski vžig ali drugo);

(iii)

število in namestitev valjev pri motorju z notranjim zgorevanjem (L6, V8 ali drugo);

(e)

pri vozilih, izdelanih v več stopnjah, proizvajalca in tip vozila predhodne stopnje.

2.3   Izvedenka

2.3.1   „Izvedenka“ v okviru variante združuje vozila, ki so jim skupne vse naslednje lastnosti:

(a)

največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila;

(b)

sposobnost vozila, da vleče priklopnik ali ne;

(c)

delovna prostornina motorja pri motorjih z notranjim zgorevanjem;

(d)

največja moč motorja ali najvišja stalna nazivna moč (elektromotor);

(e)

vrsta goriva (bencin, dizelsko gorivo, utekočinjeni naftni plin, dvojno gorivo ali drugo);

(f)

raven hrupa pri vožnji;

(g)

raven emisij izpušnih plinov (na primer Euro IV, Euro V ali drugo).

3.   Kategorija N1

3.1   Tip vozila

3.1.1   „Tip vozila“ zajema vozila, ki imajo skupne naslednje lastnosti:

(a)

naziv podjetja proizvajalca.

Pri spremembi pravne oblike lastništva podjetja se ne zahteva podelitev nove odobritve;

(b)

zasnovo in vgradnjo bistvenih delov nadgradnje pri samonosni nadgradnji;

(c)

zasnovo in izgradnjo bistvenih sestavnih delov šasije pri nesamonosnih nadgradnjah.

3.1.2   Če proizvajalec uporabi talni del nadgradnje in bistvene sestavne elemente, ki tvorijo sprednji del nadgradnje, ki je neposredno pred vetrobranskim steklom, za izgradnjo različnih vrst nadgradenj (na primer furgon in šasija s kabino, različne medosne razdalje in različne višine strehe), se za ta vozila lahko z odstopanjem od zahtev iz točke 3.1.1(b) šteje, da pripadajo istemu tipu. Proizvajalec zagotovi ustrezna dokazila.

3.1.3   Tip vozila sestavljata vsaj ena varianta in ena izvedenka.

3.2   Varianta

3.2.1   „Varianta“ v okviru tipa vozila združuje vozila, ki so jim skupne naslednje konstrukcijske lastnosti:

(a)

število stranskih vrat ali tip nadgradnje, kot je določeno v točki 4 dela C (za dokončana in dodelana vozila), če proizvajalec uporablja merilo iz točke 3.1.2;

(b)

stopnja dodelave (npr. dokončano/nedodelano/dodelano);

(c)

pogonski agregat glede na naslednje konstrukcijske lastnosti:

(i)

tip napajanja z energijo (motor z notranjim zgorevanjem, elektromotor ali drugo);

(ii)

način delovanja (prisilni vžig, kompresijski vžig ali drugo);

(iii)

število in namestitev valjev pri motorju z notranjim zgorevanjem (L6, V8 ali drugo);

(d)

število osi;

(e)

število pogonskih osi in njihova medsebojna povezava;

(f)

število krmiljenih osi;

(g)

pri vozilih, izdelanih v več stopnjah, proizvajalca in tip vozila predhodne stopnje.

3.3   Izvedenka

3.3.1   „Izvedenka“ v okviru variante združuje vozila, ki so jim skupne vse naslednje lastnosti:

(a)

največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila;

(b)

delovna prostornina motorja pri motorjih z notranjim zgorevanjem;

(c)

največja moč motorja ali največja stalna nazivna moč (elektromotor);

(d)

vrsta goriva (bencin, dizelsko gorivo, utekočinjeni naftni plin, dvojno gorivo ali drugo);

(e)

največje število sedežnih mest;

(f)

raven hrupa pri vožnji;

(g)

raven emisij izpušnih plinov (na primer Euro 5, Euro 6 ali drugo);

(h)

kombinirane ali ponderirane emisije CO2;

(i)

poraba električne energije (ponderirana, kombinirana);

(j)

kombinirana ali ponderirana poraba goriva;

(k)

obstoj inovativnih tehnologij, kot so opredeljene v členu 12 Uredbe (EU) št. 510/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

Kot alternativo merilom iz točk (h), (i) in (j) imajo vozila, združena v izvedenki, skupne vse preskuse, opravljene za izračun njihovih emisij CO2, porabe električne energije in porabe goriva v skladu s Podprilogo 6 k Prilogi XXI k Uredbi (EU) 2017/1151.

4.   Kategoriji N2 in N3

4.1   Tip vozila

4.1.1   „Tip vozila“ zajema vozila, ki imajo skupne naslednje lastnosti:

(a)

naziv podjetja proizvajalca.

Pri spremembi pravne oblike lastništva podjetja se ne zahteva podelitev nove odobritve;

(b)

kategorijo;

(c)

zasnovo in izgradnjo bistvenih sestavnih delov šasije, ki so skupni eni liniji proizvoda;

(d)

število osi;

4.1.2   Tip vozila sestavljata vsaj ena varianta in ena izvedenka.

4.2   Varianta

4.2.1   „Varianta“ v okviru tipa vozila združuje vozila, ki so jim skupne naslednje konstrukcijske lastnosti:

(a)

konstrukcijska zasnova nadgradnje ali tip nadgradnje, kot je določeno v točki 4 dela C in Dodatku 2 (le za dokončana in dodelana vozila);

(b)

stopnja dodelave (npr. dokončano/nedodelano/dodelano);

(c)

pogonski agregat glede na naslednje konstrukcijske lastnosti:

(i)

tip napajanja z energijo (motor z notranjim zgorevanjem, elektromotor ali drugo);

(ii)

način delovanja (prisilni vžig, kompresijski vžig ali drugo);

(iii)

število in namestitev valjev pri motorju z notranjim zgorevanjem (L6, V8 ali drugo);

(d)

število pogonskih osi in njihova medsebojna povezava;

(e)

število krmiljenih osi;

(f)

pri vozilih, izdelanih v več stopnjah, proizvajalca in tip vozila predhodne stopnje.

4.3   Izvedenka

4.3.1   „Izvedenka“ v okviru variante združuje vozila, ki so jim skupne vse naslednje lastnosti:

(a)

največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila;

(b)

sposobno, da vleče naslednje priklopnike ali ne:

(i)

nezaviran priklopnik;

(ii)

priklopnik z naletnimi zavorami, kot je določeno v odstavku 2.12 Pravilnika ZN št. 13;

(iii)

priklopnik s povezanim ali polpovezanim zavornim sistemom, kot je določeno v odstavkih 2.9 in 2.10 Pravilnika ZN št. 13;

(iv)

priklopnik kategorije O4, ki omogoča največjo maso skupine vozil, ki ne presega 44 ton;

(v)

priklopnik kategorije O4, ki omogoča največjo maso skupine vozil, ki presega 44 ton;

(c)

delovna prostornina motorja;

(d)

največja moč motorja;

(e)

vrsta goriva (bencin, dizelsko gorivo, utekočinjeni naftni plin, dvojno gorivo ali drugo);

(f)

raven hrupa pri vožnji;

(g)

raven emisij izpušnih plinov (na primer Euro IV, Euro V ali drugo).

5.   Kategoriji O1 in O2

5.1   Tip vozila

5.1.1   „Tip vozila“ zajema vozila, ki imajo skupne naslednje lastnosti:

(a)

naziv podjetja proizvajalca.

Pri spremembi pravne oblike lastništva podjetja se ne zahteva podelitev nove odobritve;

(b)

kategorijo;

(c)

koncept, kot je opredeljeno v točki 5 dela C;

(d)

naslednje lastnosti izgradnje in zasnove:

(i)

zasnovo in izgradnjo bistvenih sestavnih delov šasije;

(ii)

zasnovo in izgradnjo bistvenih sestavnih delov, ki tvorijo nadgradnjo pri samonosnih nadgradnjah;

(e)

število osi.

5.1.2   Tip vozila sestavljata vsaj ena varianta in ena izvedenka.

5.2   Varianta

5.2.1   „Varianta“ v okviru tipa vozila združuje vozila, ki so jim skupne naslednje konstrukcijske lastnosti:

(a)

vrsta nadgradnje iz Dodatka 2 (za dokončana in dodelana vozila);

(b)

stopnja dodelave (npr. dokončano/nedodelano/dodelano);

(c)

tip zavornega sistema (npr. nezavirano/z naletno zavoro/z običajno zavoro);

(d)

pri vozilih, izdelanih v več stopnjah, proizvajalca in tip vozila predhodne stopnje.

5.3   Izvedenka

5.3.1   „Izvedenka“ v okviru variante združuje vozila, ki so jim skupne vse naslednje lastnosti:

(a)

največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila;

(b)

koncept vzmetenja (zračno, jekleno ali gumijasto vzmetenje, torzijska vzmet ali drugo);

(c)

koncept ojesa (trikotno, cevasto ali drugo).

6.   Kategoriji O3 in O4

6.1   Tip vozila

6.1.1   „Tip vozila“ zajema vozila, ki imajo skupne naslednje lastnosti:

(a)

naziv podjetja proizvajalca.

Pri spremembi pravne oblike lastništva podjetja se ne zahteva podelitev nove odobritve;

(b)

kategorijo;

(c)

koncept priklopnika v zvezi z opredelitvami iz točke 5 dela C;

(d)

naslednje lastnosti zasnovo in izgradnjo:

(i)

zasnovo in izgradnjo bistvenih sestavnih delov šasije;

(ii)

zasnovo in izgradnjo bistvenih sestavnih delov, ki tvorijo nadgradnjo pri priklopnikih s samonosno nadgradnjo;

(e)

število osi.

6.1.2   Tip vozila sestavljata vsaj ena varianta in ena izvedenka.

6.2   Variante

6.2.1   „Varianta“ v okviru tipa vozila združuje vozila, ki so jim skupne naslednje konstrukcijske lastnosti in lastnosti zasnove:

(a)

vrsta nadgradnje iz Dodatka 2 (za dokončana in dodelana vozila);

(b)

stopnja dodelave (npr. dokončano/nedodelano/dodelano);

(c)

koncept vzmetenja (jekleno, zračno ali hidravlično vzmetenje);

(d)

naslednje tehnične lastnosti:

(i)

sposobnost šasije, da je iztegljiva ali ne;

(ii)

višina poda (običajen, nizkonakladalni, srednje nizkonakladalni itn.);

(e)

pri vozilih, izdelanih v več stopnjah, proizvajalca in tip vozila predhodne stopnje.

6.3   Izvedenke

6.3.1   „Izvedenka“ v okviru variante združuje vozila, ki so jim skupne vse naslednje lastnosti:

(a)

največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila;

(b)

razčlenitev ali kombinacija razčlenitev iz točk 3.2 in 3.3 Priloge I k Direktivi 96/53/ES, v katero spada medosna razdalja med dvema zaporednima osema, ki tvorita skupino;

(c)

opredelitev osi;

(i)

dvižne osi (število in lega);

(ii)

obremenljive osi (število in lega);

(iii)

krmiljene osi (število in lega).

7.   Skupne zahteve za vse kategorije vozil

7.1   Če vozilo zaradi največje mase ali števila sedežnih mest ali obojega spada v več kategorij, se lahko proizvajalec odloči, da bo za opredelitev variant in izvedenk uporabil merila ene ali druge kategorije vozil.

7.1.1   Primeri:

(a)

vozilo „A“ je glede na največjo maso lahko homologirano kot N1 (3,5 tone) in N2 (4,2 tone). V tem primeru se lahko parametri, ki veljajo za kategorijo N1, uporabljajo tudi za vozila, ki spadajo v kategorijo N2 (ali obratno);

(b)

vozilo „B“ je glede na število sedežnih mest (7 + 1 ali 10 + 1) lahko homologirano kot M1 in M2. Parametri, ki veljajo za kategorijo M1, se lahko uporabljajo tudi za vozila, ki spadajo v kategorijo M2 (ali obratno).

7.2   Vozilo kategorije N se lahko homologira v skladu z določbami za kategorijo M1 ali M2, odvisno od primera, če je vozilo med naslednjo stopnjo večstopenjskega postopka homologacije namenjeno preoblikovanju v vozilo te kategorije.

7.2.1   Ta možnost je dovoljena le za nedodelana vozila.

Taka vozila se označijo s posebno kodo za posamezno varianto, ki jo določi proizvajalec osnovnega vozila.

7.3   Oznaka tipa, variante in izvedenke

7.3.1   Proizvajalec vsakemu tipu, varianti in izvedenki dodeli alfanumerično kodo, ki je sestavljena iz latinskih črk in/ali arabskih številk.

Uporaba oklepajev in vezajev je dovoljena, če ne nadomeščajo črke ali številke.

7.3.2   Celotna koda se označi tako: tip-varianta-izvedenka ali „TVI“.

7.3.3   Koda TVI jasno in nedvoumno opredeljuje enkratno kombinacijo tehničnih lastnosti v zvezi z merili iz tega dela.

7.3.4   Isti proizvajalec lahko uporabi isto kodo za opredelitev tipa vozila, ki spada v dve ali več kategorij.

7.3.5   Isti proizvajalec za opredelitev tipa vozila ne sme uporabiti iste kode pri več kot eni homologaciji v isti kategoriji vozil.

7.4   Število znakov kode TVI

7.4.1   Število znakov ne sme presegati:

(a)

15 znakov za kodo tipa vozila;

(b)

25 znakov za kodo variante;

(c)

35 znakov za kodo izvedenke.

7.4.2   Celotna alfanumerična koda TVI ne sme presegati 75 znakov.

7.4.3   Če se koda TVI uporablja kot celota, mora biti med tipom, varianto in izvedenko presledek.

Primer take kode TVI: 159AF[…presledek]0054[…presledek]977K(BE).

DEL C

Opredelitve tipov nadgradnje

1.   Splošno

1.1   Tip nadgradnje ter kode nadgradnje se označijo s kodami.

Seznam kod se uporablja predvsem za dokončana in dodelana vozila.

1.2   Za vozila kategorije M je tip nadgradnje sestavljen iz dveh črk, kot je opredeljeno v točkah 2 in 3.

1.3   Za vozila kategorij N in O je tip nadgradnje sestavljen iz dveh črk, kot je opredeljeno v točkah 4 in 5.

1.4   Po potrebi (zlasti za tipe nadgradnje iz točk 4.1 in 4.6 ter točk od 5.1 do 5.4) se dopolnijo z dvema števkama.

1.4.1   Seznam števk se določi v Dodatku 2.

1.5   Za vozila za posebne namene se tip nadgradnje, ki se uporabi, navezuje na kategorijo vozila.

2.   Vozila kategorije M1

Sklic

Koda

Ime

Opredelitve

2.1

AA

Limuzina

Vozilo, opredeljeno v mednarodnem standardu ISO 3833:1977, točka 3.1.1.1, opremljeno z najmanj štirimi bočnimi okni.

2.2

AB

Vozilo z dvižnimi vrati zadaj

Limuzina iz točke 2.1 z dvižnimi vrati zadaj na vozilu.

2.3

AC

Karavan

Vozilo, kot je opredeljeno v točki 3.1.1.4 mednarodnega standarda ISO 3833:1977.

2.4

AD

Kupe

Vozilo, kot je opredeljeno v točki 3.1.1.5 mednarodnega standarda ISO 3833:1977.

2.5

AE

Kabriolet

Vozilo, kot je opredeljeno v točki 3.1.1.6 mednarodnega standarda ISO 3833:1977.

Vendar se za kabriolet ne zahteva, da ima vrata.

2.6

AF

Večnamensko vozilo

Vozilo, razen vozil AA do AE in AG, namenjeno za prevoz potnikov in njihove prtljage ali občasno blaga v enem samem prostoru.

2.7

AG

Osebni pick-up

Vozilo, kot je opredeljeno v točki 3.1.1.4.1 mednarodnega standarda ISO 3833:1977.

Prostor za prtljago mora biti popolnoma ločen od potniškega prostora.

Poleg tega se za referenčno točko voznikovega sedeža ne zahteva, da mora biti vsaj 750 mm nad površino, na kateri je vozilo.

3.   Vozila kategorije M2 ali M3

Sklic

Koda

Ime

Opredelitve

3.1

CA

Enonivojsko vozilo

Vozilo, v katerem so prostori, predvideni za potnike, urejeni v enem nivoju ali tako, da ne predstavljajo dveh nivojev, ki ležita drug nad drugim.

3.2

CB

Dvonivojsko vozilo

Vozilo, kot je opredeljeno v odstavku 2.1.6 Pravilnika ZN št. 107.

3.3

CC

Enonivojsko zgibno vozilo

Vozilo, kot je opredeljeno v odstavku 2.1.3 Pravilnika ZN št. 107, z enim nivojem.

3.4

CD

Dvonivojsko zgibno vozilo

Vozilo, kot je opredeljeno v odstavku 2.1.3.1 Pravilnika ZN št. 107.

3.5

CE

Nizkopodno enonivojsko vozilo

Vozilo, kot je opredeljeno v odstavku 2.1.4 Pravilnika ZN št. 107, z enim nivojem.

3.6

CF

Nizkopodno dvonivojsko vozilo

Vozilo, kot je opredeljeno v odstavku 2.1.4 Pravilnika ZN št. 107, z dvema nivojema.

3.7

CG

Zgibno nizkopodno enonivojsko vozilo

Vozilo, ki združuje tehnične lastnosti iz točk 3.3 in 3.5 te tabele.

3.8

CH

Zgibno nizkopodno dvonivojsko vozilo

Vozilo, ki združuje tehnične lastnosti iz točk 3.4 in 3.6 te tabele.

3.9

CI (kompresijski vžig)

Enonivojsko vozilo z odprtim zgornjim delom

Vozilo z delno streho ali brez nje.

3.10

CJ

Dvonivojsko vozilo z odprtim zgornjim delom

Vozilo, ki je brez strehe nad celotnim zgornjim nivojem ali delom zgornjega nivoja.

3.11

CX

Avtobusna šasija

Nedodelano vozilo, ki ima le vzdolžne nosilce šasije ali cevno konstrukcijo, pogonski sistem in osi, ki je namenjeno za dodelavo s nadgradnjo, prilagojeno potrebam prevoznika.

4.   Motorna vozila kategorije N1, N2 ali N3

Sklic

Koda

Ime

Opredelitve

4.1

BA

Tovorno vozilo s kesonom

Vozilo, ki je zasnovano in izdelano izključno ali predvsem za prevoz blaga.

Prav tako lahko vleče priklopnik.

4.2.

BB

Furgon

Tovorno vozilo s kesonom, ki ima prostor za voznika in prostor za tovor v eni enoti.

4.3

BC

Sedlasti vlačilec

Vlečno vozilo, ki je zasnovano in izdelano izključno ali predvsem za vleko polpriklopnikov.

4.4

BD

Cestni vlačilec

Vlečno vozilo, ki je zasnovano in izdelano izključno za vleko priklopnikov razen polpriklopnikov.

4.5

BE

Tovorni pick-up

Vozilo z največjo maso 3 500 kg, v katerem sedežna mesta in prostor za tovor niso v istem prostoru.

4.6

BX

Šasija s kabino

Nedodelano vozilo, ki ima le kabino (popolno ali delno), vzdolžno ojačitev za šasijo, pogonski sistem in osi, ki je namenjeno za dodelavo s nadgradnjo, prilagojeno potrebam prevoznika.

5.   Vozila kategorije O

Sklic

Koda

Ime

Opredelitve

5.1

DA

Polpriklopnik

Priklopnik, ki je zasnovan in izdelan za priklop na sedlasti vlačilec ali na podporno os in ki v navpični smeri znatno obremenjuje vlečno vozilo ali podporno os.

Vlečno sklopko za skupino vozil sestavljata kraljevi čep in sedlo.

5.2

DB

Priklopnik z vrtljivim ojesom

Priklopnik z vsaj dvema osema, od katerih je vsaj ena krmiljena:

(a)

opremljen z ojesom, ki se lahko premika v navpični smeri (glede na priklopnik), in

(b)

prenaša manj kot 100 daN statične navpične obremenitve na vlečno vozilo.

5.3

DC

Priklopnik s centralno osjo

Priklopnik s togim ojesom, pri katerem so osi nameščene blizu težišča vozila (kadar je enakomerno obremenjeno), tako da se na vlečno vozilo prenaša le majhna statična obremenitev, ki ne presega 10 % tiste, ki ustreza največji masi priklopnika, ali obremenitve 1 000 daN (kar je manjše).

5.4

DE

Priklopnik s togim ojesom

Priklopnik z eno osjo ali skupino osi, opremljen s togim ojesom, ki zaradi konstrukcije na vlečno vozilo prenaša statično obremenitev največ 4 000 daN in ki ne ustreza opredelitvi priklopnika s centralno osjo.

Vlečne sklopke za skupino vozil ne sestavljata kraljevi čep in sedlo.


(1)  Direktiva Sveta 80/181/EGS z dne 20. decembra 1979 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanašajo na merske enote, in o razveljavitvi Direktive 71/354/EGS (UL L 39, 15.2.1980, str. 40).

(2)  Uredba Komisije (EU) 2017/1151 z dne 1. junija 2017 o dopolnitvi Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil, o spremembah Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Komisije (ES) št. 692/2008 in Uredbe Komisije (EU) št. 1230/2012 ter o razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 692/2008 (UL L 175, 7.7.2017, str. 1).

(3)  Uredba (EU) št. 510/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2011 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nova lahka gospodarska vozila kot del celostnega pristopa Unije za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil (UL L 145, 31.5.2011, str. 1).

Dodatek 1

Postopek za preverjanje, ali se vozilo lahko uvrsti med terenska vozila

1.   Splošno

1.1   Za namene razvrstitve vozil kot terenskih vozil se uporablja postopek, opisan v tem dodatku.

2.   Preskusni pogoji za geometrične meritve

2.1   Vozila kategorije M1 ali N1 so v neobremenjenem položaju, s preskusno lutko, ki ustreza meram 50 % moške populacije, nameščeno na voznikov sedež, in opremljena s hladilno tekočino, mazivom, gorivom, orodjem in rezervnim kolesom (če je bilo dobavljeno z vozilom kot del originalne opreme).

Preskusna lutka se lahko nadomesti s podobno napravo z isto maso.

2.2   Vozila, razen vozil iz točke 2.1, se obremenijo do največje tehnično dovoljene mase.

Porazdelitev te mase na osi mora predstavljati najmanj ugoden primer glede na skladnost z zadevnimi merili.

2.3   Tehnična služba pregleda vozilo, ki je predstavnik tipa, glede pogojev iz točke 2.1 ali 2.2. Kolesa vozila morajo biti obrnjena naravnost naprej.

Tla, na katerih se izvajajo meritve, morajo biti čim bolj vodoravna in ravna (največji naklon 0,5 %).

3.   Merjenje prednjega in zadnjega pristopnega kota ter kota rampe

3.1   Prednji pristopni kot se meri v skladu z odstavkom 6.10 mednarodnega standarda ISO 612:1978.

3.2   Zadnji pristopni kot se meri v skladu z odstavkom 6.11 mednarodnega standarda ISO 612:1978.

3.3   Kot rampe se meri v skladu z odstavkom 6.9 mednarodnega standarda ISO 612:1978.

3.4   Pri merjenju zadnjega pristopnega kota so lahko naprave za zaščito pred podletom od zadaj, ki imajo nastavljivo višino, nameščene v zgornji položaj.

3.5   Predpis iz točke 3.4 se ne razume kot obveznost, da bi moralo biti že originalno vozilo opremljeno z zaščito pred podletom od zadaj. Vendar pa mora proizvajalec osnovnega vozila obvestiti proizvajalca na naslednji stopnji, da mora vozilo, ki se opremi z zaščito pred podletom od zadaj, izpolnjevati zahteve glede zadnjega pristopnega kota.

4.   Meritve oddaljenosti od tal

4.1   Razdalja od tal med osema

4.1.1   „Razdalja od tal med osema“ pomeni najkrajšo razdaljo med ravnino tal in najnižjo trdno točko vozila.

Za uporabo te opredelitve se upošteva razdalja med zadnjo osjo sprednje skupine osi in prvo osjo zadnje skupine osi.

Image

4.1.2   Noben togi del vozila ne sme štrleti v osenčeno območje na risbi.

4.2   Razdalja od tal pod osjo

4.2.1   „Razdalja od tal pod osjo“ pomeni razdaljo med najvišjo točko loka kroga, ki poteka skozi središče kolesne sledi koles na isti osi (pri dvojnih kolesih je to notranje kolo) in se dotika najnižje trdne točke na vozilu med kolesi.

Image

4.2.2   Če je primerno, se opravijo meritve razdalje od tal na vsaki od osi v skupini osi.

5.   Sposobnost premagovanja vzpona

5.1   „Sposobnost premagovanja vzpona“ pomeni sposobnost vozila, da premaga vzpon.

5.2   Sposobnost premagovanja vzpona nedodelanega in dokončanega vozila kategorij M2, M3, N2 in N3 se preveri s preskusom.

5.3   Tehnična služba opravi preskus na vozilu, ki je predstavnik tipa vozila, ki ga je treba preskusiti.

5.4   Na zahtevo proizvajalca in pod pogoji iz Priloge VIII se lahko sposobnost tipa vozila za premagovanje vzpona prikaže z virtualnim preskušanjem.

6.   Preskusni pogoji in odločujoče merilo

6.1   Uporabljajo se pogoji, določeni v Prilogi II k Uredbi Komisije (EU) št. 1230/2012 (1).

6.2   Vozilo mora premagati naklon pri stalni hitrosti brez vzdolžnega ali bočnega zdrsa kolesa.


(1)  Uredba Komisije (EU) št. 1230/2012 z dne 12. decembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za homologacijo za mase in mere motornih vozil in njihovih priklopnikov ter o spremembi Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 353, 21.12.2012, str. 31).

Dodatek 2

Števke, ki se uporabijo za dopolnitev kod, ki se uporabljajo za različne vrste nadgradenj

01.

Plato

02.

Odprt keson

03.

Zaprta nadgradnja

04.

Klimatizirana nadgradnja z izoliranimi stenami in opremo za vzdrževanje notranje temperature

05.

Klimatizirana nadgradnja z izoliranimi stenami, vendar brez opreme za vzdrževanje notranje temperature

06.

S platnenimi stranicami

07.

Zamenljiva nadgradnja

08.

Vozilo za prevoz zabojnikov

09.

Vozila, opremljena z dvižno kljuko

10.

Prekucnik

11.

Cisterna

12.

Cisterna za prevoz nevarnega blaga

13.

Vozilo za prevoz živali

14.

Vozilo za prevoz vozil

15.

Mešalnik betona

16.

Črpalka za beton

17.

Vozilo za prevoz hlodovine

18.

Vozilo za zbiranje smeti

19.

Vozilo za pometanje in čiščenje cest, čiščenje odtokov

20.

Kompresor

21.

Vozilo za prevoz čolnov

22.

Vozilo za prevoz jadralnih letal

23.

Za namene maloprodaje ali oglaševanja

24.

Za vleko poškodovanih vozil

25.

Vozilo z lestvijo

26.

Vozilo z dvigalom (razen mobilnega žerjava iz točke 5.7 dela A)

27.

Dvižna ploščad

28.

Vozilo z vrtalno napravo

29.

Nizkonakladalni priklopnik

30.

Za prevoz stekla

31.

Gasilsko vozilo

99.

Nadgradnja, ki ni vključena v ta seznam.


PRILOGA II

ZAHTEVE ZA EU-HOMOLOGACIJO VOZIL, SISTEMOV, SESTAVNIH DELOV ALI SAMOSTOJNIH TEHNIČNIH ENOT

DEL I

Regulativni akti za EU-homologacijo vozil, izdelanih v neomejenih serijah

Postavka

Zadeva

Sklic na regulativni akt

Uporaba

Samostojna tehnična enota ali sestavni del

M1

M2

M3

N1

N2

N3

O1

O2

O3

O4

1A

Raven hrupa

Uredba (EU) št. 540/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (*1)

X

X

X

X

X

X

 

 

 

 

X

2A

Emisije (Euro 5 in Euro 6) – lahka gospodarska vozila/dostop do informacij

Uredba (ES) št. 715/2007

X (1)

X (1)

 

X (1)

X (1)

 

 

 

 

 

X

3A

Preprečevanje tveganj požara (posode za tekoče gorivo)

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 34

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

 

3B

Naprave za zaščito pred podletom od zadaj in njihova vgradnja; zaščita pred podletom od zadaj

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 58

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

4A

Prostor za namestitev in pritrditev zadnjih registrskih tablic

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba Komisije (EU) št. 1003/2010 (*2)

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

 

5A

Krmilje

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 79

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

 

6A

Dostop do vozila in sposobnost manevriranja (stopnice za dostop, nastopne plošče in držala)

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba Komisije (EU) št. 130/2012 (*3)

X

 

 

X

X

X

 

 

 

 

 

6B

Ključavnice in tečaji vrat

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 11

X

 

 

X

 

 

 

 

 

 

 

7A

Zvočne signalne naprave in signali

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 28

X

X

X

X

X

X

 

 

 

 

X

8A

Naprave za posredno gledanje in njihova vgradnja

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 46

X

X

X

X

X

X

 

 

 

 

X

9A

Zaviranje vozil in priklopnikov

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 13

 

X (3)

X (3)

X (3)

X (3)

X (3)

X (3)

X (3)

X (3)

X (3)

 

9B

Zaviranje osebnih avtomobilov

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 13-H

X (4)

 

 

X (4)

 

 

 

 

 

 

 

10A

Elektromagnetna združljivost

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 10

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

12A

Notranja oprema

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 21

X

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

13A

Zaščita motornih vozil pred nedovoljeno uporabo

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 18

 

X (4A)

X (4A)

 

X (4A)

X (4A)

 

 

 

 

X

13B

Zaščita motornih vozil pred nedovoljeno uporabo

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 116

X

 

 

X

 

 

 

 

 

 

X

14A

Zaščita voznika pred krmilnim mehanizmom v primeru trčenja

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 12

X

 

 

X

 

 

 

 

 

 

 

15A

Sedeži, njihova pritrdišča in nasloni za glavo

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 17

X

X (4B)

X (4B)

X

X

X

 

 

 

 

 

15B

Sedeži v avtobusih

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 80

 

X

X

 

 

 

 

 

 

 

 

16A

Zunanji štrleči deli

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 26

X

 

 

 

 

 

 

 

 

 

X

17A

Dostop do vozila in sposobnost manevriranja (vzvratna prestava)

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 130/2012

X

X

X

X

X

X

 

 

 

 

 

17B

Oprema za merjenje hitrosti in njena vgradnja

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 39

X

X

X

X

X

X

 

 

 

 

 

18A

Predpisane tablice proizvajalca in identifikacijska številka vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 19/2011

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

 

19A

Pritrdišča varnostnih pasov, pritrdilni sistemi ISOFIX in pritrdišča za zgornje priveze ISOFIX

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 14

X

X

X

X

X

X

 

 

 

 

 

20A

Vgradnja svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav v vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 48

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

 

21A

Odsevne naprave za motorna vozila in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 3

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

22A

Sprednje in zadnje pozicijske svetilke, zavorne svetilke in gabaritne svetilke za motorna vozila in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 7

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

22B

Svetilke za dnevno vožnjo za motorna vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 87

X

X

X

X

X

X

 

 

 

 

X

22C

Bočne svetilke za motorna vozila in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 91

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

23A

Smerne svetilke za motorna vozila in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 6

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

24A

Naprave za osvetlitev zadnjih registrskih tablic za motorna vozila in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 4

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

25A

„Sealed-beam“ žarometi motornih vozil (SB-žarometi) za evropski asimetrični kratki in/ali dolgi svetlobni pramen

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 31

X

X

X

X

X

X

 

 

 

 

X

25B

Žarnice z žarilno nitko za uporabo v odobrenih svetilkah vozil na motorni pogon in njihovih priklopnikov

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 37

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

25C

Žarometi motornih vozil, opremljeni s svetlobnimi viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 98

X

X

X

X

X

X

 

 

 

 

X

25D

Svetlobni viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, za uporabo v odobrenih svetilkah, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, v vozilih na motorni pogon

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 99

X

X

X

X

X

X

 

 

 

 

X

25E

Žarometi motornih vozil za asimetrični kratki svetlobni pramen ali dolgi svetlobni pramen ali oba, ki so opremljeni z žarnicami z žarilno nitko in/ali moduli LED

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 112

X

X

X

X

X

X

 

 

 

 

X

25F

Nastavljivi sistemi sprednje osvetlitve (AFS) za motorna vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 123

X

X

X

X

X

X

 

 

 

 

X

26A

Žarometi za meglo za motorna vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 19

X

X

X

X

X

X

 

 

 

 

X

27A

Naprava za vleko

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba Komisije (EU) št. 1005/2010 (*4)

X

X

X

X

X

X

 

 

 

 

 

28A

Zadnje svetilke za meglo za vozila na motorni pogon in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 38

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

29A

Žarometi za vzvratno vožnjo za motorna vozila in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 23

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

30A

Parkirne svetilke za vozila na motorni pogon

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 77

X

X

X

X

X

X

 

 

 

 

 

31A

Varnostni pasovi, sistemi za zadrževanje potnikov, sistemi za zadrževanje otrok in sistemi za zadrževanje otrok ISOFIX

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 16

X

X

X

X

X

X

 

 

 

 

X

32A

Prednje vidno polje

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 125

X

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

33A

Namestitev in označevanje naprav za ročno upravljanje, kontrolnih svetilk in kazalnikov

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 121

X

X

X

X

X

X

 

 

 

 

 

34A

Sistemi za odleditev in sušenje vetrobranskega stekla

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba Komisije (EU) št. 672/2010 (*5)

X

(5)

(5)

(5)

(5)

(5)

 

 

 

 

 

35A

Sistemi za brisanje in pranje vetrobranskega stekla

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba Komisije (EU) št. 1008/2010 (*6)

X

(6)

(6)

(6)

(6)

(6)

 

 

 

 

X

36A

Ogrevalni sistemi

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 122

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

37A

Okrovi koles

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba Komisije (EU) št. 1009/2010 (*7)

X

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

38A

Nasloni za glavo, ločeni ali vgrajeni v naslonjala sedežev

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 25

X

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

41A

Emisije (Euro VI) – težka gospodarska vozila/dostop do informacij

Uredba (ES) št. 595/2009

X (9)

X (9)

X

X (9)

X (9)

X

 

 

 

 

X

42A

Bočna zaščita tovornih vozil

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 73

 

 

 

 

X

X

 

 

X

X

X

43A

Sistemi za preprečevanje škropljenja

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba Komisije (EU) št. 109/2011 (*8)

 

 

 

X

X

X

X

X

X

X

X

44A

Mase in mere

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1230/2012

X

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

45A

Materiali za varnostno zasteklitev in njihova vgradnja v vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 43

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

46A

Namestitev pnevmatik

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba Komisije (EU) št. 458/2011 (*9)

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

 

46B

Pnevmatike za motorna vozila in njihove priklopnike (razred C1)

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 30

X

 

 

X

 

 

X

X

 

 

X

46C

Pnevmatike za gospodarska vozila in njihove priklopnike (razreda C2 in C3)

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 54

 

X

X

X

X

X

 

 

X

X

X

46D

Emisije hrupa pnevmatik pri kotaljenju, oprijemljivost na mokrih površinah in kotalni upor (razredi C1, C2 in C3)

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 117

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

46E

Zasilna nadomestna enota, pnevmatike s podaljšano mobilnostjo/sistem pnevmatik s podaljšano mobilnostjo in sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 64

X (9A)

 

 

X (9A)

 

 

 

 

 

 

X

47A

Omejevanje hitrosti vozil

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 89

 

X

X

 

X

X

 

 

 

 

X

48A

Mase in mere

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1230/2012

 

X

X

X

X

X

X

X

X

X

 

49A

Gospodarska vozila glede na njihove zunanje štrleče dele pred zadnjo steno kabine

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 61

 

 

 

X

X

X

 

 

 

 

 

50A

Sestavni deli mehanskih sistemov za spenjanje med seboj povezanih vozil

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 55

X (10)

X (10)

X (10)

X (10)

X (10)

X (10)

X

X

X

X

X

50B

Naprave za kratko spenjanje vozil; vgradnja odobrenega tipa naprave za kratko spenjanje vozil

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 102

 

 

 

 

X (10)

X (10)

 

 

X (10)

X (10)

X

51A

Gorljivost materialov, ki se uporabljajo za notranjo opremo določenih kategorij motornih vozil

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 118

 

 

X

 

 

 

 

 

 

 

 

52A

Vozila kategorij M2 in M3

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 107

 

X

X

 

 

 

 

 

 

 

 

52B

Trdnost nadgradnje avtobusov

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 66

 

X

X

 

 

 

 

 

 

 

 

53A

Zaščita potnikov pri čelnem trku

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 94

X (11)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

54A

Zaščita potnikov pri bočnem trku

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 95

X (12)

 

 

X (12)

 

 

 

 

 

 

 

56A

Vozila, namenjena za prevoz nevarnega blaga

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 105

 

 

 

X (13)

X (13)

X (13)

X (13)

X (13)

X (13)

X (13)

 

57A

Naprave za zaščito pred podletom od spredaj in njihova namestitev; zaščita pred podletom od spredaj

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 93

 

 

 

 

X

X

 

 

 

 

X

58

Zaščita pešcev

Uredba (ES) št. 78/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (*10)

X

 

 

X

 

 

 

 

 

 

X

59

Možnost recikliranja

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/64/ES (*11)

X

 

 

X

 

 

 

 

 

 

 

61

Klimatske naprave

Direktiva 2006/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*12)

X

 

 

X (14)

 

 

 

 

 

 

 

62

Vodikov sistem

Uredba (ES) št. 79/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (*13)

X

X

X

X

X

X

 

 

 

 

 

63

Splošna varnost

Uredba (ES) št. 661/2009

X (15)

X (15)

X (15)

X (15)

X (15)

X (15)

X (15)

X (15)

X (15)

X (15)

 

64

Kazalniki menjanja prestav

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba Komisije (EU) št. 65/2012 (*14)

X

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

65

Napredni sistem za zaviranje v sili

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba Komisije (EU) št. 347/2012 (*15)

 

X

X

 

X

X

 

 

 

 

 

66

Sistem opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba Komisije (EU) št. 351/2012 (*16)

 

X

X

 

X

X

 

 

 

 

 

67

Posebni sestavni deli za uporabo utekočinjenih naftnih plinov (UNP) in njihova vgradnja v motorna vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 67

X

X

X

X

X

X

 

 

 

 

X

68

Alarmni sistemi vozil (VAS)

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 97

X

 

 

X

 

 

 

 

 

 

X

69

Električna varnost

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 100

X

X

X

X

X

X

 

 

 

 

 

70

Posebni sestavni deli za uporabo stisnjenega zemeljskega plina (SZP) in njihova vgradnja v motorna vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 110

X

X

X

X

X

X

 

 

 

 

X

71

Trdnost kabine

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 29

 

 

 

X

X

X

 

 

 

 

 

72

Sistem eCall

Uredba (EU) 2015/758 Evropskega parlamenta in Sveta (*17)

X

 

 

X

 

 

 

 

 

 

 

Pojasnila

X

Ustrezni regulativni akt.

(1)

Za vozila, katerih referenčna masa ne presega 2 610 kg. Na zahtevo proizvajalca se Uredba (ES) št. 715/2007 lahko uporablja za vozila, katerih referenčna masa ne presega 2 840 kg.

(2)

Pri vozilih, opremljenih s sistemi na UNP ali SZP, se zahteva homologacija vozila v skladu s Pravilnikom ZN št. 67 ali Pravilnikom ZN št. 110.

(3)

Člen 12 in člen 13 Uredbe (ES) št. 661/2009 predpisujeta vgradnjo sistema elektronskega nadzora stabilnosti („ESC“).

(4)

Člen 12 in člen 13 Uredbe (ES) št. 661/2009 predpisujeta vgradnjo sistema ESC.

(4A)

Če je zaščitna naprava nameščena, mora izpolnjevati zahteve iz Pravilnika ZN št. 18.

(4B)

Ta uredba se uporablja za sedeže, ki ne spadajo v področje uporabe Pravilnika ZN št. 80.

(5)

Vozila te kategorije morajo biti opremljena z ustrezno napravo za odleditev in sušenje vetrobranskega stekla.

(6)

Vozila te kategorije morajo biti opremljena z ustrezno napravo za pranje in brisanje vetrobranskega stekla.

(9)

Za vozila z referenčno maso, večjo od 2 610 kg, ki niso homologirana (na zahtevo proizvajalca in če njihova referenčna masa ne presega 2 840 kg) v skladu z Uredbo ES (št.) 715/2007.

(9A)

Uporablja se le, kadar imajo taka vozila vgrajeno opremo iz Pravilnika ZN št. 64. Uporaba sistema za nadzor tlaka v pnevmatikah za vozila kategorije M1 je obvezna v skladu s členom 9(2) Uredbe (ES) št. 661/2009.

(10)

Uporablja se le za vozila, opremljena z napravami za spenjanje vozil.

(11)

Uporablja se za vozila, katerih največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila ne presega 2,5 tone.

(12)

Uporablja se le za vozila, pri katerih „referenčna točka sedeža (točka „R“)“ najnižjega sedeža ni več kot 700 mm nad podlago.

(13)

Uporablja se le, če proizvajalec vloži vlogo za homologacijo vozila, namenjenega za prevoz nevarnega blaga.

(14)

Uporablja se le za vozila kategorije N1, razreda I, kot je opisano v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 715/2007.

(15)

Skladnost z Uredbo (EC) št. 661/2009 je obvezna, vendar homologacija po tej postavki ni predvidena, ker je vanjo vključena kombinacija posameznih postavk 3A, 3B, 4A, 5A, 6A, 6B, 7A, 8A, 9A, 9B, 10A, 12A, 13A, 13B, 14A, 15A, 15B, 16A, 17A, 17B, 18A, 19A, 20A, 21A, 22A, 22B, 22C, 23A, 24A, 25A, 25B, 25C, 25D, 25E, 25F, 26A, 27A, 28A, 29A, 30A, 31A, 32A, 33A, 34A, 35A, 36A, 37A, 38A, 42A, 43A, 44A, 45A, 46A, 46B, 46C, 46D, 46E, 47A, 48A, 49A, 50A, 50B, 51A, 52A, 52B, 53A, 54A, 56A, 57A in od 64 do 71. Spremembe pravilnikov ZN, ki se obvezno uporabljajo, so navedene v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 661/2009. Poznejše spremembe se sprejmejo kot alternativa.

Dodatek 1

Regulativni akti za EU-homologacijo vozil, izdelanih v majhnih serijah, v skladu s členom 41

Tabela 1

Vozila M1

Postavka

Zadeva

Referenca regulativnega akta

Posebna vprašanja

Uporaba in posebne zahteve

1A

Raven hrupa

Uredba (EU) št. 540/2014

 

A

2A

Emisije (Euro 5 in Euro 6) – lahka gospodarska vozila/dostop do informacij

Uredba (ES) št. 715/2007

 

A

(a)

OBD

Vozilo mora biti opremljeno s sistemom OBD, ki izpolnjuje zahteve iz člena 4(1) in (2) Uredbe (ES) št. 692/2008 (sistem OBD mora biti zasnovan tako, da zazna vsaj napake v sistemu krmiljenja motorja).

Vmesnik OBD se lahko poveže s splošno razpoložljivimi orodji za diagnostiko.

(b)

Skladnost vozil med uporabo

ni relevantno

(c)

Dostop do informacij

Dovolj je, da proizvajalec zagotovi lahek in hiter dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozila.

(d)

Merjenje moči

(če proizvajalec vozila uporablja motor drugega proizvajalca)

Sprejmejo se podatki preskusne naprave proizvajalca motorja, če je sistem krmiljenja motorja enak (tj. ima vsaj enake elektronske krmilne enote).

Preskus moči motorja se lahko opravi na dinamometru z valji. Upošteva se izguba energije v prenosu moči.

3A

Preprečevanje tveganj požara (posode za tekoče gorivo)

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 34

(a)

Posode za tekoče gorivo

B

(b)

Vgradnja v vozilo

B

3B

Naprave za zaščito pred podletom od zadaj in njihova vgradnja; zaščita pred podletom od zadaj

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 58

 

B

4A

Prostor za namestitev in pritrditev zadnjih registrskih tablic

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1003/2010

 

B

5A

Krmilje

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 79

 

C

(a)

Mehanski sistemi

Uporabljajo se določbe iz odstavka 5 Pravilnika ZN št. 79.

Izvedejo se vsi preskusi iz odstavka 6.2 Pravilnika ZN št. 79 in uporabljajo se zahteve iz odstavka 6.1 Pravilnika ZN št. 79.

(b)

Kompleksni sistem za elektronsko krmiljenje vozila

Uporabljajo se vse zahteve iz Priloge 6 k Pravilniku ZN št. 79.

Skladnost s temi zahtevami lahko preveri samo imenovana tehnična služba.

6B

Ključavnice in tečaji vrat

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 11

 

C

(a)

Splošne zahteve (odstavek 5 Pravilnika ZN št. 11)

Uporabljajo se vse zahteve.

(b)

Zahteve glede zmogljivosti (odstavek 6 Pravilnika ZN št. 11)

Uporabljajo se samo zahteve iz odstavka 6.1.5.4 in odstavka 6.3 Pravilnika ZN št. 11.

7A

Zvočne signalne naprave in signali

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 28

(a)

Sestavni deli

X

(b)

Vgradnja v vozilo

B

8A

Naprave za posredno gledanje in njihova vgradnja

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 46

(a)

Sestavni deli

X

(b)

Vgradnja v vozilo

B

9B

Zaviranje osebnih avtomobilov

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 13-H

(a)

Zahteve glede konstrukcije in preskusov

A

(b)

Sistema elektronskega nadzora stabilnosti (ESC) in pomoči pri zaviranju (BAS)

Vgradnja sistemov BAS in ESC ni obvezna. Če sta sistema nameščena, morata izpolnjevati zahteve iz Pravilnika ZN št. 13-H.

10A

Elektromagnetna združljivost

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 10

 

B

12A

Notranja oprema

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 21

 

C

(a)

Notranja oprema

 

(i)

Zahteve glede polmerov in izbočenja za stikala, vlečne gumbe ipd., upravljalnih elementov in notranje opreme

Zahteve iz odstavkov od 5.1 do 5.6 Pravilnika ZN št. 21 se na zahtevo proizvajalca lahko opustijo.

Uporabljajo se zahteve iz odstavka 5.2 Pravilnika ZN št. 21, z izjemo odstavkov 5.2.3.1, 5.2.3.2 in 5.2.4.

(ii)

Preskus absorpcije energije na zgornji armaturni plošči

Preskus absorpcije energije na zgornji armaturni plošči se opravi samo, če vozilo ni opremljeno z vsaj dvema prednjima zračnima blazinama ali dvema statičnima štiritočkovnima varnostnima pasovoma.

(iii)

Preskus absorpcije energije na zadnji strani sedežev

ni relevantno

(b)

Stekla, strehe in pregrade na električni pogon

Uporabljajo se vse zahteve iz odstavka 5.8 Pravilnika ZN št. 21.

13B

Zaščita motornih vozil pred nedovoljeno uporabo

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 116

 

A

Namesto odstavka 8.3.1.1.2 Pravilnika ZN št. 116 se lahko uporabijo določbe iz odstavka 8.3.1.1.1 navedenega pravilnika ne glede na tip pogonskega sistema.

14A

Zaščita voznika pred krmilnim mehanizmom v primeru trčenja

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 12

 

C

 

Preskusi so obvezni, če vozilo ni bilo preskušeno v skladu s Pravilnikom ZN št. 94 (glej postavko 53A)

15A

Sedeži, njihova pritrdišča in nasloni za glavo

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 17

 

C

(a)

Splošne zahteve

(i)

Specifikacije

Uporabljajo se zahteve iz odstavka 5.2 Pravilnika ZN št. 17, z izjemo odstavka 5.2.3.

(ii)

Preskusi trdnosti za naslone sedežev in naslone za glavo

Uporabljajo se zahteve iz odstavka 6.2 Pravilnika ZN št. 17.

(iii)

Preskusi blokiranja in nastavitev

Preskus se izvede v skladu z zahtevami Priloge 7 k Pravilniku ZN št. 17.

(b)

Nasloni za glavo

(i)

Specifikacije

Uporabljajo se zahteve iz odstavkov 5.4, 5.5, 5.6, 5.10, 5.11 in 5.12 Pravilnika ZN št. 17, z izjemo odstavka 5.5.2 navedene uredbe.

(ii)

Preskusi trdnosti za naslone za glavo

Izvede se preskus iz odstavka 6.4 Pravilnika ZN št. 17.

(c)

Posebne zahteve za zaščito oseb pred naletom prtljage

Zahteve iz Priloge 9 k Pravilniku ZN št. 26 se na zahtevo proizvajalca lahko opustijo.

16A

Zunanji štrleči deli

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 26

 

C

(a)

Splošne specifikacije

Uporabljajo se zahteve iz odstavka 5 Pravilnika ZN št. 26.

(b)

Posebne specifikacije

Uporabljajo se zahteve iz odstavka 6 Pravilnika ZN št. 26.

17A

Dostop do vozila in sposobnost manevriranja

(vzvratna prestava)

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 130/2012

 

D

17B

Oprema za merjenje hitrosti in njena vgradnja

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 39

 

B

18A

Predpisane tablice proizvajalca in identifikacijska številka vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 19/2011

 

B

19A

Pritrdišča varnostnih pasov, pritrdilni sistemi ISOFIX in pritrdišča za zgornje priveze ISOFIX

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 14

 

B

20A

Vgradnja svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav v vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 48

 

B

Svetilke za dnevno vožnjo se namestijo na nov tip vozila.

21A

Odsevne naprave za motorna vozila in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 3

 

X

22A

Sprednje in zadnje pozicijske svetilke, zavorne svetilke in gabaritne svetilke za motorna vozila in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 7

 

X

22B

Svetilke za dnevno vožnjo za motorna vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 87

 

X

22C

Bočne svetilke za motorna vozila in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 91

 

X

23A

Smerne svetilke za motorna vozila in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 6

 

X

24A

Naprave za osvetlitev zadnjih registrskih tablic za motorna vozila in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 4

 

X

25A

„Sealed-beam“ žarometi motornih vozil (SB-žarometi) za evropski asimetrični kratki in/ali dolgi svetlobni pramen

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 31

 

X

25B

Žarnice z žarilno nitko za uporabo v odobrenih svetilkah vozil na motorni pogon in njihovih priklopnikov

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 37

 

X

25C

Žarometi motornih vozil, opremljeni s svetlobnimi viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 98

 

X

25D

Svetlobni viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, za uporabo v odobrenih svetilkah, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, v vozilih na motorni pogon

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 99

 

X

25E

Žarometi motornih vozil za asimetrični kratki svetlobni pramen ali dolgi svetlobni pramen ali oba, ki so opremljeni z žarnicami z žarilno nitko in/ali moduli LED

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 112

 

X

25F

Nastavljivi sistemi sprednje osvetlitve (AFS) za motorna vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 123

 

X

26A

Žarometi za meglo za motorna vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 19

 

X

27A

Naprava za vleko

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1005/2010

 

B

28A

Zadnje svetilke za meglo za vozila na motorni pogon in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 38

 

X

29A

Žarometi za vzvratno vožnjo za motorna vozila in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 23

 

X

30A

Parkirne svetilke za vozila na motorni pogon

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 77

 

X

31A

Varnostni pasovi, sistemi za zadrževanje potnikov, sistemi za zadrževanje otrok in sistemi za zadrževanje otrok ISOFIX

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 16

(a)

Sestavni deli

X

(b)

Zahteve za vgradnjo

B

32A

Prednje vidno polje

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 125

 

A

33A

Namestitev in označevanje naprav za ročno upravljanje, kontrolnih svetilk in kazalnikov

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 121

 

A

34A

Sistemi za odleditev in sušenje vetrobranskega stekla

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 672/2010

 

C

(a)

Odleditev vetrobranskega stekla

Uporablja se samo točka 1.1.1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 672/2010, če je tok toplega zraka usmerjen na celotno površino vetrobranskega stekla ali če je to električno ogrevano po celotni površini.

(b)

Sušenje vetrobranskega stekla

Uporablja se samo točka 1.2.1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 672/2010, če je tok toplega zraka usmerjen na celotno površino vetrobranskega stekla ali če je to električno ogrevano po celotni površini.

35A

Sistemi za brisanje in pranje vetrobranskega stekla

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1008/2010

 

C

(a)

Sistem za brisanje vetrobranskega stekla

Uporabljajo se točke od 1.1 do 1.1.10 Priloge III k Uredbi (EU) št. 1008/2010.

Opravi se samo preskus iz točke 2.1.10 Priloge III k Uredbi (EU) št. 1008/2010.

(b)

Sistem za pranje vetrobranskega stekla

Uporablja se točka 1.2 Priloge III k Uredbi (EU) št. 1008/2010, razen točk 1.2.2, 1.2.3 in 1.2.5.

36A

Ogrevalni sistem

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 122

 

C

Vgradnja ogrevalnega sistema ni obvezna.

(a)

Vsi ogrevalni sistemi

Uporabljajo se zahteve iz odstavka 5.3 in odstavka 6 Pravilnika ZN št. 122.

(b)

Ogrevalni sistemi, ki delujejo na principu zgorevanja utekočinjenega naftnega plina

Uporabljajo se zahteve iz Priloge 8 k Pravilniku ZN št. 122.

37A

Okrovi koles

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1009/2010

 

B

38A

Nasloni za glavo, ločeni ali vgrajeni v naslonjala sedežev

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 25

 

X

41A

Emisije (Euro VI) – težka gospodarska vozila/dostop do informacij

Uredba (ES) št. 595/2009

 

A

Z izjemo zahtev, ki se nanašajo na OBD in dostop do informacij.

Merjenje moči

(Če proizvajalec vozila uporablja motor drugega proizvajalca)

Sprejmejo se podatki preskusne naprave proizvajalca motorja, če je sistem krmiljenja motorja enak (tj. ima vsaj enake elektronske krmilne enote).

Preskus moči motorja se lahko opravi na dinamometru z valji. Upošteva se izguba energije v prenosu moči.

44A

Mase in mere

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1230/2012

 

B

Preskus speljevanja v klanec pri največji kombinirani masi iz odstavka 5.1 dela A Priloge I k Uredbi (EU) št. 1230/2012 se na zahtevo proizvajalca lahko opusti.

45A

Materiali za varnostno zasteklitev in njihova vgradnja v vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 43

(a)

Sestavni deli

X

(b)

Namestitev

B

46A

Namestitev pnevmatik

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 458/2011

 

B

Datumi za postopno uporabo so določeni v členu 13 Uredbe (ES) št. 661/2009.

46B

Pnevmatike za motorna vozila in njihove priklopnike (razred C1)

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 30

Sestavni deli

X

46D

Emisije hrupa pnevmatik pri kotaljenju, oprijemljivost na mokrih površinah in kotalni upor (razredi C1, C2 in C3)

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 117

Sestavni deli

X

46E

Zasilna nadomestna enota, pnevmatike s podaljšano mobilnostjo/sistem pnevmatik s podaljšano mobilnostjo in sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 64

Sestavni deli

X

Vgradnja sistema za nadzor tlaka v pnevmatikah

B

Vgradnja sistema za nadzor tlaka v pnevmatikah ni obvezna.

50A

Sestavni deli mehanskih sistemov za spenjanje med seboj povezanih vozil

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 55

(a)

Sestavni deli

X

(b)

Namestitev

B

53A

Zaščita potnikov pri čelnem trku

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 94

 

C

Zahteve iz Pravilnika ZN št. 94 se uporabljajo za vozila, opremljena s sprednjimi zračnimi blazinami. Za vozila, ki niso opremljena z zračnimi blazinami, se uporabljajo zahteve iz postavke 14A te tabele.

54A

Zaščita potnikov pri bočnem trku

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 95

 

C

Preskus s preskusno glavo

Proizvajalec tehnični službi predloži ustrezne podatke o možnem trčenju glave preskusne lutke ob konstrukcijo vozila ali stransko zasteklitev, če je ta iz laminiranega stekla.

Če se izkaže, da je takšno trčenje verjetno, se opravi delni preskus s preskusno glavo iz odstavka 3.1 Priloge 8 k Pravilniku ZN št. 95, ob tem pa mora biti izpolnjeno merilo iz odstavka 5.2.1.1 Pravilnika ZN št. 95.

V soglasju s tehnično službo se kot alternativa preskusu iz Pravilnika ZN št. 95 lahko uporabi preskusni postopek iz Priloge 4 k Pravilniku ZN št. 21.

58

Zaščita pešcev

Uredba (ES) št. 78/2009

(a)

Tehnične zahteve, ki se uporabljajo za vozilo

ni relevantno

(b)

Prednji zaščitni sistem

X

59

Možnost recikliranja

Direktiva 2005/64/ES

 

Ni relevantno – uporablja se samo člen 7 o ponovni uporabi sestavnih delov.

61

Klimatske naprave

Direktiva 2006/40/ES

 

A

62

Vodikov sistem

Uredba (ES) št. 79/2009

 

X

63

Splošna varnost

Uredba (ES) št. 661/2009

 

Glej pojasnilo (15) tabele v tem delu z regulativnimi akti za EU-homologacijo vozil, izdelanih v neomejenih serijah.

64

Kazalniki menjanja prestav

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 65/2012

 

ni relevantno

67

Posebni sestavni deli za uporabo utekočinjenih naftnih plinov (UNP) in njihova vgradnja v motorna vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 67

(a)

Sestavni deli

X

(b)

Namestitev

A

68

Alarmni sistemi vozil (VAS)

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 97

(a)

Sestavni deli

X

(b)

Namestitev

B

69

Električna varnost

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 100

 

B

70

Posebni sestavni deli za uporabo stisnjenega zemeljskega plina (SZP) in njihova vgradnja v motorna vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 110

(a)

Sestavni deli

X

(b)

Namestitev

A

72

Sistem eCall

Uredba (EU) 2015/758

 

ni relevantno

Pojasnila

X

Regulativni akt se uporablja v celoti, kot sledi:

(a)

izda se certifikat o homologaciji;

(b)

tehnična služba ali proizvajalec opravi preskuse in preglede v skladu s pogoji iz členov od 67 do 81;

(c)

pripravi se poročilo o preskusih v skladu s Prilogo III;

(d)

zagotovi se skladnost proizvodnje.

A

Regulativni akt se uporablja, kot sledi:

(a)

vse zahteve regulativnega akta morajo biti izpolnjene, če ni navedeno drugače;

(b)

certifikat o homologaciji ni obvezno;

(c)

tehnična služba ali proizvajalec opravi preskuse in preglede v skladu s pogoji iz členov od 67 do 81;

(d)

pripravi se poročilo o preskusih v skladu s Prilogo III;

(e)

zagotovi se skladnost proizvodnje.

B

Regulativni akt se uporablja, kot sledi:

Kot pri črki „A“, le da preskuse in preglede lahko proizvajalec po dogovoru s homologacijskim organom opravi sam.

C

Regulativni akt se uporablja, kot sledi:

(a)

izpolnjene morajo biti samo tehnične zahteve regulativnega akta, ne glede na morebitne prehodne določbe;

(b)

certifikat o homologaciji ni obvezno;

(c)

preskuse in preglede izvaja tehnična služba ali proizvajalec (glej črko „B“);

(d)

pripravi se poročilo o preskusih v skladu s Prilogo III;

(e)

zagotovi se skladnost proizvodnje.

D

Kot pri črkah „B“ in „C“, le da zadostuje izjava o skladnosti, ki jo predloži proizvajalec. Poročilo o preskusih ni obvezno.

Organ za odobritev ali tehnična služba lahko po potrebi zahtevata dodatne podatke o nadaljnjih dokazih.

ni relevantno

Regulativni akt se ne uporablja. Lahko pa se zahteva skladnost z enim ali več vidiki iz regulativnega akta.

Spremembe pravilnikov ZN, ki se uporabljajo, so navedene v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 661/2009. Poznejše spremembe se sprejmejo kot alternativa.

Tabela 2

Vozila N1  (1)

Postavka

Zadeva

Regulativni akt

Posebna vprašanja

Uporaba in posebne zahteve

1A

Raven hrupa

Uredba (EU) št. 540/2014

 

A

2A

Emisije (Euro 5 in Euro 6) – lahka gospodarska vozila/dostop do informacij

Uredba (ES) št. 715/2007

 

A

(a)

OBD

Vozilo mora biti opremljeno s sistemom OBD, ki izpolnjuje zahteve iz člena 4(1) in (2) Uredbe (ES) št. 692/2008 (sistem OBD mora biti zasnovan tako, da zazna vsaj napake v sistemu krmiljenja motorja).

Vmesnik OBD se lahko poveže s splošno razpoložljivimi orodji za diagnostiko.

(b)

Skladnost vozil med uporabo

ni relevantno

(c)

Dostop do informacij

Dovolj je, da proizvajalec zagotovi lahek in hiter dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozila.

(d)

Merjenje moči

(če proizvajalec vozila uporablja motor drugega proizvajalca)

Sprejmejo se podatki preskusne naprave proizvajalca motorja, če je sistem krmiljenja motorja enak (tj. ima vsaj enake elektronske krmilne enote).

Preskus moči motorja se lahko opravi na dinamometru z valji. Upošteva se izguba energije v prenosu moči.

3A

Preprečevanje tveganj požara (posode za tekoče gorivo)

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 34

(a)

Posode za tekoče gorivo

B

(b)

Vgradnja v vozilo

B

3B

Naprave za zaščito pred podletom od zadaj in njihova vgradnja; zaščita pred podletom od zadaj

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 58

 

B

4A

Prostor za namestitev in pritrditev zadnjih registrskih tablic

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1003/2010

 

B

5A

Krmilje

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 79

 

C

(a)

Mehanski sistemi

Uporabljajo se določbe iz odstavka 5 Pravilnika ZN št. 79.01.

Izvedejo se vsi preskusi iz odstavka 6.2 Pravilnika ZN št. 79 in uporabljajo se zahteve iz odstavka 6.1 Pravilnika ZN št. 79.

(b)

Kompleksni sistem za elektronsko krmiljenje vozila

Uporabljajo se vse zahteve iz Priloge 6 k Pravilniku ZN št. 79.

Skladnost s temi zahtevami lahko preveri samo imenovana tehnična služba.

6B

Ključavnice in tečaji vrat

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 11

 

C

(a)

Splošne zahteve (odstavek 5 Pravilnika ZN št. 11)

Uporabljajo se vse zahteve.

(b)

Zahteve glede zmogljivosti (odstavek 6 Pravilnika ZN št. 11)

Uporabljajo se samo zahteve iz odstavka 6.1.5.4 in odstavka 6.3 Pravilnika ZN št. 11.

7A

Zvočne signalne naprave in signali

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 28

(a)

Sestavni deli

X

(b)

Vgradnja v vozilo

B

8A

Naprave za posredno gledanje in njihova vgradnja

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 46

(a)

Sestavni deli

X

(b)

Vgradnja v vozilo

B

9A

Zaviranje vozil in priklopnikov

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 13

(a)

Zahteve glede konstrukcije in preskusov

A

(b)

Sistema elektronskega nadzora stabilnosti (ESC)

Vgradnja ESC ni obvezna. Če je sistem nameščen, mora izpolnjevati zahteve iz Pravilnika ZN št. 13.

9B

Zaviranje osebnih avtomobilov

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 13-H

(a)

Zahteve glede konstrukcije in preskusov

A

(b)

ESC in pomoči pri zaviranju (BAS)

Vgradnja sistemov BAS in ESC ni obvezna. Če sta sistema nameščena, morata izpolnjevati zahteve iz Pravilnika ZN št. 13-H.

10A

Elektromagnetna združljivost

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 10

 

B

13B

Zaščita motornih vozil pred nedovoljeno uporabo

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 116

 

A

Namesto odstavka 8.3.1.1.2 Pravilnika ZN št. 116 se lahko uporabijo določbe iz odstavka 8.3.1.1.1 navedenega pravilnika ne glede na tip pogonskega sistema.

14A

Zaščita voznika pred krmilnim mehanizmom v primeru trčenja

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 12

 

C

(a)

Preskus trčenja ob oviro

Preskus je obvezen.

(b)

Preskus trčenja s preskusnim telesom ob krmilni mehanizem

Preskus ni obvezen, če je volan opremljen z zračno blazino.

(c)

Preskus s preskusno glavo

Preskus ni obvezen, če je volan opremljen z zračno blazino.

15A

Sedeži, njihova pritrdišča in nasloni za glavo

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 17

 

B

17A

Dostop do vozila in sposobnost manevriranja

(vzvratna prestava)

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 130/2012

 

D

17B

Oprema za merjenje hitrosti in njena vgradnja

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 39

 

B

18A

Predpisane tablice proizvajalca in identifikacijska številka vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 19/2011

 

B

19A

Pritrdišča varnostnih pasov, pritrdilni sistemi ISOFIX in pritrdišča za zgornje priveze ISOFIX

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 14

 

B

20A

Vgradnja svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav v motorna vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 48

 

B

Dnevne luči se vgradijo v nov tip vozila.

21A

Odsevne naprave za motorna vozila in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 3

 

X

22A

Sprednje in zadnje pozicijske svetilke, zavorne svetilke in gabaritne svetilke za motorna vozila in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 7

 

X

22B

Svetilke za dnevno vožnjo za motorna vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 87

 

X

22C

Bočne svetilke za motorna vozila in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 91

 

X

23A

Smerne svetilke za motorna vozila in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 6

 

X

24A

Naprave za osvetlitev zadnjih registrskih tablic za motorna vozila in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 4

 

X

25A

„Sealed-beam“ žarometi motornih vozil (SB-žarometi) za evropski asimetrični kratki in/ali dolgi svetlobni pramen

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 31

 

X

25B

Žarnice z žarilno nitko za uporabo v odobrenih svetilkah vozil na motorni pogon in njihovih priklopnikov

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 37

 

X

25C

Žarometi motornih vozil, opremljeni s svetlobnimi viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 98

 

X

25D

Svetlobni viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, za uporabo v odobrenih svetilkah, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, v vozilih na motorni pogon

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 99

 

X

25E

Žarometi motornih vozil za asimetrični kratki svetlobni pramen ali dolgi svetlobni pramen ali oba, ki so opremljeni z žarnicami z žarilno nitko in/ali moduli LED

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 112

 

X

25F

Nastavljivi sistemi sprednje osvetlitve (AFS) za motorna vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 123

 

X

26A

Žarometi za meglo za motorna vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 19

 

X

27A

Naprava za vleko

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1005/2010

 

B

28A

Zadnje svetilke za meglo za vozila na motorni pogon in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 38

 

X

29A

Žarometi za vzvratno vožnjo za motorna vozila in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 23

 

X

30A

Parkirne svetilke za vozila na motorni pogon

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 77

 

X

31A

Varnostni pasovi, sistemi za zadrževanje potnikov, sistemi za zadrževanje otrok in sistemi za zadrževanje otrok ISOFIX

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 16

(a)

Sestavni deli

X

(b)

Zahteve za vgradnjo

B

33A

Namestitev in označevanje naprav za ročno upravljanje, kontrolnih svetilk in kazalnikov

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 121

 

A

34A

Sistemi za odleditev in sušenje vetrobranskega stekla

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 672/2010

 

ni relevantno

Vozilo mora biti opremljeno z ustreznim sistemom za odleditev in sušenje vetrobranskega stekla.

35A

Sistemi za brisanje in pranje vetrobranskega stekla

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1008/2010

 

ni relevantno

Vozilo mora biti opremljeno z ustreznim sistemom za brisanje in pranje vetrobranskega stekla.

36A

Ogrevalni sistem

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 122

 

C

Vgradnja ogrevalnega sistema ni obvezna.

(a)

Vsi ogrevalni sistemi

Uporabljajo se zahteve iz odstavka 5.3 in odstavka 6 Pravilnika ZN št. 122.

(b)

Ogrevalni sistemi, ki delujejo na principu zgorevanja utekočinjenega naftnega plina

Uporabljajo se zahteve iz Priloge 8 k Pravilniku ZN št. 122.

41A

Emisije (Euro VI) – težka gospodarska vozila/dostop do informacij

Uredba (ES) št. 595/2009

 

A

Z izjemo zahtev, ki se nanašajo na OBD in dostop do informacij.

Merjenje moči

(če proizvajalec vozila uporablja motor drugega proizvajalca)

Sprejmejo se podatki preskusne naprave proizvajalca motorja, če je sistem krmiljenja motorja enak (tj. ima vsaj enake elektronske krmilne enote).

Preskus moči motorja se lahko opravi na dinamometru z valji. Upošteva se izguba energije v prenosu moči.

43A

Sistemi za preprečevanje škropljenja

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 109/2011

 

B

45A

Materiali za varnostno zasteklitev in njihova vgradnja v vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 43

(a)

Sestavni deli

X

(b)

Namestitev

B

46A

Namestitev pnevmatik

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 458/2011

 

B

Datumi za postopno uporabo so določeni v členu 13 Uredbe (ES) št. 661/2009.

46B

Pnevmatike za motorna vozila in njihove priklopnike (razred C1)

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 30

Sestavni deli

X

46C

Pnevmatike za gospodarska vozila in njihove priklopnike (razreda C2 in C3)

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 54

Sestavni deli

X

46D

Emisije hrupa pnevmatik pri kotaljenju, oprijemljivost na mokrih površinah in kotalni upor (razredi C1, C2 in C3)

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 117

Sestavni deli

X

46E

Zasilna nadomestna enota, pnevmatike s podaljšano mobilnostjo/sistem pnevmatik s podaljšano mobilnostjo in sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 64

Sestavni deli

X

Vgradnja sistema za nadzor tlaka v pnevmatikah

B

Vgradnja sistema za nadzor tlaka v pnevmatikah ni obvezna.

48A

Mase in mere

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1230/2012

 

B

Preskus speljevanja v klanec pri največji kombinirani masi

Preskus speljevanja v klanec pri največji kombinirani masi iz odstavka 5.1 dela A Priloge 1 k Uredbi (EU) št. 1230/2012 se na zahtevo proizvajalca lahko opusti.

49A

Gospodarska vozila glede na njihove zunanje štrleče dele pred zadnjo steno kabine

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 61

 

C

(a)

Splošne specifikacije

Uporabljajo se zahteve iz odstavka 5 Pravilnika ZN št. 61.

(b)

Posebne specifikacije

Uporabljajo se zahteve iz odstavka 6 Pravilnika ZN št. 61.

50A

Sestavni deli mehanskih sistemov za spenjanje med seboj povezanih vozil

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 55

(a)

Sestavni deli

X

(b)

Namestitev

B

54A

Zaščita potnikov pri bočnem trku

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 95

C

C

Preskus s preskusno glavo

Proizvajalec tehnični službi predloži ustrezne podatke o možnem trčenju glave preskusne lutke ob konstrukcijo vozila ali stransko zasteklitev, če je ta iz laminiranega stekla.

Če se izkaže, da je takšno trčenje verjetno, se opravi delni preskus s preskusno glavo iz odstavka 3.1 Priloge 8 k Pravilniku ZN št. 95, ob tem pa morajo biti izpolnjena merila iz odstavka 5.2.1.1 Pravilnika ZN št. 95.

V soglasju s tehnično službo se kot alternativa preskusu iz Pravilnika ZN št. 95 lahko uporabi preskusni postopek iz Priloge 4 k Pravilniku ZN št. 21.

56A

Vozila, namenjena za prevoz nevarnega blaga

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 105

 

A

58

Zaščita pešcev

Uredba (ES) št. 78/2009

(a)

Tehnične zahteve, ki veljajo za vozilo

ni relevantno

(b)

Prednji zaščitni sistem

X

59

Možnost recikliranja

Direktiva 2005/64/ES

 

ni relevantno

Uporablja se samo člen 7 o ponovni uporabi sestavnih delov.

61

Klimatske naprave

Direktiva 2006/40/ES

 

B

62

Vodikov sistem

Uredba (ES) št. 79/2009

 

X

63

Splošna varnost

Uredba (ES) št. 661/2009

 

Glej pojasnilo (15) tabele v tem delu z regulativnimi akti za EU-homologacijo vozil, izdelanih v neomejenih serijah.

67

Posebni sestavni deli za uporabo utekočinjenih naftnih plinov (UNP) in njihova vgradnja v motorna vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 67

(a)

Sestavni deli

X

(b)

Namestitev

A

68

Alarmni sistemi vozil (VAS)

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 97

(a)

Sestavni deli

X

(b)

Namestitev

B

69

Električna varnost

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 100

 

B

70

Posebni sestavni deli za uporabo stisnjenega zemeljskega plina (SZP) in njihova vgradnja v motorna vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 110

(a)

Sestavni deli

X

(b)

Namestitev

A

71

Trdnost kabine

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 29

 

C

72

Sistem eCall

Uredba (EU) 2015/758

 

ni relevantno

Dodatek 2

Zahteve za posamično EU-odobritev vozila v skladu s členom 44

1.   UPORABA

Za namen uporabe tega dodatka se vozilo šteje za novo, če:

(a)

prej nikoli ni bilo registrirano ali

(b)

je bilo registrirano za manj kot šest mesecev v času vloge za posamično odobritev.

Vozilo se šteje za registrirano, če se je zanj pridobilo stalno, začasno ali kratkoročno upravno dovoljenje za začetek uporabe v cestnem prometu, vključno z identifikacijo in izdajo registrske številke (2).

2.   UPRAVNE DOLOČBE

2.1   Kategorizacija vozila

Vozila se kategorizirajo v skladu z merili iz Priloge I, kot sledi:

(a)

upošteva se dejansko število sedežnih mest in

(b)

največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila je največja masa po navedbi proizvajalca v državi izvora, pri čemer je na voljo v njegovi uradni dokumentaciji.

Kadar zaradi zasnove nadgradnje ni mogoče enostavno določiti kategorije vozila, se uporabijo pogoji iz Priloge I.

2.2   Vloga za posamično odobritev vozila

(a)

Vložnik organu za odobritev predloži vlogo, ki ji priloži vso ustrezno dokumentacijo, potrebno za izvedbo postopka odobritve.

Če je predložena dokumentacija nepopolna, predrugačena ali ponarejena, se vloga za odobritev zavrne.

(b)

Za določeno vozilo se lahko predloži le ena vloga v eni sami državi članici. Organ za odobritev lahko zahteva, da se vložnik pisno zaveže, da bo v državi članici organa za odobritev predložil le eno vlogo.

Določeno vozilo pomeni fizično vozilo, katerega identifikacijska številka vozila je jasno označena.

Vendar lahko kateri koli vložnik predloži vlogo za posamično EU-odobritev vozila v drugi državi članici za drugo posamično vozilo, ki ima enake ali podobne tehnične lastnosti kot vozilo, ki mu je bila podeljena posamična EU-odobritev.

(c)

Vzorec vloge in obliko dokumenta mora določiti organ za odobritev.

Zahtevani podatki o vozilu lahko vključujejo samo ustrezen izbor informacij iz Priloge I.

(d)

Tehnične zahteve, ki jih je treba izpolniti, so določene v točki 4.

Te zahteve se uporabljajo za vozila, ki spadajo v tip vozila, ki se trenutno proizvaja, in so povezane z datumom vložitve vloge.

(e)

V zvezi s preskusi, ki jih zahtevajo regulativni akti, navedeni v tej prilogi, vložnik predloži izjavo o skladnosti s priznanimi mednarodnimi standardi ali pravilniki. Zadevno izjavo lahko izda le proizvajalec vozila.

„Izjava o skladnosti“ pomeni izjavo, ki jo izda pisarna ali oddelek v okviru organizacije proizvajalca, ki jo vodstvo ustrezno pooblasti za celotno izvajanje pravne odgovornosti proizvajalca glede zasnove in izgradnje vozila.

Regulativni akti, za katere je treba predložiti takšno izjavo, so akti iz točke 4.

Če izjava o skladnosti povzroči negotovost, se lahko od vložnika zahteva, naj od proizvajalca pridobi trden dokaz, vključno s poročilom o preskusu, za potrditev proizvajalčeve izjave.

2.3   Tehnične službe, pooblaščene za posamične odobritve vozil

(a)

Tehnične službe, pooblaščene za posamične odobritve, sodijo v kategorijo A, kot določa člen 68(1).

(b)

Z odstopanjem od zahteve, da se dokaže njihova skladnost s standardi, naštetimi v Dodatku 1 k Prilogi III, morajo tehnične službe izpolnjevati naslednja standarda:

(i)

EN ISO/IEC 17025:2005: če preskuse izvajajo same;

(ii)

EN ISO/IEC 17020:2012: če preverjajo skladnost vozila z zahtevami iz tega dodatka.

(c)

Kadar je treba na zahtevo vložnika izvesti posebne preskuse, za katere je potrebna posebna usposobljenost, jih izvede ena od tehničnih služb, uradno sporočenih Komisiji, po izbiri vložnika.

2.4   Poročila o preskusu

(a)

Poročila o preskusu so pripravljena v skladu z odstavkom 5.10.2 standarda EN ISO/IEC 17025:2005.

(b)

Poročila o preskusu so v enem od jezikov Unije, ki ga določi organ za odobritev.

Kadar je na podlagi točke 2.3(c) poročilo o preskusu objavljeno v državi članici, ki ni pristojna za posamično odobritev vozila, lahko organ za odobritev zahteva, da vložnik predloži verodostojen prevod poročila o preskusu.

(c)

Poročila o preskusu vključujejo opis preskušenega vozila, vključno z njegovo identifikacijo. Opisujejo dele, ki imajo pomembno vlogo glede na rezultate preskusov, ter navajajo njihovo identifikacijsko številko.

(d)

Na zahtevo vložnika lahko isti ali drug vložnik ponovno predstavi poročilo o preskusu, predloženo za sistem glede določenega vozila, za namene posamične odobritve drugega vozila.

V takšnem primeru organ za odobritev zagotovi, da so tehnične lastnosti vozila ustrezno pregledane glede na poročilo o preskusu.

Na podlagi pregleda vozila in dokumentacije, priložene poročilu o preskusu, se dokaže, da ima vozilo, za katero se zahteva posamična odobritev, enake lastnosti kot vozilo, opisano v poročilu.

(e)

Predložijo se lahko le overjene kopije poročila o preskusu.

(f)

Poročila o preskusu iz točke (d) ne vključujejo poročil, pripravljenih za posamično odobritev vozila.

2.5   V postopku posamične odobritve vozila mora tehnična služba fizično pregledati vsako posamezno vozilo.

V zvezi s tem ni dovoljena nobena izjema.

2.6   Če se organ za odobritev strinja, da vozilo izpolnjuje tehnične zahteve, določene v tem dodatku, in je v skladu z opisom, vključenim v vlogo, podeli odobritev v skladu s členom 44.

2.7   Certifikat o odobritvi se sestavi v skladu s členom 44.

2.8   Organ za odobritev vodi evidenco vseh odobritev, podeljenih v skladu s členom 44.

3.   PREGLED TEHNIČNIH ZAHTEV

Seznam tehničnih zahtev, vključen v točki 4, bo redno pregledan zaradi upoštevanja rezultatov tekočega dela na področju usklajevanja v Svetovnem forumu za harmonizacijo pravilnikov o vozilih (WP.29) v Ženevi in razvoja zakonodaje v tretjih državah.

4.   TEHNIČNE ZAHTEVE

Del I: Vozila kategorije M1

Postavka

Sklic na regulativni akt

Alternativne zahteve

1

Direktiva Sveta 70/157/EGS (3)

(Dovoljena raven hrupa)

Preskus med vožnjo

(a)

Preskus se izvede v skladu z „metodo A“ iz Priloge 3 k Pravilniku ZN št. 51.

Uporabijo se mejne vrednosti, ki so določene v točki 2.1 Priloge I k Direktivi 70/157/EGS. Dovoljen je en decibel več od dovoljenih mejnih vrednosti.

(b)

Preskusni poligon mora biti v skladu s Prilogo 8 k Pravilniku ZN št. 51. Preskusni poligon z drugačnimi specifikacijami se lahko uporabi, če tehnična služba izvede korelacijske preskuse. Po potrebi se uporabi korekcijski faktor.

(c)

Izpušnih sistemov, ki vsebujejo vlaknaste materiale, ni treba kondicionirati, kot je predpisano v Prilogi 5 k Pravilniku ZN št. 51.

Preskus v mirovanju

Preskus se izvede v skladu z odstavkom 3.2 Priloge 3 k Pravilniku ZN št. 51.

2A

Uredba (ES) št. 715/2007

(Emisije Euro 5 in Euro 6 – lahka gospodarska vozila/dostop do informacij)

Emisije iz izpušne cevi

(a)

Preskus tipa I se izvede v skladu s Prilogo III k Uredbi (ES) št. 692/2008 z uporabo faktorjev poslabšanja iz točke 1.4 Priloge VII k Uredbi (ES) št. 692/2008. Mejne vrednosti, ki se uporabijo, so določene v tabeli I in tabeli II v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 715/2007.

(b)

Ne zahteva se, da ima vozilo prevoženih 3 000 kilometrov, kot je navedeno v odstavku 3.1.1 Priloge 4 k Pravilniku ZN št. 83.

(c)

Za preskus se uporabi referenčno gorivo, kot je predpisano v Prilogi IX k Uredbi (ES) št. 692/2008.

(d)

Dinamometer se nastavi v skladu s tehničnimi zahtevami iz odstavka 3.2 Priloge 4 k Pravilniku ZN št. 83.

(e)

Preskus iz točke (a) se ne izvede, kadar je mogoče prikazati, da je vozilo v skladu s kalifornijskimi pravilniki, navedenimi v točki 2.1.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 692/2008.

Emisije zaradi izhlapevanja

Motorji na bencin morajo imeti napravo za zmanjšanje emisij zaradi izhlapevanja goriva (npr. posodo z aktivnim ogljem).

Emisije iz okrova ročične gredi

Zahteva se opremljenost z napravo za recikliranje plinov iz okrova ročične gredi.

OBD

(a)

Vozilo mora biti opremljeno s sistemom OBD.

(b)

Vmesnik OBD mora biti sposoben komunicirati s splošnimi orodji za diagnostiko, ki se uporabljajo pri rednih tehničnih pregledih.

Motnost dima

(a)

Vozila, opremljena z motorjem na dizelsko gorivo, se morajo preskusiti v skladu s preskusnimi metodami iz Dodatka 2 k Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 692/2008.

(b)

Korigirana vrednost absorpcijskega koeficienta se pritrdi na dobro vidnem in lahko dostopnem mestu.

Emisije CO2 in poraba goriva

(a)

Preskus se izvede v skladu s Prilogo XII k Uredbi (ES) št. 692/2008.

(b)

Ne zahteva se, da ima vozilo prevoženih 3 000 kilometrov, kot je določeno v odstavku 3.1.1 Priloge 4 k Pravilniku ZN št. 83.

(c)

Kadar je vozilo v skladu s kalifornijskimi pravilniki, navedenimi v točki 2.1.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 692/2008, in zato ni treba izvesti preskusov emisij iz izpušne cevi, države članice izračunajo emisije CO2 in porabo goriva z enačbo, določeno v pojasnilih (b) in (c).

Dostop do informacij

Določbe v zvezi z dostopom do informacij se ne uporabljajo.

Merjenje moči

(a)

Vložnik predloži izjavo proizvajalca, v kateri sta navedena največja izhodna moč motorja v kW in vrtilna frekvenca v vrtljajih na minuto.

(b)

Namesto tega lahko vložnik navede krivuljo izhodne moči motorja, ki zagotavlja enake informacije.

3A

Pravilnik ZN št. 34

(Posode za gorivo – naprave za zaščito pred podletom od zadaj)

Posode za gorivo

(a)

Posode za gorivo morajo biti v skladu z odstavkom 5 Pravilnika ZN št. 34, razen z odstavki 5.1, 5.2 in 5.12. Zlasti morajo biti v skladu z odstavkoma 5.9 in 5.9.1, vendar se preskus kapljanja ne izvede.

(b)

Posode za utekočinjeni ali stisnjeni zemeljski plin morajo biti homologirane v skladu s spremembami 01 Pravilnika ZN št. 67 oziroma Pravilnikom ZN št. 110 (a).

Posebne določbe za posode za gorivo iz plastičnih materialov

Vložnik predloži izjavo proizvajalca, ki dokazuje, da je posoda za gorivo v določenem vozilu, katerega identifikacijsko številko je treba navesti, v skladu z vsaj enim od naslednjega:

FMVSS št. 301 (Celovitost sistema za dovajanje goriva) ali

Priloga 5 k Pravilniku ZN št. 34.

Zaščita pred podletom od zadaj

Zadnji del vozila se izdela v skladu z odstavkoma 8 in 9 Pravilnika ZN št. 34.

3B

Pravilnik ZN št. 58

(Zaščita pred podletom od zadaj)

Zadnji del vozila se izdela v skladu z odstavkom 2 Pravilnika ZN št. 58. Zadostuje, da so izpolnjene zahteve iz odstavka 2.3.

4A

Uredba (EU) št. 1003/2010

(Prostor za pritrditev zadnjih registrskih tablic)

Prostor, nagib, koti vidnosti in položaj registrske tablice morajo biti v skladu z Uredbo (EU) št. 1003/2010.

5A

Pravilnik ZN št. 79

(Krmilje)

Mehanski sistemi

(a)

Krmilni mehanizem se izdela tako, da se uravna samodejno. Da se preveri skladnost s to določbo, se izvede preskus v skladu z odstavkoma 6.1.2 in 6.2.1 Pravilnika ZN št. 79.

(b)

Okvara servo krmilja ne sme povzročiti popolne izgube nadzora nad vozilom.

Kompleksni sistem za elektronsko krmiljenje vozila (naprave „Drive-by wire“)

Kompleksni sistem za elektronsko krmiljenje je dovoljen le, če je v skladu s Prilogo 6 k Pravilniku ZN št. 79.

6A

Pravilnik ZN št. 11

(Ključavnice in tečaji vrat)

Skladnost z odstavkom 6.1.5.4 Pravilnika ZN št. 11.

7A

Pravilnik ZN št. 28

(Zvočna opozorilna naprava)

Sestavni deli

Za zvočne opozorilne naprave ni potrebna homologacija v skladu s Pravilnikom ZN št. 28. Vendar morajo oddajati neprekinjen zvok, kot je določeno v odstavku 6.1.1 Pravilnika ZN št. 28.

Vgradnja v vozilo

(a)

Preskus se izvede v skladu z odstavkom 6.2 Pravilnika ZN št. 28.

(b)

Največja raven zvočnega tlaka mora biti v skladu z odstavkom 6.2.7.

8A

Pravilnik ZN št. 46

(Naprave za posredno gledanje)

Sestavni deli

(a)

Vozilo se opremi z vzvratnimi ogledali, kot je predpisano v odstavku 15.2 Pravilnika ZN št. 46.

(b)

Zanje ni potrebna homologacija v skladu s Pravilnikom ZN št. 46.

(c)

Polmeri ukrivljenosti ogledal ne smejo povzročati znatnih izkrivljanj slike. Po presoji tehnične službe se polmeri ukrivljenosti preverijo v skladu z metodo iz Priloge 7 k Pravilniku ZN št. 46. Polmeri ukrivljenosti ne smejo biti manjši od zahtev iz odstavka 6.1.2.2.4 Pravilnika ZN št. 46.

Vgradnja v vozilo

Izvedejo se meritve za zagotovitev, da so vidna polja v skladu z odstavkom 15.2.4 Pravilnika ZN št. 46.

9B

Pravilnik ZN št. 13-H

(Zavore)

Splošne določbe

(a)

Zavorni sistem se vgradi v skladu z odstavkom 5 Pravilnika ZN št. 13-H.

(b)

Vozila morajo imeti vgrajen elektronski zavorni sistem proti blokiranju, ki deluje na vsa kolesa.

(c)

Učinkovitost zavornega sistema mora biti v skladu s Prilogo III k Pravilniku ZN št. 13-H.

(d)

Za te namene se preskusi na cesti izvedejo na progi z zelo oprijemljivo površino. Preskus parkirne zavore se izvede na 18-odstotnem naklonu (navzgor in navzdol).

Izvedejo se le preskusi, navedeni v nadaljevanju pod naslovoma „Delovna zavora“ in „Parkirna zavora“. V vsakem primeru je vozilo v popolnoma obremenjenem stanju.

(e)

Preskus na cesti iz točke (d) se ne izvede, če lahko vložnik predloži izjavo proizvajalca, ki dokazuje, da je vozilo v skladu s Pravilnikom ZN št. 13-H, vključno z Dopolnilom 5, ali FMVSS št. 135.

Delovna zavora

(a)

Preskus „tipa 0“ se izvede, kot je predpisano v odstavkih 1.4.2 in 1.4.3 Priloge 3 k Pravilniku ZN št. 13-H.

(b)

Izvede se tudi preskus „tipa I“, kot je predpisano v odstavku 1.5 Priloge 3 k Pravilniku ZN št. 13-H.

Parkirna zavora

Preskus se izvede v skladu z odstavkom 2.3 Priloge 3 k Pravilniku ZN št. 13-H.

10A

Pravilnik ZN št. 10

(Radijske motnje (elektromagnetna združljivost))

Sestavni deli

(a)

Za električne/elektronske podsklope ni potrebna homologacija v skladu s Pravilnikom ZN št. 10.

(b)

Vendar morajo biti naknadno vgrajene električne/elektronske naprave v skladu s Pravilnikom ZN št. 10.

Oddana elektromagnetna sevanja

Vložnik predloži izjavo proizvajalca, ki dokazuje, da je vozilo v skladu s Pravilnikom ZN št. 10 ali z naslednjimi alternativnimi standardi:

širokopasovno elektromagnetno sevanje: CISPR 12 ali SAE J551-2 ali

ozkopasovno elektromagnetno sevanje: CISPR 12 (zunaj vozila) ali 25 (v vozilu) ali SAE J551-4 in SAE J1113-41.

Preskusi odpornosti

Od preskusa odpornosti se odstopi.

12A

Pravilnik ZN št. 21

(Notranja oprema)

Notranja oprema

(a)

Glede na zahteve v zvezi z absorbiranjem energije se šteje, da je vozilo v skladu s Pravilnikom ZN št. 21, če je opremljeno z vsaj dvema prednjima zračnima blazinama, pri čemer je ena vgrajena v volan, druga pa v armaturno ploščo.

(b)

Kadar je vozilo opremljeno samo z eno prednjo zračno blazino, vgrajeno v volan, se armaturna plošča izdela iz materialov, ki absorbirajo energijo.

(c)

Tehnična služba preveri, ali so v območjih iz odstavkov od 5.1 do 5.7 Pravilnika ZN št. 21 ostri robovi.

Električne upravljalne naprave

(a)

Stekla na električni pogon, pomične strehe na električni pogon in predelni sistemi se preskusijo v skladu z odstavkom 5.8 Pravilnika ZN št. 21.

Občutljivost sistemov za samodejno spremembo smeri iz odstavka 5.8. 3. se lahko razlikuje od zahtev iz odstavka 5.8.3.1.1 Pravilnika ZN št. 21.

(b)

Električna okna, ki jih ni mogoče zapreti, kadar je stikalo za vžig v položaju za izklop, se izvzamejo iz zahtev za sisteme za samodejno spremembo smeri.

13A

Pravilnik ZN št. 18

(Zaščita pred nedovoljeno uporabo in naprava za imobilizacijo)

(a)

Za preprečitev nedovoljene uporabe se vozilo opremi z:

blokirno napravo iz odstavka 2.3 Pravilnika ZN št. 18 in

napravo za imobilizacijo, ki izpolnjuje tehnične zahteve iz odstavka 5 Pravilnika ZN št. 18;

(b)

Če je treba v skladu s točko (a) napravo za imobilizacijo naknadno vgraditi, se tip naprave odobri v skladu s pravilniki ZN št. 18, št. 97 in št. 116.

14A

Pravilnik ZN št. 12

(Zaščita voznika pred krmilnim mehanizmom v primeru trčenja)

(a)

Vložnik predloži izjavo proizvajalca, ki dokazuje, da je določeno vozilo, katerega identifikacijsko številko je treba navesti, v skladu z vsaj enim od naslednjega:

Pravilnik ZN št. 12,

FMVSS št. 203 (Zaščita voznika pred krmilnim mehanizmom pri trčenju), vključno s FMVSS št. 204 (Premik krmilnega mehanizma nazaj),

člen 11 JSRRV.

(b)

Preskus v skladu s Prilogo 3 k Pravilniku ZN št. 12 se lahko izvede na vozilu iz proizvodnje na zahtevo vložnika.

Preskus izvede tehnična služba, ki je imenovana za to. Ta tehnična služba vložniku izda podrobno poročilo o preskusu.

15A

Pravilnik ZN št. 17

(Trdnost sedežev – nasloni za glavo)

Sedeži, pritrdišča sedežev in sistemi za nastavljanje

Vložnik predloži izjavo proizvajalca, ki dokazuje, da je določeno vozilo, katerega identifikacijsko številko je treba navesti, v skladu z vsaj enim od naslednjega:

Pravilnik ZN št. 17 ali

FMVSS št. 207 (Sistemi sedežev).

Nasloni za glavo

(a)

Kadar izjava temelji na FMVSS št. 207, morajo biti nasloni za glavo v skladu z zahtevami iz odstavka 5 Priloge 4 k Pravilniku ZN št. 17.

(b)

Izvedejo se samo preskusi, opisani v odstavkih 5.12, 6.5, 6.6 in 6.7 Pravilnika ZN št. 17.

(c)

V drugem primeru vložnik predloži izjavo proizvajalca, ki dokazuje, da je določeno vozilo, katerega identifikacijsko številko je treba navesti, v skladu s FMVSS št. 202a (Nasloni za glavo).

16A

Pravilnik ZN št. 17

(Zunanji štrleči deli)

(a)

Zunanja površina nadgradnje mora biti v skladu s splošnimi zahtevami iz odstavka 5 Pravilnika ZN št. 17.

(b)

Po presoji tehnične službe se preverijo določbe iz odstavkov 6.1, 6.5, 6.6, 6.7, 6.8 in 6.11 Pravilnika ZN št. 17.

17A, 17B

Pravilnik ZN št. 39

(Merilnik hitrosti – vzvratna prestava)

Oprema za merjenje hitrosti

(a)

Številčnica mora biti v skladu z odstavki 5.1. do 5.1.4 Pravilnika ZN št. 39.

(b)

Kadar želi tehnična služba preveriti, ali je merilnik hitrosti umerjen dovolj natančno, lahko zahteva, da se opravijo preskusi iz odstavka 5.2 Pravilnika ZN št. 39.

Vzvratna prestava

Prestavni mehanizem mora vključevati vzvratno prestavo.

18A

Uredba (EU) št. 19/2011

(Predpisane tablice)

Identifikacijska številka vozila

(a)

Vozilo se opremi z identifikacijsko številko vozila, ki je sestavljena iz najmanj osmih in največ 17 znakov. Identifikacijska številka vozila, sestavljena iz 17 znakov, mora izpolnjevati zahteve iz standardov ISO 3779:1983 in 3780:1983.

(b)

Identifikacijska številka vozila mora biti na jasno vidnem in lahko dostopnem mestu, tako da je ni mogoče izbrisati ali odrgniti.

(c)

Kadar identifikacijska številka vozila ni vtisnjena v šasijo ali nadgradnjo, lahko država članica zahteva, da jo vložnik vtisne naknadno na podlagi njenega nacionalnega prava. V takšnem primeru postopek nadzoruje pristojni organ navedene države članice.

Predpisana tablica

Vozilo se opremi z identifikacijsko tablico, ki jo pritrdi proizvajalec vozila.

Po podelitvi odobritve s strani organa za odobritev se ne zahteva nobena dodatna tablica.

19A

Pravilnik ZN št. 14

(Pritrdišča varnostnih pasov)

Vložnik predloži izjavo proizvajalca, ki dokazuje, da je določeno vozilo, katerega identifikacijsko številko je treba navesti, v skladu z vsaj enim od naslednjega:

Pravilnik ZN št. 14

FMVSS št. 210 (Pritrdišča sklopa varnostnih pasov) ali

člen 22-3 JSRRV.

20A

Pravilnik ZN št. 48

(Vgradnja svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav)

(a)

Vgradnja svetlobnih naprav mora izpolnjevati zahteve iz sprememb 03 Pravilnika ZN št. 48, razen zahtev iz prilog 5 in 6 k navedenemu pravilniku.

(b)

Dovoljena ni nobena izjema v zvezi s številom, bistvenimi značilnostmi izvedbe, električnimi povezavami ter barvami oddane ali odsevane svetlobe luči in signalnih naprav iz postavk od 21 do 26 ter postavk od 28 do 30.

(c)

Svetlobne in svetlobno-signalne naprave, ki morajo biti naknadno vgrajene za namene izpolnjevanja zahtev točke (a), morajo biti označene z oznako EU-homologacije.

(d)

Žarometi s svetlobnim virom, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu, so dovoljeni le, če so vgrajeni z napravo za čiščenje žarometov in, kadar je to ustrezno, napravo za samodejno nastavitev naklona žarometov.

(e)

Kratki prameni žarometov morajo biti prilagojeni smeri prometa, ki pravno velja v državi, kjer je vozilo odobreno.

21A

Pravilnik ZN št. 3

(Odsevniki)

Po potrebi se zadaj dodata dva dodatna odsevnika z oznako EU odobritve, pri čemer je njun položaj v skladu s Pravilnikom ZN št. 48.

22A

Pravilniki ZN št. 7, št. 87 in št. 91

(Gabaritne, prednje pozicijske, zadnje pozicijske, zavorne, bočne svetilke in svetilke za dnevno vožnjo)

Zahteve iz pravilnikov ZN št. 7, št. 87 in št. 91 se ne uporabljajo. Vendar tehnična služba preverja pravilno delovanje svetilk.

23A

Pravilnik ZN št. 6

(Smerne svetilke)

Zahteve iz Pravilnika ZN št. 6 se ne uporabljajo. Vendar tehnična služba preverja pravilno delovanje svetilk.

24A

Pravilnik ZN št. 4

(Osvetlitev zadnjih registrskih tablic)

Zahteve iz Pravilnika ZN št. 4 se ne uporabljajo. Vendar tehnična služba preverja pravilno delovanje svetilk.

25C, 25E, 25F

Pravilniki ZN št. 98, št. 112 in št. 123

(Žarometi (vključno z žarnicami))

(a)

Osvetlitev, ki jo oddaja kratki svetlobni pramen žarometov, vgrajenih v vozilo, se preveri v skladu z odstavkom 6 Pravilnika ZN št. 112 v zvezi z žarometi, ki oddajajo asimetrični kratki svetlobni pramen. Za ta namen se lahko uporabijo odstopanja iz Priloge 5 k navedenemu pravilniku.

(b)

Enaka zahteva se uporabi za kratki svetlobni pramen žarometov iz Pravilnika ZN št. 98 ali št. 123.

26A

Pravilnik ZN št. 19

(Žarometi za meglo)

Zahteve iz Pravilnika ZN št. 19 se ne uporabljajo. Vendar tehnična služba preveri pravilno delovanje svetilk, če so vgrajene.

27A

Uredba (EU) št. 1005/2010

(Naprava za vleko vozila)

Zahteve iz Uredbe (EU) št. 1005/2010 se ne uporabljajo.

28A

Pravilnik ZN št. 38

(Zadnje svetilke za meglo)

Zahteve iz Pravilnika ZN št. 38 se ne uporabljajo. Vendar tehnična služba preverja pravilno delovanje svetilk.

29A

Pravilnik ZN št. 23

(Žarometi za vzvratno vožnjo)

Zahteve iz Pravilnika ZN št. 23 se ne uporabljajo. Vendar tehnična služba preveri pravilno delovanje svetilk, če so vgrajene.

30A

Pravilnik ZN št. 77

(Parkirne svetilke)

Zahteve iz Pravilnika ZN št. 77 se ne uporabljajo. Vendar tehnična služba preveri pravilno delovanje svetilk, če so vgrajene.

31A

Pravilnik ZN št. 16

(Varnostni pasovi in sistemi za zadrževanje)

Sestavni deli

(a)

Za varnostne pasove ni potrebna homologacija v skladu s Pravilnikom ZN št. 16.

(b)

Vendar mora biti vsak varnostni pas opremljen z identifikacijsko oznako.

(c)

Navedbe na oznaki morajo biti v skladu z odločitvijo v zvezi s pritrdišči varnostnih pasov (referenca: postavka 19).

Zahteve za vgradnjo

(a)

Vozilo se opremi z varnostnimi pasovi v skladu z zahtevami iz Priloge XVI k Pravilniku ZN št. 16.

(b)

Kadar je treba v skladu s točko (a) naknadno vgraditi več varnostnih pasov, se tip pasov odobri v skladu s Pravilnikom ZN št. 16.

32A

Pravilnik ZN št. 125

(Prednje vidno polje)

(a)

Dovoljeno ni nobeno zaslanjanje v prednjem 180-stopinjskem vidnem polju voznika, kot je opredeljeno v odstavku 5.1.3 Pravilnika ZN št. 125.

(b)

Z odstopanjem od točke (a) se stebrički „A“ in oprema, navedena v odstavku 5.1.3 Pravilnika UN št. 125, ne štejejo za zaslanjanje.

(c)

Stebrička „A“ sta lahko največ 2.

33A

Pravilnik ZN št. 121

(Označevanje naprav za ročno upravljanje, kontrolnih svetilk in kazalnikov)

(a)

Simboli, ki so obvezni na podlagi Pravilnika ZN št. 121, vključno z barvo ustreznih kontrolnih svetilk, morajo biti v skladu z navedenim pravilnikom ZN.

(b)

Kadar to ne velja, tehnična služba preveri, ali simboli, kontrolne svetilke in kazalniki, vgrajeni v vozilo, vozniku zagotavljajo razumljive informacije o delovanju zadevnih upravljalnih elementov.

34A

Uredba (EU) št. 672/2010

(Odleditev/sušenje)

Vozilo se opremi z ustreznimi napravami za odleditev in sušenje vetrobranskega stekla.

Za „ustrezno“ se šteje naprava za odleditev vetrobranskega stekla, ki izpolnjuje vsaj zahteve iz točke 1.1.1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 672/2010.

Za „ustrezno“ se šteje naprava za sušenje vetrobranskega stekla, ki izpolnjuje vsaj zahteve iz točke 1.2.1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 672/2010.

35A

Uredba (EU) št. 1008/2010

(Pranje/brisanje)

Vozilo se opremi z ustreznimi napravami za pranje in brisanje vetrobranskega stekla.

Za „ustrezno“ se šteje vsaka naprava za pranje in brisanje vetrobranskega stekla, ki izpolnjuje vsaj zahteve iz točke 1.1.5 Priloge III k Uredbi (EU) No 1008/2010.

36A

Pravilnik ZN št. 122

(Ogrevalni sistemi)

(a)

Potniški prostor se opremi z ogrevalnim sistemom.

(b)

Grelniki, ki delujejo na principu zgorevanja, in njihova vgradnja morajo biti v skladu s Prilogo 7 k Pravilniku ZN št. 122. Poleg tega morajo grelniki in ogrevalni sistemi, ki delujejo na principu zgorevanja UNP, izpolnjevati zahteve iz Priloge 8 k Pravilniku ZN št. 122.

(c)

Dodatni ogrevalni sistemi, ki so naknadno vgrajeni, morajo izpolnjevati zahteve iz Pravilnika ZN št. 122.

37A

Uredba (EU) št. 1009/2010

(Okrovi koles)

(a)

Vozilo mora biti načrtovano tako, da ščiti druge udeležence v prometu pred kamni, blatom, ledom, snegom in vodo, ki jih kolo dvigne v zrak, in da zmanjša nevarnosti, ki jih v prometu predstavlja stik z vrtečimi se kolesi.

(b)

Tehnična služba lahko preveri skladnost s tehničnimi zahtevami iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 1009/2010.

(c)

Oddelek 3 Priloge I k navedeni uredbi se ne uporablja.

38A

Pravilnik ZN št. 25

(Nasloni za glavo)

Zahteve iz Pravilnika ZN št. 25 se ne uporabljajo.

44A

Uredba (EU) št. 1230/2012

(Mase in mere)

(a)

Izpolnjene morajo biti zahteve iz točke 1 dela A Priloge I k Uredbi (EU) št. 1230/2012.

(b)

Za namene točke (a) se upoštevajo naslednje mase:

masa v voznem stanju, opredeljena v točki 4 člena 2 Uredbe (EU) št. 1230/2012, kot jo izmeri tehnična služba, in

mase obremenjenega vozila, ki jih navede proizvajalec vozila ali so prikazane na tablici proizvajalca, vključno z nalepkami ali informacijami, ki so na voljo v priročniku za uporabo. Te mase veljajo za največje tehnično dovoljene mase obremenjenega vozila.

(c)

Dovoljena ni nobena izjema v zvezi z največjimi dovoljenimi merami.

45A

Pravilnik ZN št. 43

(Varnostna stekla)

Sestavni deli

(a)

Stekla morajo biti iz kaljenega ali lepljenega varnostnega stekla.

(b)

Vgradnja plastične zasteklitve je dovoljena le na mestih za stebričkom „B“.

(c)

Za stekla ni potrebna odobritev v skladu s Pravilnikom ZN št. 43.

Namestitev

(a)

Uporabljajo se predpisi za vgradnjo iz Priloge 21 k Pravilniku ZN št. 43.

(b)

Na vetrobranskem steklu in steklu pred stebričkom „B“ ni dovoljeno namestiti folij za zatemnjevanje, ki bi zmanjšale običajno prepuščanje svetlobe pod zahtevano najmanjšo vrednost.

46

Direktiva 92/23/EGS

(Pnevmatike)

Sestavni deli

Pnevmatike se opremijo z oznako ES-homologacije, vključno s simbolom „s“ (za zvok).

Namestitev

(a)

Mere, indeks nosilnosti in hitrostni razred pnevmatik morajo izpolnjevati zahteve iz Priloge IV k Direktivi 92/23/EGS.

(b)

Simbol hitrostnega razreda pnevmatike mora biti usklajen z največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo vozila.

Ta zahteva velja ne glede na prisotnost omejevalnika hitrosti.

(c)

Proizvajalec vozila navede največjo hitrost vozila. Vendar lahko tehnična služba oceni največjo konstrukcijsko določeno hitrost vozila z uporabo največje izhodne moči motorja, največje vrtilne frekvence in podatkov v zvezi s kinematično verigo.

50A

Pravilnik ZN št. 55

(Naprave za spenjanje)

Samostojne tehnične enote

(a)

Za naprave za spenjanje OEM za vleko priklopnika, čigar največja masa ne presega 1 500 kg, ni potrebna homologacija v skladu s Pravilnikom ZN št. 55.

Naprava za spenjanje se šteje za opremo OEM, kadar je opisana v priročniku za uporabo ali enakovredni spremni dokumentaciji, ki jo kupcu zagotovi proizvajalec vozila.

Kadar je takšna naprava odobrena za vozilo, se v certifikat o odobritvi vključi ustrezno besedilo, ki navaja, da je lastnik odgovoren za zagotovitev združljivosti z napravo za spenjanje, vgrajeno na priklopnik.

(b)

Naprave za spenjanje, razen naprav iz točke (a), in naprave za spenjanje, ki so naknadno vgrajene, morajo biti homologirane v skladu s Pravilnikom ZN št. 55.

Vgradnja v vozilo

Tehnična služba preveri, ali je vgradnja naprav za spenjanje v skladu z odstavkom 6 Pravilnika ZN št. 55.

53A

Pravilnik ZN št. 94

(Čelni trk) (e)

(a)

Vložnik predloži izjavo proizvajalca, ki dokazuje, da je določeno vozilo, katerega identifikacijsko številko je treba navesti, v skladu z vsaj enim od naslednjega:

Pravilnik ZN št. 94,

FMVSS št. 208 (Zaščita potnikov pred trki),

člen 18 JSRRV.

(b)

Preskus v skladu z odstavkom 5 Pravilnika ZN št. 94 se lahko izvede na vozilu iz proizvodnje na zahtevo vložnika.

Preskus izvede tehnična služba, ki je imenovana za to. Ta tehnična služba vložniku izda podrobno poročilo.

54A

Pravilnik ZN št. 95

(Bočni trk)

(a)

Vložnik predloži izjavo proizvajalca, ki dokazuje, da je določeno vozilo, katerega identifikacijsko številko je treba navesti, v skladu z vsaj enim od naslednjega:

Pravilnik ZN št. 95,

FMVSS št. 214 (Zaščita pred bočnim trkom),

člen 18 JSRRV.

(b)

Preskus v skladu z oddelkom 5 k Pravilniku ZN št. 95 se lahko izvede na vozilu iz proizvodnje na zahtevo vložnika.

Preskus izvede tehnična služba, ki je imenovana za to. Ta tehnična služba vložniku izda podrobno poročilo o preskusu.

58

Uredba (ES) št. 78/2009

(Zaščita pešcev)

Pomoč pri zaviranju

Vozila morajo imeti vgrajen elektronski zavorni sistem proti blokiranju, ki deluje na vsa kolesa.

Zaščita pešcev

Uporabljajo se zahteve iz Uredbe (ES) št. 78/2009.

Prednji zaščitni sistem

Prednji zaščitni sistemi, vgrajeni na vozilo, se homologirajo v skladu z Uredbo (ES) št. 78/2009 in njihova vgradnja mora biti skladna z zahtevami iz točke 6 Priloge I k navedeni uredbi.

59

Direktiva 2005/64/ES

(Možnost recikliranja)

Zahteve iz navedene direktive se ne uporabljajo.

61

Direktiva 2006/40/ES

(Klimatska naprava)

Zahteve iz navedene direktive se uporabljajo.

72

Uredba (EU) 2015/758

(Sistem eCall)

Zahteve iz navedene uredbe se ne uporabljajo.

Del II: Vozila kategorije N1

Postavka

Sklic na regulativni akt

Alternativne zahteve

2A

Uredba (ES) št. 715/2007

(Emisije (Euro 5 in Euro 6) – lahka gospodarska vozila/dostop do informacij)

Emisije iz izpušne cevi

(a)

Preskus tipa 1 se izvede v skladu s Prilogo III k Uredbi (ES) št. 692/2008 z uporabo faktorjev poslabšanja iz točke 1.4 Priloge VII k navedeni uredbi. Mejne vrednosti emisij, ki se uporabijo, so določene v tabeli 1 in tabeli 2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 715/2007.

(b)

Ne zahteva se, da ima vozilo prevoženih 3 000 kilometrov, kot je navedeno v odstavku 3.1.1 Priloge 4 k Pravilniku ZN št. 83.

(c)

Za preskus se uporabi referenčno gorivo, kot je predpisano v Prilogi IX k Uredbi (ES) št. 692/2008.

(d)

Dinamometer se nastavi v skladu s tehničnimi zahtevami iz odstavka 3.2 Priloge 4 k Pravilniku ZN št. 83.

(e)

Preskus iz točke (a) se ne izvede, kadar je mogoče prikazati, da je vozilo v skladu s kalifornijskimi pravilniki, navedenimi v točki 2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 692/2008.

Emisije zaradi izhlapevanja

Motorji na bencin morajo imeti napravo za zmanjšanje emisij zaradi izhlapevanja goriva (npr. posodo z aktivnim ogljem).

Emisije iz okrova ročične gredi

Zahteva se opremljenost z napravo za recikliranje plinov iz okrova ročične gredi.

OBD

Vozilo mora biti opremljeno s sistemom OBD.

Vmesnik OBD mora biti sposoben komunicirati s splošnimi orodji za diagnostiko, ki se uporabljajo pri rednih tehničnih pregledih.

Motnost dima

(a)

Vozila, opremljena z motorjem na dizelsko gorivo, se morajo preskusiti v skladu s preskusnimi metodami iz Dodatka 2 k Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 692/2008.

(b)

Korigirana vrednost absorpcijskega koeficienta se pritrdi na dobro vidnem in lahko dostopnem mestu.

Emisije CO2 in poraba goriva

(a)

Preskus se izvede v skladu s Prilogo XII k Uredbi (ES) št. 692/2008.

(b)

Ne zahteva se, da ima vozilo prevoženih 3 000 kilometrov, kot je določeno v odstavku 3.1.1 Priloge 4 k Pravilniku ZN št. 83.

(c)

Kadar je vozilo v skladu s kalifornijskimi pravilniki, navedenimi v točki 2.1.1 Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 692/2008, in zato ni treba izvesti preskusov emisij iz izpušne cevi, države članice izračunajo emisije CO2 in porabo goriva z enačbo, določeno v pojasnilih (b) in (c).

Dostop do informacij

Določbe v zvezi z dostopom do informacij se ne uporabljajo.

Merjenje moči

(a)

Vložnik predloži izjavo proizvajalca, v kateri sta navedena največja izhodna moč motorja v kW in ustrezna vrtilna frekvenca v vrtljajih na minuto.

(b)

Namesto tega lahko vložnik navede krivuljo izhodne moči motorja, ki zagotavlja enake informacije.

3A

Pravilnik ZN št. 34

(Posode za gorivo – naprave za zaščito pred podletom od zadaj)

Posode za gorivo

(a)

Posode za gorivo morajo biti v skladu z odstavkom 5 Pravilnika ZN št. 34, razen z odstavki 5.1, 5.2 in 5.12. Zlasti morajo biti v skladu z odstavkoma 5.9 in 5.9.1, vendar se preskus kapljanja ne izvede.

(b)

Posode za UNP ali SZP morajo biti homologirane v skladu s spremembami 01 Pravilnika ZN št. 67 ali Pravilnikom ZN št. 110 (a).

Posebne določbe za posode za gorivo iz plastičnih materialov

Vložnik predloži izjavo proizvajalca, ki dokazuje, da je posoda za gorivo v določenem vozilu, katerega identifikacijsko številko je treba navesti, v skladu z vsaj enim od naslednjega:

FMVSS št. 301 (Celovitost sistema za dovajanje goriva),

Priloga 5 k Pravilniku ZN št. 34.

Zaščita pred podletom od zadaj

(a)

Zadnji del vozila se izdela v skladu z odstavkoma 8 in 9 Pravilnika ZN št. 34.

4A

Uredba (EU) št. 1003/2010

(Prostor za pritrditev zadnjih registrskih tablic)

Prostor, nagib, koti vidnosti in položaj registrske tablice morajo biti v skladu z Uredbo (EU) št. 1003/2010.

5A

Pravilnik ZN št. 79

(Sila na volanu)

Mehanski sistemi

(a)

Krmilni mehanizem se izdela tako, da se uravna samodejno. Da se preveri skladnost s to določbo, se izvede preskus v skladu z odstavkoma 6.1.2 in 6.2.1 Pravilnika ZN št. 79.

(b)

Okvara servo krmilja ne sme povzročiti popolne izgube nadzora nad vozilom.

Kompleksni sistem za elektronsko krmiljenje vozila (naprave „Drive-by wire“)

Kompleksni sistem za elektronsko krmiljenje je dovoljen le, če je v skladu s Prilogo 6 k Pravilniku ZN št. 79.

6A

Pravilnik ZN št. 11

(Ključavnice in tečaji vrat)

Skladnost z odstavkom 6.1.5.4 Pravilnika ZN št. 11

7A

Pravilnik ZN št. 28

(Zvočni signal)

Sestavni deli

Za zvočne opozorilne naprave ni potrebna homologacija v skladu s Pravilnikom ZN št. 28. Vendar morajo oddajati neprekinjen zvok, kot je določeno v odstavku 6.1.1 Pravilnika ZN št. 28.

Vgradnja v vozilo

(a)

Preskus se izvede v skladu z odstavkom 6.2 Pravilnika ZN št. 28.

(b)

Največja raven zvočnega tlaka mora biti v skladu z odstavkom 6.2.7.

8A

Pravilnik ZN št. 46

(Naprave za posredno gledanje)

Sestavni deli

(a)

Vozilo se opremi z vzvratnimi ogledali, kot je predpisano v odstavku 15.2 Pravilnika ZN št. 46.

(b)

Zanje ni potrebna homologacija v skladu s Pravilnikom ZN št. 46.

(c)

Polmeri ukrivljenosti ogledal ne smejo povzročati znatnih izkrivljanj slike. Po presoji tehnične službe se polmeri ukrivljenosti preverijo v skladu z metodo iz Dodatka 1 k Prilogi 7 k Pravilniku ZN št. 46. Polmeri ukrivljenosti ne smejo biti manjši od zahtev iz odstavka 6.1.2.2.4 Pravilnika ZN št. 46.

Vgradnja v vozilo

Izvedejo se meritve za zagotovitev, da so vidna polja v skladu z odstavkom 15.2.4 Pravilnika ZN št. 46.

9B

Pravilnik ZN št. 13-H

(Zavore)

Splošne določbe

(a)

Zavorni sistem se vgradi v skladu z odstavkom 5 Pravilnika ZN št. 13-H.

(b)

Vozila morajo imeti vgrajen elektronski zavorni sistem proti blokiranju, ki deluje na vsa kolesa.

(c)

Učinkovitost zavornega sistema mora biti v skladu s Prilogo III k Pravilniku ZN št. 13-H.

(d)

Za te namene se preskusi na cesti izvedejo na progi z zelo oprijemljivo površino. Preskus parkirne zavore se izvede na 18-odstotnem naklonu (navzgor in navzdol).

Izvedejo se le preskusi, navedeni v nadaljevanju pod naslovoma „Delovna zavora“ in „Parkirna zavora“. V vsakem primeru je vozilo v popolnoma obremenjenem stanju.

(e)

Preskus na cesti iz točke (c) se ne izvede, kadar lahko vložnik predloži izjavo proizvajalca, ki dokazuje, da je vozilo v skladu s Pravilnikom ZN št. 13-H, vključno z Dopolnilom 5, ali FMVSS št. 135.

Delovna zavora

(a)

Preskus „tipa 0“ se izvede, kot je predpisano v odstavkih 1.4.2 in 1.4.3 Priloge 3 k Pravilniku ZN št. 13-H.

(b)

Izvede se tudi preskus „tipa I“, kot je predpisano v odstavku 1.5 Priloge 3 k Pravilniku ZN št. 13-H.

Parkirna zavora

Izvede se preskus v skladu z odstavkom 2.3 Priloge 3 k Pravilniku ZN št. 13-H.

10A

Pravilnik ZN št. 10

(Radijske motnje (elektromagnetna združljivost))

Sestavni deli

(a)

Za električne/elektronske podsklope ni potrebna homologacija v skladu s Pravilnikom ZN št. 10.

(b)

Vendar morajo biti naknadno vgrajene električne/elektronske naprave v skladu s Pravilnikom ZN št. 10.

Oddana elektromagnetna sevanja

Vložnik predloži izjavo proizvajalca, ki dokazuje, da je vozilo v skladu s Pravilnikom ZN št. 10 ali z naslednjimi alternativnimi standardi:

širokopasovno elektromagnetno sevanje: CISPR 12 ali SAE J551-2 in

ozkopasovno elektromagnetno sevanje: CISPR 12 (zunaj vozila) ali 25 (v vozilu) ali SAE J551-4 in SAE J1113-41.

Preskusi odpornosti

Od preskusa odpornosti se odstopi.

13B

Pravilnik ZN št. 116

(Zaščita pred nedovoljeno uporabo in naprava za imobilizacijo)

(a)

Za preprečitev nedovoljene uporabe se vozilo opremi z blokirno napravo iz odstavka 5.1.2 Pravilnika ZN št. 116.

(b)

Če je vgrajena naprava za imobilizacijo, mora biti v skladu s tehničnimi zahtevami iz odstavka 8.1.1 Pravilnika ZN št. 116.

14A

Pravilnik ZN št. 12

(Zaščita voznika pred krmilnim mehanizmom v primeru trčenja)

(a)

Vložnik predloži izjavo proizvajalca, ki dokazuje, da je določeno vozilo, katerega identifikacijsko številko je treba navesti, v skladu z vsaj enim od naslednjega:

Pravilnik ZN št. 12,

FMVSS št. 203 (Zaščita voznika pred krmilnim mehanizmom pri trčenju), vključno s FMVSS št. 204 (Premik krmilnega mehanizma nazaj),

člen 11 JSRRV.

(b)

Preskus v skladu s Prilogo 3 k Pravilniku ZN št. 12 se lahko izvede na vozilu iz proizvodnje na zahtevo vložnika. Preskus izvede tehnična služba, ki je imenovana za to. Ta tehnična služba vložniku izda podrobno poročilo o preskusu.

15A

Pravilnik ZN št. 17

(Trdnost sedežev – nasloni za glavo)

Sedeži, pritrdišča sedežev in sistemi za nastavljanje

Sedeži in njihovi nastavljivi sistemi morajo biti v skladu z odstavkom 5.3 Pravilnika ZN št. 17.

Nasloni za glavo

(a)

Nasloni za glavo morajo izpolnjevati zahteve iz oddelka 5 Pravilnika ZN št. 17 in Priloge 4 k Pravilniku ZN št. 17.

(b)

Izvedejo se le preskusi iz odstavkov 5.12, 6.5, 6.6 in 6.7 Pravilnika ZN št. 17.

17A

Pravilnik ZN št. 39

(Merilnik hitrosti – vzvratna prestava)

Oprema za merjenje hitrosti

(a)

Številčnica mora biti v skladu z odstavki 5.1. do 5.1.4 Pravilnika ZN št. 39.

(b)

Kadar tehnična služba utemeljeno meni, da merilnik hitrosti ni dovolj natančno umerjen, lahko zahteva opravljanje preskusov iz odstavka 5.2 Pravilnika ZN št. 39.

Vzvratna prestava

Prestavni mehanizem mora vključevati vzvratno prestavo.

18A

Uredba (EU) št. 19/2011

(Predpisane tablice)

Identifikacijska številka vozila

(a)

Vozilo se opremi z identifikacijsko številko vozila, ki je sestavljena iz najmanj osmih in največ 17 znakov. Identifikacijska številka vozila, sestavljena iz 17 znakov, mora izpolnjevati zahteve iz standardov ISO 3779:1983 in 3780:1983.

(b)

Identifikacijska številka vozila mora biti na jasno vidnem in lahko dostopnem mestu, tako da je ni mogoče izbrisati ali odrgniti.

(c)

Kadar identifikacijska številka vozila ni vtisnjena v šasijo ali nadgradnjo, lahko država članica zahteva, da se vtisne naknadno na podlagi njenega nacionalnega prava. V takšnem primeru postopek nadzoruje pristojni organ navedene države članice.

Predpisana tablica

Vozilo se opremi z identifikacijsko tablico, ki jo pritrdi proizvajalec vozila.

Po podelitvi odobritve se ne zahteva nobena dodatna tablica.

19A

Pravilnik ZN št. 14

(Pritrdišča varnostnih pasov)

Vložnik predloži izjavo proizvajalca, ki dokazuje, da je določeno vozilo, katerega identifikacijsko številko je treba navesti, v skladu z vsaj enim od naslednjega:

Pravilnik ZN št. 14,

FMVSS št. 210 (Pritrdišča sklopa varnostnih pasov),

člen 22-3 JSRRV.

20A

Pravilnik ZN št. 48

(Vgradnja svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav)

(a)

Vgradnja svetlobnih naprav mora izpolnjevati bistvene zahteve sprememb 03 Pravilnika ZN št. 48 razen zahtev iz prilog 5 in 6 k Pravilniku ZN št. 48.

(b)

Dovoljena ni nobena izjema v zvezi s številom, bistvenimi značilnostmi izvedbe, električnimi povezavami ter barvami oddane ali odsevane svetlobe luči in signalnih naprav iz postavk od 21 do 26 ter postavk od 28 do 30.

(c)

Svetlobne in svetlobno-signalne naprave morajo biti za izpolnjevanje zahtev iz točke (a) označene z oznako EU-homologacije.

(d)

Žarometi s svetlobnim virom, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu, so dovoljeni le, če so vgrajeni z napravo za čiščenje žarometov in, kadar je to ustrezno, napravo za samodejno nastavitev naklona žarometov.

(e)

Kratki prameni žarometov morajo biti prilagojeni smeri prometa, ki pravno velja v državi, kjer je vozilo odobreno.

21A

Pravilnik ZN št. 3

(Odsevniki)

Po potrebi se zadaj dodata dva dodatna odsevnika z oznako ES odobritve, pri čemer je njun položaj v skladu s Pravilnikom ZN št. 48.

22A

Pravilniki ZN št. 7, št. 87 in št. 91

(Gabaritne, prednje pozicijske, zadnje pozicijske, zavorne, bočne svetilke in svetilke za dnevno vožnjo)

Zahteve iz pravilnikov ZN št. 7, št. 87 in št. 91 se ne uporabljajo. Vendar tehnična služba preverja pravilno delovanje svetilk.

23A

Pravilnik ZN št. 6

(Smerne svetilke)

Zahteve iz Pravilnika ZN št. 6 se ne uporabljajo. Vendar tehnična služba preverja pravilno delovanje svetilk.

24A

Pravilnik ZN št. 4

(Osvetlitev zadnjih registrskih tablic)

Zahteve iz Pravilnika ZN št. 4 se ne uporabljajo. Vendar tehnična služba preverja pravilno delovanje svetilk.

25C, 25E, 25F

Pravilniki ZN št. 98, št. 112 in št. 123

(Žarometi (vključno z žarnicami))

(a)

Osvetlitev, ki jo oddaja kratki svetlobni pramen žarometov, vgrajenih v vozilo, se preveri v skladu z določbami odstavka 6 Pravilnika ZN št. 112 v zvezi z žarometi, ki oddajajo asimetrični kratki svetlobni pramen. Za ta namen se lahko uporabijo odstopanja iz Priloge 5 k navedenemu pravilniku.

(b)

Enaka zahteva se uporabi za kratki svetlobni pramen žarometov iz Pravilnika ZN št. 98 ali št. 123.

26A

Pravilnik ZN št. 19

(Žarometi za meglo)

Od določb Pravilnika ZN št. 19 se odstopi. Vendar tehnična služba preveri pravilno delovanje svetilk, če so vgrajene.

27A

Uredba (EU) št. 1005/2010

(Vlečne kljuke)

Od zahtev iz Uredbe (EU) št. 1005/2010 se odstopi.

28A

Pravilnik ZN št. 38

(Zadnje svetilke za meglo)

Od določb Pravilnika ZN št. 38 se odstopi. Vendar tehnična služba preverja pravilno delovanje svetilk.

29A

Pravilnik ZN št. 23

(Žarometi za vzvratno vožnjo)

Od določb Pravilnika ZN št. 23 se odstopi. Vendar tehnična služba preveri pravilno delovanje svetilk, če so vgrajene.

30A

Pravilnik ZN št. 77

(Parkirne svetilke)

Od določb Pravilnika ZN št. 77 se odstopi. Vendar tehnična služba preveri pravilno delovanje svetilk, če so vgrajene.

31A

Pravilnik ZN št. 16

(Varnostni pasovi in sistemi za zadrževanje)

Sestavni deli

(a)

Za varnostne pasove ni potrebna homologacija v skladu s Pravilnikom ZN št. 16.

(b)

Vendar mora biti vsak varnostni pas opremljen z identifikacijsko oznako.

(c)

Navedbe na oznaki morajo biti v skladu z odločitvijo v zvezi s pritrdišči varnostnih pasov (referenca: postavka 19).

Zahteve za vgradnjo

(a)

Vozilo se opremi z varnostnimi pasovi v skladu z zahtevami iz Priloge XVI k Pravilniku ZN št. 16.

(b)

Kadar je treba v skladu s točko (a) naknadno vgraditi več varnostnih pasov, se tip pasov odobri v skladu s Pravilnikom ZN št. 16.

33A

Pravilnik ZN št. 121

(Označevanje naprav za ročno upravljanje, kontrolnih svetilk in kazalnikov)

(a)

Simboli, ki so obvezni na podlagi Pravilnika ZN št. 121, vključno z barvo ustreznih kontrolnih svetilk, morajo biti v skladu z navedenim pravilnikom ZN.

(b)

Kadar to ne velja, tehnična služba preveri, ali simboli, kontrolne svetilke in kazalniki, vgrajeni v vozilo, vozniku zagotavljajo razumljive informacije o delovanju zadevnih upravljalnih elementov.

34A

Uredba (EU) št. 672/2010

(Odleditev/sušenje)

Vozilo se opremi z ustreznimi napravami za odleditev in sušenje vetrobranskega stekla.

35A

Uredba (EU) št. 1008/2010

(Pranje/brisanje)

Vozilo se opremi z ustreznimi napravami za pranje in brisanje vetrobranskega stekla.

36A

Pravilnik ZN št. 122

(Ogrevalni sistemi)

(a)

Potniški prostor se opremi z ogrevalnim sistemom.

(b)

Grelniki, ki delujejo na principu zgorevanja, in njihova vgradnja morajo biti v skladu s Prilogo 7 k Pravilniku ZN št. 122. Poleg tega morajo grelniki in ogrevalni sistemi, ki delujejo na principu zgorevanja UNP, izpolnjevati zahteve iz Priloge 8 k Pravilniku ZN št. 122.

(c)

Dodatni ogrevalni sistemi, ki so naknadno vgrajeni, morajo izpolnjevati zahteve iz Pravilnika ZN št. 122.

41A

Uredba (ES) št. 595/2009

Emisije (Euro VI) težka gospodarska vozila – OBD

Emisije iz izpušne cevi

(a)

Preskus se izvede v skladu s Prilogo III k Uredbi Komisije (EU) št. 582/2011 (4) z uporabo faktorjev poslabšanja iz točke 3.6.1 Priloge VI k navedeni uredbi.

(b)

Mejne vrednosti, ki se uporabijo, so določene v tabeli v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 595/2009.

(c)

Za preskus se uporabi referenčno gorivo, kot je predpisano v Prilogi IX k Uredbi (EU) št. 582/2011.

Emisije CO2

Emisije CO2 in poraba goriva se določijo v skladu s Prilogo VIII k Uredbi (EU) št. 582/2011.

OBD

(a)

Vozilo mora biti opremljeno s sistemom OBD.

(b)

Vmesnik OBD mora biti sposoben komunicirati s zunanjim diagnostičnim orodjem za pregledovanje OBD, kot je opisano v Prilogi X k Uredbi (EU) št. 582/2011.

Zahteve za zagotovitev pravilnega delovanja ukrepov za uravnavanje emisij NOx

Vozilo mora biti opremljeno s sistemom, ki zagotavlja pravilno delovanje ukrepov za uravnavanje emisij NOx v skladu s Prilogo XIII k Uredbi (EU) št. 582/2011.

Merjenje moči

(a)

Vložnik predloži izjavo proizvajalca, v kateri sta navedena največja izhodna moč motorja v kW in ustrezna vrtilna frekvenca.

(b)

Namesto tega lahko vložnik navede krivuljo izhodne moči motorja, ki zagotavlja enake informacije.

45A

Pravilnik ZN št. 43

Sestavni deli

(a)

Stekla morajo biti iz kaljenega ali lepljenega varnostnega stekla.

(b)

Vgradnja plastične zasteklitve je dovoljena le na mestih za stebričkom „B“.

(c)

Za stekla ni potrebna odobritev v skladu s Pravilnikom ZN št. 43.

Namestitev

(a)

Uporabljajo se predpisi za vgradnjo iz Priloge 21 k Pravilniku ZN št. 43.

(b)

Na vetrobranskem steklu in steklu pred stebričkom „B“ ni dovoljeno namestiti folij za zatemnjevanje, ki bi zmanjšale običajno prepuščanje svetlobe pod zahtevano najmanjšo vrednost.

46A

Uredba Komisije (EU) št. 458/2011

(Namestitev pnevmatik)

Namestitev

(a)

Mere, indeks nosilnosti in hitrostni razred pnevmatik morajo izpolnjevati zahteve iz Uredbe Komisije (EU) št. 458/2011.

(b)

Simbol hitrostnega razreda pnevmatike mora biti usklajen z največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo vozila.

(c)

Ta zahteva velja ne glede na prisotnost omejevalnika hitrosti.

(d)

Proizvajalec vozila navede največjo hitrost vozila. Vendar lahko tehnična služba oceni največjo konstrukcijsko določeno hitrost vozila z uporabo največje izhodne moči motorja, največje vrtilne frekvence in podatkov v zvezi s kinematično verigo.

46B

Pravilnik ZN št. 30

(Pnevmatike razreda C1)

Sestavni deli

Pnevmatike se opremijo s homologacijsko oznako.

46D

Pravilnik ZN št. 117

(Emisije hrupa pnevmatik pri kotaljenju, oprijemljivost na mokrih površinah in kotalni upor)

Sestavni deli

Pnevmatike se opremijo s homologacijsko oznako.

46E

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 64

(Zasilna nadomestna enota, pnevmatike s podaljšano mobilnostjo, emisije hrupa pnevmatik pri kotaljenju, oprijemljivost na mokrih površinah in kotalni upor)

Sestavni deli

Pnevmatike se opremijo s homologacijsko oznako.

Vgradnja sistema za nadzor tlaka v pnevmatikah ni obvezna.

48A

Uredba (EU) št. 1230/2012

(Mase in mere)

(a)

Izpolnijo se zahteve iz dela A Priloge I k Uredbi (EU) št. 1230/2012.

Vendar zahtev iz točke 5 dela A Priloge I ni treba izpolniti.

(b)

Za namene točke (a) se upoštevajo naslednje mase:

masa v stanju, pripravljenem za vožnjo, iz točke (4) člena 2 Uredbe (EU) št. 1230/2012/ES, kot jo izmeri tehnična služba, in

največje mase obremenjenega vozila, ki jih navede proizvajalec vozila ali so prikazane na tablici proizvajalca, vključno z nalepkami ali informacijami, ki so na voljo v priročniku za uporabo. Te mase veljajo za največje tehnično dovoljene mase obremenjenega vozila.

(c)

Tehnične spremembe, ki jih izvede vložnik, da bi se največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila zmanjšala na 3,5 tone ali manj, da bi se vozilu podelila posamična odobritev, niso dovoljene.

(d)

Dovoljena ni nobena izjema v zvezi z največjimi dovoljenimi merami.

49A

Pravilnik ZN št. 61

(Zunanji štrleči deli kabin)

(a)

Izpolnijo se splošne zahteve iz oddelka 5 Pravilnika ZN št. 17.

(b)

Po presoji tehnične službe se izpolnijo zahteve iz odstavkov 6.1, 6.5, 6.6, 6.7, 6.8 in 6.11 Pravilnika ZN št. 17.

50A

Pravilnik ZN št. 55

(Naprave za spenjanje)

Samostojne tehnične enote

(a)

Za naprave za spenjanje OEM za vleko priklopnika, katerega največja masa ne presega 1 500 kg, ni potrebna homologacija v skladu s Pravilnikom ZN št. 55.

(b)

Naprava za spenjanje se šteje za opremo OEM, kadar je opisana v priročniku za uporabo ali enakovredni spremni dokumentaciji, ki jo kupcu zagotovi proizvajalec vozila.

(c)

Kadar je takšna naprava odobrena za vozilo, se v certifikat o odobritvi vključi ustrezno besedilo, ki navaja, da je lastnik odgovoren za zagotovitev združljivosti z napravo za spenjanje, vgrajeno na priklopnik.

(d)

Naprave za spenjanje, razen naprav iz točke (a), in naprave za spenjanje, ki so naknadno vgrajene, morajo biti homologirane v skladu s Pravilnikom ZN št. 55.

Vgradnja v vozilo

Tehnična služba preveri, ali je vgradnja naprav za spenjanje v skladu z odstavkom 6 Pravilnika ZN št. 55.

54

Pravilnik ZN št. 95

(Bočni trk)

(a)

Vložnik predloži izjavo proizvajalca, ki dokazuje, da je določeno vozilo, katerega identifikacijsko številko je treba navesti, v skladu z vsaj enim od naslednjega:

Pravilnik ZN št. 95,

FMVSS št. 214 (Zaščita pred bočnim trkom),

člen 18 JSRRV.

(b)

Preskus v skladu z oddelkom 5 k Pravilniku ZN št. 95 se lahko izvede na vozilu iz proizvodnje na zahtevo vložnika.

(c)

Preskus izvede tehnična služba, ki je imenovana za to. Ta tehnična služba vložniku izda podrobno poročilo o preskusu.

56A

Pravilnik ZN št. 105

Vozila, namenjena za prevoz nevarnega blaga

Vozila, namenjena za prevoz nevarnega blaga, morajo biti v skladu s Pravilnikom ZN št. 105.

58

Uredba (ES) št. 78/2009

(Zaščita pešcev)

Pomoč pri zaviranju

Vozila morajo imeti vgrajen elektronski zavorni sistem proti blokiranju, ki deluje na vsa kolesa.

Zaščita pešcev

Zahteve iz Uredbe (ES) št. 78/2009 se ne uporabljajo za vozila z največjo maso do vključno 2 500 kg in do 24. avgusta 2019 za vozila, katerih največja masa presega 2 500 kg.

Prednji zaščitni sistem

Prednji zaščitni sistemi, vgrajeni na vozilo, se homologirajo v skladu z Uredbo (ES) št. 78/2009 in njihova vgradnja mora biti skladna z zahtevami iz točke 6 Priloge I k navedeni uredbi.

59

Direktiva 2005/64/ES

(Možnost recikliranja)

Zahteve iz navedene direktive se ne uporabljajo.

61

Direktiva 2006/40/ES

(Klimatska naprava)

Zahteve iz navedene direktive se uporabljajo.

72

Uredba (EU) 2015/758

(Sistem eCall)

Zahteve iz navedene uredbe se ne uporabljajo.

Pojasnila v zvezi s Dodatkom 2

1.

Okrajšave, uporabljene v tem dodatku:

„OEM“: izvirna oprema, ki jo zagotovi proizvajalec;

„FMVSS“: zvezni standard o varnosti motornih vozil ameriškega ministrstva za promet (Federal Motor Vehicle Safety Standard of the U.S Department of Transportation);

„JSRRV“: japonski varnostni predpisi za cestna vozila (Japan Safety regulations for Road Vehicles);

„SAE“: Združenje avtomobilskih inženirjev (Society of Automotive Engineers);

„CISPR“: Posebni mednarodni komite za radiofrekvenčne motnje (Comité international spécial des perturbations radioélectriques).

2.

Opombe:

(a)

Celotna vgradnja sistemov na UNP ali SZP se preveri v skladu s Pravilnikom ZN št. 67, št. 110 ali št. 115, kot je primerno.

(b)

Za ocenjevanje emisij CO2 se uporabijo naslednje enačbe:

 

bencinski motor in ročni menjalnik:

CO2 = 0,047 m + 0,561 p + 56,621

 

bencinski motor in avtomatski menjalnik

CO2 = 0,102 m + 0,328 p + 9,481

 

bencinski motor in električni hibrid:

CO2 = 0,116 m – 57,147

 

dizelski motor in ročni menjalnik:

CO2 = 0,108 m – 11,371

 

dizelski motor in avtomatski menjalnik:

CO2 = 0,116 m – 6,432

pri čemer je: CO2 skupna masa emisij CO2 v g/km, „m“ masa vozila, pripravljenega za vožnjo, v kg in „p“ največja izhodna moč motorja v kW.

Skupna masa CO2 se izračuna z enim decimalnim mestom in nato zaokroži na najbližje celo število, kot sledi:

(i)

če je številka za decimalno vejico pod 5, se skupna vrednost zaokroži navzdol;

(ii)

če je številka za decimalno vejico večja ali enaka 5, se skupna vrednost zaokroži navzgor.

(c)

Za ocenjevanje porabe goriva se uporabi naslednja enačba:

CFC = CO2 × k– 1

pri čemer je: CFC skupna poraba goriva v l/100 km, CO2 skupna masa emisij CO2 v g/km po zaokrožitvi v skladu s pravilom iz opombe 2(b) in „k“ koeficient, enak:

 

23,81 v primeru bencinskega motorja;

 

26,49 v primeru dizelskega motorja.

Skupna poraba goriva se izračuna na dve decimalni mesti. Nato se zaokroži, kot sledi:

(i)

če je številka za prvo decimalko pod 5, se skupna vrednost zaokroži navzdol;

(ii)

če je številka za prvo decimalko večja ali enaka 5, se skupna vrednost zaokroži navzgor.

DEL II

Seznam pravilnikov ZN, priznanih kot alternativa direktivam ali uredbam iz dela I

Pri sklicevanju na posamično direktivo ali uredbo v tabeli dela I se odobritev, podeljena na podlagi naslednjih pravilnikov ZN, ki jih je Unija sprejela kot pogodbenica Revidiranega sporazuma iz leta 1958 na podlagi Sklepa 97/836/ES oziroma poznejših sklepov Sveta iz člena 3(3) navedenega sklepa, obravnava kot enakovredna EU-homologaciji, podeljeni v skladu z ustrezno posamično direktivo ali uredbo.

Za vsakršno nadaljnjo spremembo pravilnikov ZN iz naslednje tabele (5) se prav tako šteje, da je enakovredna EU-homologaciji ob upoštevanju sklepa iz člena 4(2) Sklepa 97/836/ES.

 

Predmet

Št. pravilnika ZN

Spremembe

1A (*18)

Dovoljena raven hrupa (ne zajema sistema AVAS in nadomestnih dušilnikov zvoka)

51

03

AVAS

138

00

Nadomestni sistemi za dušenje zvoka

59

02

9B

Zaviranje osebnih avtomobilov (del, ki se nanaša na ESC)

140

00

58

Zaščita pešcev (ne zajema pomoči pri zaviranju)

127 (zaščita pešcev)

00

Zaščita pešcev (del, ki se nanaša na pomoč pri zaviranju)

13-H (pomoč pri zaviranju)

ali 139 (pomoč pri zaviranju)

00 (Dopolnilo 9 in naprej)

00

65

Napredni sistem za zaviranje v sili

131

01

66

Sistem opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu

130

00

Kadar posamična direktiva ali uredba vsebuje zahteve za vgradnjo, veljajo te tudi za sestavne dele in samostojne tehnične enote, ki so odobrene po pravilnikih ZN.

DEL III

Seznam regulativnih aktov, ki določajo zahteve za EU-homologacijo vozil za posebne namene

Dodatek 1

Bivalna vozila, reševalna vozila in pogrebna vozila

Postavka

Predmet

Sklic na regulativni akt

M1 ≤ 2 500 kg (*19)

M1 > 2 500 kg (*19)

M2

M3

1A

Raven hrupa

Uredba (EU) št. 540/2014

H

G + H

G + H

G + H

2

Emisije (Euro 5 in Euro 6) – lahka gospodarska vozila/dostop do informacij

Uredba (ES) št. 715/2007

Q (1)

G + Q (1)

G + Q (1)

 

3A

Preprečevanje tveganj požara (posode za tekoče gorivo)

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 34

F (2)

F (2)

F (2)

F (2)

3B

Naprave za zaščito pred podletom od zadaj in njihova vgradnja; zaščita pred podletom od zadaj

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 58

X

X

X

X

4A

Prostor za namestitev in pritrditev zadnjih registrskih tablic

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1003/2010

X

X

X

X

5A

Krmilje

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 79

X

G

G

G

6A

Dostop do vozila in sposobnost manevriranja

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 130/2012

X

X

 

 

6B

Ključavnice in tečaji vrat

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 11

B

G + B

 

 

7A

Zvočne signalne naprave in signali

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 28

X

X

X

X

8A

Naprave za posredno gledanje in njihova vgradnja

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 46

X

G

G

G

9A

Zaviranje vozil in priklopnikov

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 13

 

 

G (3)

G (3)

9B

Zaviranje vozil in priklopnikov

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 13-H

X (4)

G + A1

 

 

10A

Elektromagnetna združljivost

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 10

X

X

X

X

12A

Notranja oprema

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 21

C

G + C

 

 

13A

Zaščita motornih vozil pred nedovoljeno uporabo

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 18

 

 

G (4A)

G (4A)

13B

Zaščita motornih vozil pred nedovoljeno uporabo

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 116

X

G

 

 

14A

Zaščita voznika pred krmilnim mehanizmom v primeru trčenja

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 12

X

G

 

 

15A

Sedeži, njihova pritrdišča in nasloni za glavo

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 17

D

G + D

G + D (4B)

G + D (4B)

15B

Sedeži v avtobusih

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 80

 

 

X

X

16A

Zunanji štrleči deli

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 26

X za kabino; A + Z za preostali del

G za kabino; A + Z za preostali del

 

 

17A

Dostop do vozila in sposobnost manevriranja

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 130/2012

X

X

X

X

17B

Oprema za merjenje hitrosti in njena vgradnja

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 39

X

X

X

X

18A

Predpisane tablice proizvajalca in identifikacijska številka vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 19/2011

X

X

X

X

19A

Pritrdišča varnostnih pasov, pritrdilni sistemi ISOFIX in pritrdišča za zgornje priveze ISOFIX

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 14

D

G+L

G+L

G+L

20A

Vgradnja svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav v vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 48

A+N

A+G+N za kabino; A+N za preostali del

A+G+N za kabino; A+N za preostali del

A+G+N za kabino; A+N za preostali del

21A

Odsevne naprave za vozila na motorni pogon in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 3

X

X

X

X

22A

Sprednje in zadnje pozicijske svetilke, zavorne svetilke in gabaritne svetilke za motorna vozila in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 7

X

X

X

X

22B

Svetilke za dnevno vožnjo za vozila na motorni pogon

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 87

X

X

X

X

22C

Bočne svetilke za motorna vozila in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 91

X

X

X

X

23A

Smerne svetilke za vozila na motorni pogon in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 6

X

X

X

X

24A

Naprave za osvetlitev zadnjih registrskih tablic za vozila na motorni pogon in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 4

X

X

X

X

25A

„Sealed-beam“ žarometi vozil na motorni pogon (SB-žarometi) za evropski asimetrični kratki in/ali dolgi svetlobni pramen

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 31

X

X

X

X

25B

Žarnice z žarilno nitko za uporabo v odobrenih svetilkah vozil na motorni pogon in njihovih priklopnikov

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 37

X

X

X

X

25C

Žarometi motornih vozil, opremljeni s svetlobnimi viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 98

X

X

X

X

25D

Svetlobni viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, za uporabo v odobrenih svetilkah, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, v vozilih na motorni pogon

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 99

X

X

X

X

25E

Žarometi motornih vozil za asimetrični kratki svetlobni pramen ali dolgi svetlobni pramen ali oba, ki so opremljeni z žarnicami z žarilno nitko in/ali moduli LED

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 112

X

X

X

X

25F

Nastavljivi sistemi sprednje osvetlitve (AFS) za motorna vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 123

X

X

X

X

26A

Žarometi za meglo za vozila na motorni pogon

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 19

X

X

X

X

27A

Naprava za vleko

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1005/2010

E

E

E

E

28A

Zadnje svetilke za meglo za vozila na motorni pogon in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 38

X

X

X

X

29A

Žarometi za vzvratno vožnjo za vozila na motorni pogon in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 23

X

X

X

X

30A

Parkirne svetilke za vozila na motorni pogon

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 77

X

X

X

X

31A

Varnostni pasovi, sistemi za zadrževanje potnikov, sistemi za zadrževanje otrok in sistemi za zadrževanje otrok ISOFIX

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 16

D

G + M

G + M

G + M

32A

Prednje vidno polje

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 125

X

G

 

 

33A

Namestitev in označevanje naprav za ročno upravljanje, kontrolnih svetilk in kazalnikov

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 121

X

X

X

X

34A

Sistemi za odleditev in sušenje vetrobranskega stekla

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 672/2010

X

G (5)

(5)

(5)

35A

Sistemi za brisanje in pranje vetrobranskega stekla

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1008/2010

X

G (6)

(6)

(6)

36A

Ogrevalni sistemi

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 122

X

X

X

X

37A

Okrovi koles

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1009/2010

X

G

 

 

38A

Nasloni za glavo, ločeni ali vgrajeni v naslonjala sedežev

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 25

D

G + D

 

 

44A

Mase in mere

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1230/2012

X

X

 

 

45A

Materiali za varnostno zasteklitev in njihova vgradnja v vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 43

J

G + J

G + J

G + J

46A

Namestitev pnevmatik

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 458/2011

X

G

G

G

46B

Pnevmatike za motorna vozila in njihove priklopnike (razred C1)

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 30

X

G

 

 

46C

Pnevmatike za gospodarska vozila in njihove priklopnike (razreda C2 in C3)

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 54

G

G

G

46D

Emisije hrupa pnevmatik pri kotaljenju, oprijemljivost na mokrih površinah in kotalni upor (razredi C1, C2 in C3)

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 117

X

G

G

G

46E

Zasilna nadomestna enota, pnevmatike s podaljšano mobilnostjo/sistem pnevmatik s podaljšano mobilnostjo in sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 64

X

G

 

 

47A

Omejevanje hitrosti vozil

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 89

 

 

X

X

48A

Mase in mere

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1230/2012

 

 

X

X

50A

Sestavni deli mehanskih sistemov za spenjanje med seboj povezanih vozil

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 55

X (10)

G (10)

G (10)

G (10)

51A

Gorljivost materialov, ki se uporabljajo za notranjo opremo določenih kategorij motornih vozil

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 118

 

 

 

G za kabino;

X za preostali del

52A

Vozila kategorij M2 in M3

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 107

 

 

A

A

52B

Trdnost nadgradnje avtobusov

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 66

 

 

A

A

53A

Zaščita potnikov pri čelnem trku

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 94

ni relevantno

ni relevantno

 

 

54A

Zaščita potnikov pri bočnem trku

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 95

ni relevantno

ni relevantno

 

 

58

Zaščita pešcev

Uredba (ES) št. 78/2009

X

ni relevantno

Vendar mora biti vsak prednji zaščitni sistem, dobavljen z vozilom, skladen in označen.

 

 

59

Možnost recikliranja

Direktiva 2005/64/ES

ni relevantno

ni relevantno

 

 

61

Klimatska naprava

Direktiva 2006/40/ES

X

G (14)

 

 

62

Vodikov sistem

Uredba (ES) št. 79/2009

Q

G + Q

G + Q

G + Q

63

Splošna varnost

Uredba (ES) št. 661/2009

X (15)

X (15)

X (15)

X (15)

64

Kazalniki menjanja prestav

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 65/2012

X

G

 

 

65

Napredni sistem za zaviranje v sili

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 347/2012

 

 

ni relevantno (16)

ni relevantno (16)

66

Sistem opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 351/2012

 

 

ni relevantno (17)

ni relevantno (17)

67

Posebni sestavni deli za uporabo utekočinjenih naftnih plinov (UNP) in njihova vgradnja v motorna vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 67

X

X

X

X

68

Alarmni sistemi vozil (VAS)

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 97

X

G

 

 

69

Električna varnost

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 100

X

X

X

X

70

Posebni sestavni deli za uporabo stisnjenega zemeljskega plina (SZP) in njihova vgradnja v motorna vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 110

X

X

X

X

72

Sistem eCall

Uredba (EU) 2015/758

G

G

ni relevantno

ni relevantno

Dodatne zahteve za reševalna vozila

Prostor za bolnike v reševalnih vozilih mora izpolnjevati zahteve standarda EN 1789:2007 +A1: 2010 +A2:2014 Medicinska vozila in njihova oprema – reševalna vozila, razen oddelka 6.5, seznam opreme. Skladnost se dokaže s poročilom tehnične službe o preskusu. Če je predviden prostor za invalidski voziček, veljajo zahteve iz Dodatka 3 o sistemu za pritrditev invalidskega vozička in zadrževalnem sistemu za uporabnika invalidskega vozička.

Dodatek 2

Neprebojna vozila

Postavka

Predmet

Sklic na regulativni akt

M1

M2

M3

N1

N2

N3

O1

O2

O3

O4

1A

Raven hrupa

Uredba (EU) št. 540/2014

X

X

X

X

X

X

 

 

 

 

2

Emisije (Euro 5 in Euro 6) – lahka gospodarska vozila/dostop do informacij

Uredba (ES) št. 715/2007

A (1)

A (1)

 

A (1)

A (1)

 

 

 

 

 

3A

Preprečevanje tveganj požara (posode za tekoče gorivo)

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 34

X (2)

X (2)

X (2)

X (2)

X (2)

X (2)

X

X

X

X

3B

Naprave za zaščito pred podletom od zadaj in njihova vgradnja; zaščita pred podletom od zadaj

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 58

X

X

X

X

A

A

X

X

X

X

4A

Prostor za namestitev in pritrditev zadnjih registrskih tablic

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1003/2010

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

5A

Krmilje

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 79

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

6A

Dostop do vozila in sposobnost manevriranja

(stopnice za dostop, nastopne plošče in držala)

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 130/2012

X

X

X

X

X

X

 

 

 

 

6B

Ključavnice in tečaji vrat

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 11

X

 

 

X

 

 

 

 

 

 

7A

Zvočne signalne naprave in signali

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 28

A + K

A + K

A + K

A + K

A + K

A + K

 

 

 

 

8A

Naprave za posredno gledanje in njihova vgradnja

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 46

A

A

A

A

A

A

 

 

 

 

9A

Zaviranje vozil in priklopnikov

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 13

 

X (3)

X (3)

X (3)

X (3)

X (3)

X (3)

X (3)

X (3)

X (3)

9B

Zaviranje osebnih avtomobilov

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 13-H

X (4)

 

 

X (4)

 

 

 

 

 

 

10A

Elektromagnetna združljivost

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 10

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

12A

Notranja oprema

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 21

A

 

 

 

 

 

 

 

 

 

13A

Zaščita motornih vozil pred nedovoljeno uporabo

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 18

 

X (4A)

X (4A)

 

X (4A)

X (4A)

 

 

 

 

13B

Zaščita motornih vozil pred nedovoljeno uporabo

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 116

X

 

 

X

 

 

 

 

 

 

14A

Zaščita voznika pred krmilnim mehanizmom v primeru trčenja

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 12

ni relevantno

 

 

ni relevantno

 

 

 

 

 

 

15A

Sedeži, njihova pritrdišča in nasloni za glavo

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 17

X

D (4B)

D (4B)

D

D

D

 

 

 

 

15B

Sedeži v avtobusih

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 80

 

D

D

 

 

 

 

 

 

 

16A

Zunanji štrleči deli

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 26

A

 

 

 

 

 

 

 

 

 

17A

Dostop do vozila in sposobnost manevriranja

(vzvratna prestava)

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 130/2012

X

X

X

X

X

X

 

 

 

 

17B

Oprema za merjenje hitrosti in njena vgradnja

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 39

X

X

X

X

X

X

 

 

 

 

18A

Predpisane tablice proizvajalca in identifikacijska številka vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 19/2011

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

19A

Pritrdišča varnostnih pasov, pritrdilni sistemi ISOFIX in pritrdišča za zgornje priveze ISOFIX

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 14

A

A

A

A

A

A

 

 

 

 

20A

Vgradnja svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav v vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 48

A+N

A+N

A+N

A+N

A+N

A+N

A+N

A+N

A+N

A+N

21A

Odsevne naprave za vozila na motorni pogon in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 3

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

22A

Sprednje in zadnje pozicijske svetilke, zavorne svetilke in gabaritne svetilke za motorna vozila in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 7

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

22B

Svetilke za dnevno vožnjo za vozila na motorni pogon

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 87

X

X

X

X

X

X

 

 

 

 

22C

Bočne svetilke za motorna vozila in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 91

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

23A

Smerne svetilke za vozila na motorni pogon in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 6

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

24A

Naprave za osvetlitev zadnjih registrskih tablic za vozila na motorni pogon in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 4

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

25A

„Sealed-beam“ žarometi vozil na motorni pogon (SB-žarometi) za evropski asimetrični kratki in/ali dolgi svetlobni pramen

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 31

X

X

X

X

X

X

 

 

 

 

25B

Žarnice z žarilno nitko za uporabo v odobrenih svetilkah vozil na motorni pogon in njihovih priklopnikov

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 37

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

25C

Žarometi motornih vozil, opremljeni s svetlobnimi viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 98

X

X

X

X

X

X

 

 

 

 

25D

Svetlobni viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, za uporabo v odobrenih svetilkah, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, v vozilih na motorni pogon

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 99

X

X

X

X

X

X

 

 

 

 

25E

Žarometi motornih vozil za asimetrični kratki svetlobni pramen ali dolgi svetlobni pramen ali oba, ki so opremljeni z žarnicami z žarilno nitko in/ali moduli LED

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 112

X

X

X

X

X

X

 

 

 

 

25F

Nastavljivi sistemi sprednje osvetlitve (AFS) za motorna vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 123

X

X

X

X

X

X

 

 

 

 

26A

Žarometi za meglo za vozila na motorni pogon

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 19

X

X

X

X

X

X

 

 

 

 

27A

Naprava za vleko

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1005/2010

A

A

A

A

A

A

 

 

 

 

28A

Zadnje svetilke za meglo za vozila na motorni pogon in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 38

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

29A

Žarometi za vzvratno vožnjo za vozila na motorni pogon in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 23

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

30A

Parkirne svetilke za vozila na motorni pogon

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 77

X

X

X

X

X

X

 

 

 

 

31A

Varnostni pasovi, sistemi za zadrževanje potnikov, sistemi za zadrževanje otrok in sistemi za zadrževanje otrok ISOFIX

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 16

A

A

A

A

A

A

 

 

 

 

32A

Prednje vidno polje

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 125

S

 

 

 

 

 

 

 

 

 

33A

Namestitev in označevanje naprav za ročno upravljanje, kontrolnih svetilk in kazalnikov

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 121

X

X

X

X

X

X

 

 

 

 

34A

Sistemi za odleditev in sušenje vetrobranskega stekla

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 672/2010

A

(5)

(5)

(5)

(5)

(5)

 

 

 

 

35A

Sistemi za brisanje in pranje vetrobranskega stekla

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1008/2010

A

(6)

(6)

(6)

(6)

(6)

 

 

 

 

36A

Ogrevalni sistemi

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 122

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

37A

Okrovi koles

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1009/2010

X

 

 

 

 

 

 

 

 

 

38A

Nasloni za glavo, ločeni ali vgrajeni v naslonjala sedežev

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 25

X

 

 

 

 

 

 

 

 

 

41A

Emisije (Euro VI) – težka gospodarska vozila/dostop do informacij

Uredba (ES) št. 595/2009

X (9)

X (9)

X

X (9)

X (9)

X

 

 

 

 

42A

Bočna zaščita tovornih vozil

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 73

 

 

 

 

X

X

 

 

X

X

43A

Sistemi za preprečevanje škropljenja

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 109/2011

 

 

 

X

X

X

X

X

X

X

44A

Mase in mere

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1230/2012

X

 

 

 

 

 

 

 

 

 

45A

Materiali za varnostno zasteklitev in njihova vgradnja v vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 43

ni relevantno

ni relevantno

ni relevantno

ni relevantno

ni relevantno

ni relevantno

ni relevantno

ni relevantno

ni relevantno

ni relevantno

46A

Namestitev pnevmatik

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 458/2011

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

46B

Pnevmatike za motorna vozila in njihove priklopnike (razred C1)

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 30

A

 

 

A

 

 

A

A

 

 

46C

Pnevmatike za gospodarska vozila in njihove priklopnike (razreda C2 in C3)

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 54

 

A

A

A

A

A

 

 

A

A

46D

Emisije hrupa pnevmatik pri kotaljenju, oprijemljivost na mokrih površinah in kotalni upor (razredi C1, C2 in C3)

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 117

A

A

A

A

A

A

A

A

A

A

46E

Zasilna nadomestna enota, pnevmatike s podaljšano mobilnostjo/sistem pnevmatik s podaljšano mobilnostjo in sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 64

A (9A)

 

 

A (9A)

 

 

 

 

 

 

47A

Omejevanje hitrosti vozil

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 89

 

X

X

 

X

X

 

 

 

 

48A

Mase in mere

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1230/2012

 

X

X

X

X

X

X

X

X

X

49A

Gospodarska vozila glede na njihove zunanje štrleče dele pred zadnjo steno kabine

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 61

 

 

 

A

A

A

 

 

 

 

50A

Sestavni deli mehanskih sistemov za spenjanje med seboj povezanih vozil

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 55

X (10)

X (10)

X (10)

X (10)

X (10)

X (10)

X

X

X

X

50B

Naprave za kratko spenjanje vozil; vgradnja odobrenega tipa naprave za kratko spenjanje vozil

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 102

 

 

 

 

X (10)

X (10)

 

 

X (10)

X (10)

51A

Gorljivost materialov, ki se uporabljajo za notranjo opremo določenih kategorij motornih vozil

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 118

 

 

X

 

 

 

 

 

 

 

52A

Vozila kategorij M2 in M3

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 107

 

A

A

 

 

 

 

 

 

 

52B

Trdnost nadgradnje avtobusov

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 66

 

A

A

 

 

 

 

 

 

 

53A

Zaščita potnikov pri čelnem trku

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 94

ni relevantno

 

 

 

 

 

 

 

 

 

54A

Zaščita potnikov pri bočnem trku

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 95

ni relevantno

 

 

ni relevantno

 

 

 

 

 

 

56A

Vozila, namenjena za prevoz nevarnega blaga

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 105

 

 

 

X (13)

X (13)

X (13)

X (13)

X (13)

X (13)

X (13)

57A

Naprave za zaščito pred podletom od spredaj in njihova namestitev; zaščita pred podletom od spredaj

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 93

 

 

 

 

X

X

 

 

 

 

58

Zaščita pešcev

Uredba (ES) št. 78/2009

ni relevantno

 

 

ni relevantno

 

 

 

 

 

 

59

Možnost recikliranja

Direktiva 2005/64/ES

ni relevantno

 

 

ni relevantno

 

 

 

 

 

 

61

Klimatska naprava

Direktiva 2006/40/ES

X

 

 

X (14)

 

 

 

 

 

 

62

Vodikov sistem

Uredba (ES) št. 79/2009

A

A

A

A

A

A

 

 

 

 

63

Splošna varnost

Uredba (ES) št. 661/2009

X (15)

X (15)

X (15)

X (15)

X (15)

X (15)

X (15)

X (15)

X (15)

X (15)

64

Kazalniki menjanja prestav

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 65/2012

X

 

 

 

 

 

 

 

 

 

65

Napredni sistem za zaviranje v sili

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 347/2012

 

(16)

(16)

 

(16)

(16)

 

 

 

 

66

Sistem opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 351/2012

 

(17)

(17)

 

(17)

(17)

 

 

 

 

67

Posebni sestavni deli za uporabo utekočinjenih naftnih plinov (UNP) in njihova vgradnja v motorna vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 67

X

X

X

X

X

X

 

 

 

 

68

Alarmni sistemi vozil (VAS)

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 97

X

 

 

X

 

 

 

 

 

 

69

Električna varnost

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 100

X

X

X

X

X

X

 

 

 

 

70

Posebni sestavni deli za uporabo stisnjenega zemeljskega plina (SZP) in njihova vgradnja v motorna vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 110

X

X

X

X

X

X

 

 

 

 

72

Sistem eCall

Uredba (EU) 2015/758

G

ni relevantno

ni relevantno

G

ni relevantno

ni relevantno

ni relevantno

ni relevantno

ni relevantno

ni relevantno

Dodatek 3

Vozila, dostopna z invalidskim vozičkom

Postavka

Predmet

Regulativni akt

M1

1A

Raven hrupa

Uredba (EU) št. 540/2014

G+W9

2

Emisije (Euro 5 in Euro 6) – lahka gospodarska vozila/dostop do informacij

Uredba (ES) št. 715/2007

G+W1

3A

Preprečevanje tveganj požara (posode za tekoče gorivo)

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 34

X+W2

3B

Naprave za zaščito pred podletom od zadaj in njihova vgradnja; zaščita pred podletom od zadaj

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 58

X

4A

Prostor za namestitev in pritrditev zadnjih registrskih tablic

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1003/2010

X

5A

Krmilje

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 79

G

6A

Dostop do vozila in sposobnost manevriranja (stopnice za dostop, nastopne plošče in držala)

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 130/2012

X

6B

Ključavnice in tečaji vrat

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 11

X

7A

Zvočne signalne naprave in signali

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 28

X

8A

Naprave za posredno gledanje in njihova vgradnja

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 46

X

9B

Zaviranje osebnih avtomobilov

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 13-H

G+A1

10A

Elektromagnetna združljivost

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 10

X

12A

Notranja oprema

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 21

G+C

13B

Zaščita motornih vozil pred nedovoljeno uporabo

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 116

X

14A

Zaščita voznika pred krmilnim mehanizmom v primeru trčenja

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 12

G

15A

Sedeži, njihova pritrdišča in nasloni za glavo

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 17

G+W3

16A

Zunanji štrleči deli

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 26

G+W4

17A

Dostop do vozila in sposobnost manevriranja (vzvratna prestava)

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 130/2012

X

17B

Oprema za merjenje hitrosti in njena vgradnja

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 39

X

18A

Predpisane tablice proizvajalca in identifikacijska številka vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 19/2011

X

19A

Pritrdišča varnostnih pasov, pritrdilni sistemi ISOFIX in pritrdišča za zgornje priveze ISOFIX

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 14

X+W5

20A

Vgradnja svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav v vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 48

X

21A

Odsevne naprave za vozila na motorni pogon in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 3

X

22A

Sprednje in zadnje pozicijske svetilke, zavorne svetilke in gabaritne svetilke za motorna vozila in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 7

X

22B

Svetilke za dnevno vožnjo za vozila na motorni pogon

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 87

X

22C

Bočne svetilke za motorna vozila in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 91

X

23A

Smerne svetilke za vozila na motorni pogon in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 6

X

24A

Naprave za osvetlitev zadnjih registrskih tablic za vozila na motorni pogon in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 4

X

25A

„Sealed-beam“ žarometi vozil na motorni pogon (SB-žarometi) za evropski asimetrični kratki in/ali dolgi svetlobni pramen

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 31

X

25B

Žarnice z žarilno nitko za uporabo v odobrenih svetilkah vozil na motorni pogon in njihovih priklopnikov

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 37

X

25C

Žarometi motornih vozil, opremljeni s svetlobnimi viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 98

X

25D

Svetlobni viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, za uporabo v odobrenih svetilkah, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, v vozilih na motorni pogon

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 99

X

25E

Žarometi motornih vozil za asimetrični kratki svetlobni pramen ali dolgi svetlobni pramen ali oba, ki so opremljeni z žarnicami z žarilno nitko in/ali moduli LED

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 112

X

25F

Nastavljivi sistemi sprednje osvetlitve (AFS) za motorna vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 123

X

26A

Žarometi za meglo za vozila na motorni pogon

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 19

X

27A

Naprava za vleko

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1005/2010

E

28A

Zadnje svetilke za meglo za vozila na motorni pogon in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 38

X

29A

Žarometi za vzvratno vožnjo za vozila na motorni pogon in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 23

X

30A

Parkirne svetilke za vozila na motorni pogon

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 77

X

31A

Varnostni pasovi, sistemi za zadrževanje potnikov, sistemi za zadrževanje otrok in sistemi za zadrževanje otrok ISOFIX

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 16

X+W6

32A

Prednje vidno polje

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 125

G

33A

Namestitev in označevanje naprav za ročno upravljanje, kontrolnih svetilk in kazalnikov

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 121

X

34A

Sistemi za odleditev in sušenje vetrobranskega stekla

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 672/2010

G (5)

35A

Sistemi za brisanje in pranje vetrobranskega stekla

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1008/2010

G (6)

36A

Ogrevalni sistemi

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 122

X

37A

Okrovi koles

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1009/2010

G

38A

Nasloni za glavo, ločeni ali vgrajeni v naslonjala sedežev

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 25

X

41A

Emisije (Euro VI) – težka gospodarska vozila/dostop do informacij

Uredba (ES) št. 595/2009

X+W1 (9)

44A

Mase in mere

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1230/2012

X+W8

45A

Materiali za varnostno zasteklitev in njihova vgradnja v vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 43

G

46A

Namestitev pnevmatik

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 458/2011

X

46B

Pnevmatike za motorna vozila in njihove priklopnike (razred C1)

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 30

X

46D

Emisije hrupa pnevmatik pri kotaljenju, oprijemljivost na mokrih površinah in kotalni upor (razredi C1, C2 in C3)

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 117

X

46E

Zasilna nadomestna enota, pnevmatike s podaljšano mobilnostjo/sistem pnevmatik s podaljšano mobilnostjo in sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 64

G (9A)

50A

Sestavni deli mehanskih sistemov za spenjanje med seboj povezanih vozil

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 55

X (10)

53A

Zaščita potnikov pri čelnem trku

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 94

ni relevantno

54A

Zaščita potnikov pri bočnem trku

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 95

ni relevantno

58

Zaščita pešcev

Uredba (ES) št. 78/2009

G

59

Možnost recikliranja

Direktiva 2005/64/ES

ni relevantno

61

Klimatske naprave

Direktiva 2006/40/ES

G

62

Vodikov sistem

Uredba (ES) št. 79/2009

X

63

Splošna varnost

Uredba (ES) št. 661/2009

X (15)

64

Kazalniki menjanja prestav

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 65/2012

G

67

Posebni sestavni deli za uporabo utekočinjenih naftnih plinov (UNP) in njihova vgradnja v motorna vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 67

X

68

Alarmni sistemi vozil (VAS)

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 97

X

69

Električna varnost

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 100

X

70

Posebni sestavni deli za uporabo stisnjenega zemeljskega plina (SZP) in njihova vgradnja v motorna vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 110

X

72

Sistem eCall

Uredba (EU) 2015/758

G

Dodatne zahteve za preskušanje sistema za pritrditev invalidskega vozička in zadrževalnega sistema za uporabnika invalidskega vozička

Uporabljata se točka 2 in točka 3 ali 4.

1.   Opredelitev pojmov

1.1   Nadomestni invalidski voziček pomeni tog preskusni invalidski voziček za ponovno uporabo, kot je opredeljen v oddelku 3 mednarodnega standarda ISO 10542-1:2012.

1.2   Točka P predstavlja položaj boka uporabnika invalidskega vozička, ko sedi v nadomestnem invalidskem vozičku, kot je opredeljeno v oddelku 3 mednarodnega standarda ISO 10542-1:2012.

2.   Splošne zahteve

2.1   Vsako mesto za invalidski voziček ima nameščena pritrdišča, na katera se namesti sistem za pritrditev invalidskega vozička in zadrževalni sistem za uporabnika invalidskega vozička.

2.2   Spodnja pritrdišča pasu uporabnika invalidskega vozička se namestijo v skladu z odstavkom 5.4.2.2 Pravilnika ZN št. 14.07 glede na točko P na nadomestnem invalidskem vozičku, ko je ta postavljen v položaj za vožnjo, ki ga je določil proizvajalec. Zgornja dejanska pritrdišča se namestijo vsaj 1 100 mm nad vodoravno ravnino, ki teče skozi točke stika med zadnjimi kolesi nadomestnega invalidskega vozička in podom vozila. Ta pogoj mora biti še vedno izpolnjen tudi po izvedbi preskusa v skladu s točko 3 tega dodatka.

2.3   Zaradi skladnosti s Pravilnikom ZN št. 16.06, odstavkov 8.2.2 do 8.2.2.4 in 8.3.1 do 8.3.4 se izvede ocena pasov sistema za pritrditev invalidskega vozička in zadrževalnega sistema za uporabnika invalidskega vozička.

2.4   Minimalnega števila pritrdišč ISOFIX za otroške sedeže ni potrebno zagotoviti. Pri večstopenjski homologaciji je treba v primeru, ko je na sistem pritrdišč ISOFIX vplivala prilagoditev, sistem ponovno preizkusiti ali pa se pritrdišča štejejo za neuporabna. V slednjem primeru je treba odstraniti nalepke ISOFIX in o tem ustrezno obvestiti kupca vozila.

3.   Statično preskušanje v vozilu

3.1   Pritrdišča zadrževalnega sistema za uporabnika invalidskega vozička

3.1.1

Pritrdišča zadrževalnega sistema za uporabnika invalidskega vozička vzdržijo statične sile, ki so za pritrdišča zadrževalnega sistema za potnika predpisane v Pravilniku ZN št. 14.07, in statične sile, ki se uporabljajo za pritrdišča sistema za pritrditev invalidskega vozička, kakor so določene v točki 3.2 tega dodatka.

3.2   Pritrdišča sistema za pritrditev invalidskega vozička

Pritrdišča sistema za pritrditev invalidskega vozička vzdržijo naslednje sile, ki delujejo preko nadomestnega invalidskega vozička (ali ustreznega nadomestnega invalidskega vozička, katerega dno, višina sedeža in pritrditvene točke za zadrževanje so v skladu s specifikacijami za nadomestni invalidski voziček) vsaj 0,2 sekunde na višini 300 +/– 100 mm od površine, na kateri je nameščen nadomestni invalidski voziček:

3.2.1

pri naprej usmerjenem invalidskem vozičku sočasno silo 24,5 kN, ki sovpada s silo na pritrdišča zadrževalnega sistema za uporabnika, in

3.2.2

drugi preskus, pri katerem se uporabi statična sila 8,2 kN, ki je usmerjena proti zadnjemu delu vozila;

3.2.3

pri nazaj usmerjenem invalidskem vozičku sočasno silo 8,2 kN, ki sovpada s silo na pritrdišča zadrževalnega sistema za uporabnika, in

3.2.4

drugi preskus, pri katerem se uporabi statična sila 24,5 kN, ki je usmerjena proti zadnjemu delu vozila.

3.3   Elementi sistema

3.3.1

Vsi elementi sistema za pritrditev invalidskega vozička in zadrževalnega sistema za uporabnika invalidskega vozička izpolnjujejo ustrezne zahteve mednarodnega standarda ISO 10542-1:2012. Vendar pa se dinamični preskus iz Priloge A ter odstavkov 5.2.2 in 5.2.3 mednarodnega standarda ISO 10542-1:2012 izvede na celotnem sistemu za pritrditev invalidskega vozička in zadrževalnem sistemu za uporabnika invalidskega vozička z uporabo geometrije pritrdišč v vozilu namesto preskusne geometrije iz Priloge A mednarodnega standarda ISO 10542-1:2012. To se lahko izvede znotraj konstrukcije vozila ali pa na nadomestni konstrukciji, ki je reprezentativna za geometrijo pritrdišč sistema za pritrditev invalidskega vozička in zadrževalnega sistema za uporabnika invalidskega vozička v vozilu. Mesto vsakega pritrdišča je v okviru odstopanja iz odstavka 7.7.1 Pravilnika ZN št. 16.06.

3.3.2

Kadar je del sistema za pritrditev invalidskega vozička in zadrževalnega sistema za uporabnika invalidskega vozička, namenjen zadrževanju uporabnika, odobren v skladu s Pravilnikom ZN št. 16.06, se izvede dinamični preskus celotnega sistema za pritrditev invalidskega vozička in zadrževalnega sistema za uporabnika invalidskega vozička iz odstavka 3.3.1 tega dodatka, za zahteve iz odstavkov 5.1, 5.3 in 5.4 mednarodnega standarda ISO 10542-1:2012 pa se šteje, da so izpolnjene.

4.   Dinamično preskušanje v vozilu

4.1   Za celoten sestav sistema za pritrditev invalidskega vozička in zadrževalnega sistema za uporabnika invalidskega vozička se izvede dinamični preskus v vozilu v skladu z odstavkoma 5.2.2 in 5.2.3 ter Prilogo A mednarodnega standarda ISO 10542-1:2012, pri čemer se vsi elementi/pritrdišča preskušajo hkrati s pomočjo gole nadgradnje vozila ali reprezentativne konstrukcije.

4.2   Sestavni deli sistema za pritrditev invalidskega vozička in zadrževalnega sistema za uporabnika invalidskega vozička izpolnjujejo ustrezne zahteve iz odstavkov 5.1, 5.3 in 5.4 mednarodnega standarda ISO 10542-1:2012. Za te zahteve se šteje, da so glede zadrževalnega sistema za uporabnika izpolnjene, če je odobren v skladu s Pravilnikom ZN št. 16.06.

Dodatek 4

Druga vozila za posebne namene

(vključno s posebno skupino, vozili za prevoz različne opreme in bivalnimi prikolicami)

Izjeme iz tega dodatka so dovoljene le, če proizvajalec dokaže organu za odobritev, da vozilo zaradi posebnih opravil ne more ustrezati vsem zahtevam iz dela I te priloge.

Postavka

Predmet

Sklic na regulativni akt

M2

M3

N1

N2

N3

O1

O2

O3

O4

1A

Raven hrupa

Uredba (EU) št. 540/2014

 

H

H

H

H

H

 

 

 

2

Emisije (Euro 5 in Euro 6) – lahka gospodarska vozila/dostop do informacij

Uredba (ES) št. 715/2007

Q (1)

 

Q+V1 (1)

Q+V1 (1)

 

 

 

 

 

3A

Preprečevanje tveganj požara (posode za tekoče gorivo)

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 34

F

F

F

F

F

X

X

X

X

3B

Naprave za zaščito pred podletom od zadaj in njihova vgradnja; zaščita pred podletom od zadaj

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 58

X

X

A

A

A

X

X

X

X

4A

Prostor za namestitev in pritrditev zadnjih registrskih tablic

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1003/2010

A+R

A+R

A+R

A+R

A+R

A+R

A+R

A+R

A+R

5A

Krmilje

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 79

X

X

X

X

X

X

X

X

X

6A

Dostop do vozila in sposobnost manevriranja (stopnice za dostop, nastopne plošče in držala)

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 130/2012

X

X

B

B

B

 

 

 

 

6B

Ključavnice in tečaji vrat

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 11

 

 

B

 

 

 

 

 

 

7A

Zvočne signalne naprave in signali

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 28

X

X

X

X

X

 

 

 

 

8A

Naprave za posredno gledanje in njihova vgradnja

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 46

X

X

X

X

X

 

 

 

 

9A

Zaviranje vozil in priklopnikov

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 13

X (3)

X (3)

X (3)

X+U1 (3)

X+U1 (3)

X

X

X (3)

X (3)

9B

Zaviranje osebnih avtomobilov

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 13-H

 

 

X (4)

 

 

 

 

 

 

10A

Elektromagnetna združljivost

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 10

X

X

X

X

X

X

X

X

X

13A

Zaščita motornih vozil pred nedovoljeno uporabo

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 18

X (4A)

X (4A)

 

X (4A)

X (4A)

 

 

 

 

13B

Zaščita motornih vozil pred nedovoljeno uporabo

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 116

 

 

X

 

 

 

 

 

 

14A

Zaščita voznika pred krmilnim mehanizmom v primeru trčenja

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 12

 

 

X

 

 

 

 

 

 

15A

Sedeži, njihova pritrdišča in nasloni za glavo

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 17

D (4B)

D (4B)

D

D

D

 

 

 

 

15B

Sedeži v avtobusih

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 80

D

D

 

 

 

 

 

 

 

17A

Dostop do vozila in sposobnost manevriranja

(vzvratna prestava)

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 130/2012

X

X

X

X

X

 

 

 

 

17B

Oprema za merjenje hitrosti in njena vgradnja

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 39

X

X

X

X

X

 

 

 

 

18A

Predpisane tablice proizvajalca in identifikacijska številka vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 19/2011

X

X

X

X

X

X

X

X

X

19A

Pritrdišča varnostnih pasov, pritrdilni sistemi ISOFIX in pritrdišča za zgornje priveze ISOFIX

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 14

D

D

D

D

D

 

 

 

 

20A

Vgradnja svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav v vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 48

A+N

A+N

A+N

A+N

A+N

A+N

A+N

A+N

A+N

21A

Odsevne naprave za vozila na motorni pogon in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 3

X

X

X

X

X

X

X

X

X

22A

Sprednje in zadnje pozicijske svetilke, zavorne svetilke in gabaritne svetilke za motorna vozila in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 7

X

X

X

X

X

X

X

X

X

22B

Svetilke za dnevno vožnjo za vozila na motorni pogon

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 87

X

X

X

X

X

 

 

 

 

22C

Bočne svetilke za motorna vozila in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 91

X

X

X

X

X

X

X

X

X

23A

Smerne svetilke za vozila na motorni pogon in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 6

X

X

X

X

X

X

X

X

X

24A

Naprave za osvetlitev zadnjih registrskih tablic za vozila na motorni pogon in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 4

X

X

X

X

X

X

X

X

X

25A

„Sealed-beam“ žarometi vozil na motorni pogon (SB-žarometi) za evropski asimetrični kratki in/ali dolgi svetlobni pramen

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 31

X

X

X

X

X

 

 

 

 

25B

Žarnice z žarilno nitko za uporabo v odobrenih svetilkah vozil na motorni pogon in njihovih priklopnikov

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 37

X

X

X

X

X

X

X

X

X

25C

Žarometi motornih vozil, opremljeni s svetlobnimi viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 98

X

X

X

X

X

 

 

 

 

25D

Svetlobni viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, za uporabo v odobrenih svetilkah, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, v vozilih na motorni pogon

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 99

X

X

X

X

X

 

 

 

 

25E

Žarometi motornih vozil za asimetrični kratki svetlobni pramen ali dolgi svetlobni pramen ali oba, ki so opremljeni z žarnicami z žarilno nitko in/ali moduli LED

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 112

X

X

X

X

X

 

 

 

 

25F

Nastavljivi sistemi sprednje osvetlitve (AFS) za motorna vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 123

X

X

X

X

X

 

 

 

 

26A

Žarometi za meglo za vozila na motorni pogon

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 19

X

X

X

X

X

 

 

 

 

27A

Naprava za vleko

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1005/2010

A

A

A

A

A

 

 

 

 

28A

Zadnje svetilke za meglo za vozila na motorni pogon in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 38

X

X

X

X

X

X

X

X

X

29A

Žarometi za vzvratno vožnjo za vozila na motorni pogon in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 23

X

X

X

X

X

X

X

X

X

30A

Parkirne svetilke za vozila na motorni pogon

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 77

X

X

X

X

X

 

 

 

 

31A

Varnostni pasovi, sistemi za zadrževanje potnikov, sistemi za zadrževanje otrok in sistemi za zadrževanje otrok ISOFIX

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 16

D

D

D

D

D

 

 

 

 

33A

Namestitev in označevanje naprav za ročno upravljanje, kontrolnih svetilk in kazalnikov

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 121

X

X

X

X

X

 

 

 

 

34A

Sistemi za odleditev in sušenje vetrobranskega stekla

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 672/2010

(5)

(5)

(5)

(5)

(5)

 

 

 

 

35A

Sistemi za brisanje in pranje vetrobranskega stekla

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1008/2010

(6)

(6)

(6)

(6)

(6)

 

 

 

 

36A

Ogrevalni sistemi

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 122

X

X

X

X

X

X

X

X

X

38A

Nasloni za glavo, ločeni ali vgrajeni v naslonjala sedežev

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 25

X

 

 

 

 

 

 

 

 

41A

Emisije (Euro VI) – težka gospodarska vozila/dostop do informacij

Uredba (ES) št. 595/2009

H (9)

H

H (9)

H (9)

H

 

 

 

 

42A

Bočna zaščita tovornih vozil

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 73

 

 

 

X

X

 

 

X

X

43A

Sistemi za preprečevanje škropljenja

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 109/2011

 

 

X

X

X

X

X

X

X

45A

Materiali za varnostno zasteklitev in njihova vgradnja v vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 43

J

J

J

J

J

J

J

J

J

46A

Namestitev pnevmatik

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 458/2011

X

X

X

X

X

X

X

X

X

46B

Pnevmatike za motorna vozila in njihove priklopnike (razred C1)

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 30

 

 

X

 

 

X

X

 

 

46C

Pnevmatike za gospodarska vozila in njihove priklopnike (razreda C2 in C3)

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 54

X

X

X

X

X

 

 

X

X

46D

Emisije hrupa pnevmatik pri kotaljenju, oprijemljivost na mokrih površinah in kotalni upor (razredi C1, C2 in C3)

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 117

X

X

X

X

X

X

X

X

X

46E

Zasilna nadomestna enota, pnevmatike s podaljšano mobilnostjo/sistem pnevmatik s podaljšano mobilnostjo in sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 64

 

 

X (9A)

 

 

 

 

 

 

47A

Omejevanje hitrosti vozil

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 89

X

X

 

X

X

 

 

 

 

48A

Mase in mere

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1230/2012

X

X

X

X

X

X

X

X

X

49A

Gospodarska vozila glede na njihove zunanje štrleče dele pred zadnjo steno kabine

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 61

 

 

X

X

X

 

 

 

 

50A

Sestavni deli mehanskih sistemov za spenjanje med seboj povezanih vozil

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 55

X (10)

X (10)

X (10)

X (10)

X (10)

X

X

X

X

50B

Naprave za kratko spenjanje vozil; vgradnja odobrenega tipa naprave za kratko spenjanje vozil

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 102

 

 

 

X (10)

X (10)

 

 

X (10)

X (10)

51A

Gorljivost materialov, ki se uporabljajo za notranjo opremo določenih kategorij motornih vozil

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 118

 

X

 

 

 

 

 

 

 

52A

Vozila kategorij M2 in M3

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 107

X

X

 

 

 

 

 

 

 

52B

Trdnost nadgradnje avtobusov

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 66

X

X

 

 

 

 

 

 

 

54A

Zaščita potnikov pri bočnem trku

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 95

 

 

A

 

 

 

 

 

 

56A

Vozila, namenjena za prevoz nevarnega blaga

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 105

 

 

X (13)

X (13)

X (13)

X (13)

X (13)

X (13)

X (13)

57A

Naprave za zaščito pred podletom od spredaj in njihova namestitev; zaščita pred podletom od spredaj

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 93

 

 

 

X

X

 

 

 

 

58

Zaščita pešcev

Uredba (ES) št. 78/2009

 

 

ni relevantno (2)

 

 

 

 

 

 

59

Možnost recikliranja

Direktiva 2005/64/ES

 

 

ni relevantno

 

 

 

 

 

 

61

Klimatske naprave

Direktiva 2006/40/ES

 

 

X (14)

 

 

 

 

 

 

62

Vodikov sistem

Uredba (ES) št. 79/2009

X

X

X

X

X

 

 

 

 

63

Splošna varnost

Uredba (ES) št. 661/2009

X (15)

X (15)

X (15)

X (15)

X (15)

X (15)

X (15)

X (15)

X (15)

65

Napredni sistem za zaviranje v sili

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 347/2012

ni relevantno

ni relevantno

 

ni relevantno

ni relevantno

 

 

 

 

66

Sistem opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 351/2012

ni relevantno

ni relevantno

 

ni relevantno

ni relevantno

 

 

 

 

67

Posebni sestavni deli za uporabo utekočinjenih naftnih plinov (UNP) in njihova vgradnja v motorna vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 67

X

X

X

X

X

 

 

 

 

68

Alarmni sistemi vozil (VAS)

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 97

 

 

X

 

 

 

 

 

 

69

Električna varnost

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 100

X

X

X

X

X

 

 

 

 

70

Posebni sestavni deli za uporabo stisnjenega zemeljskega plina (SZP) in njihova vgradnja v motorna vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 110

X

X

X

X

X

 

 

 

 

72

Sistem eCall

Uredba (EU) 2015/758

ni relevantno

ni relevantno

G

ni relevantno

ni relevantno

ni relevantno

ni relevantno

ni relevantno

ni relevantno

Dodatek 5

Mobilni žerjavi

Postavka

Predmet

Sklic na regulativni akt

N3

1A

Raven hrupa

Uredba (EU) št. 540/2014

T + Z1

3A

Preprečevanje tveganj požara (posode za tekoče gorivo)

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 34

X

3B

Naprave za zaščito pred podletom od zadaj in njihova vgradnja; zaščita pred podletom od zadaj

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 58

A

4A

Prostor za namestitev in pritrditev zadnjih registrskih tablic

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1003/2010

X

5A

Krmilje

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 79

X

dovoljen pasji hod

6A

Dostop do vozila in sposobnost manevriranja (stopnice za dostop, nastopne plošče in držala)

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 130/2012

A

7A

Zvočne signalne naprave in signali

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 28

X

8A

Naprave za posredno gledanje in njihova vgradnja

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 46

X

9A

Zaviranje vozil in priklopnikov

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 13

U (3)

10A

Elektromagnetna združljivost

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 10

X

13A

Zaščita motornih vozil pred nedovoljeno uporabo

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 18

X (4A)

15A

Sedeži, njihova pritrdišča in nasloni za glavo

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 17

X

17A

Dostop do vozila in sposobnost manevriranja (vzvratna prestava)

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 130/2012

X

17B

Oprema za merjenje hitrosti in njena vgradnja

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 39

X

18A

Predpisane tablice proizvajalca in identifikacijska številka vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 19/2011

X

19A

Pritrdišča varnostnih pasov, pritrdilni sistemi ISOFIX in pritrdišča za zgornje priveze ISOFIX

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 14

X

20A

Vgradnja svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav v vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 48

A + Y

21A

Odsevne naprave za vozila na motorni pogon in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 3

X

22A

Sprednje in zadnje pozicijske svetilke, zavorne svetilke in gabaritne svetilke za motorna vozila in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 7

X

22B

Svetilke za dnevno vožnjo za vozila na motorni pogon

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 87

X

22C

Bočne svetilke za motorna vozila in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 91

X

23A

Smerne svetilke za vozila na motorni pogon in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 6

X

24A

Naprave za osvetlitev zadnjih registrskih tablic za vozila na motorni pogon in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 4

X

25A

„Sealed-beam“ žarometi vozil na motorni pogon (SB-žarometi) za evropski asimetrični kratki in/ali dolgi svetlobni pramen

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 31

X

25B

Žarnice z žarilno nitko za uporabo v odobrenih svetilkah vozil na motorni pogon in njihovih priklopnikov

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 37

X

25C

Žarometi motornih vozil, opremljeni s svetlobnimi viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 98

X

25D

Svetlobni viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, za uporabo v odobrenih svetilkah, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, v vozilih na motorni pogon

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 99

X

25E

Žarometi motornih vozil za asimetrični kratki svetlobni pramen ali dolgi svetlobni pramen ali oba, ki so opremljeni z žarnicami z žarilno nitko in/ali moduli LED

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 112

X

25F

Nastavljivi sistemi sprednje osvetlitve (AFS) za motorna vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 123

X

26A

Žarometi za meglo za vozila na motorni pogon

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 19

X

27A

Naprava za vleko

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1005/2010

A

28A

Zadnje svetilke za meglo za vozila na motorni pogon in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 38

X

29A

Žarometi za vzvratno vožnjo za vozila na motorni pogon in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 23

X

30A

Parkirne svetilke za vozila na motorni pogon

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 77

X

31A

Varnostni pasovi, sistemi za zadrževanje potnikov, sistemi za zadrževanje otrok in sistemi za zadrževanje otrok ISOFIX

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 16

X

33A

Namestitev in označevanje naprav za ročno upravljanje, kontrolnih svetilk in kazalnikov

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 121

X

34A

Sistemi za odleditev in sušenje vetrobranskega stekla

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 672/2010

(5)

35A

Sistemi za brisanje in pranje vetrobranskega stekla

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1008/2010

(6)

36A

Ogrevalni sistemi

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 122

X

41A

Emisije (Euro VI) – težka gospodarska vozila/dostop do informacij

Uredba (ES) št. 595/2009

V

42A

Bočna zaščita tovornih vozil

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 73

A

43A

Sistemi za preprečevanje škropljenja

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 109/2011

Z1

45A

Materiali za varnostno zasteklitev in njihova vgradnja v vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 43

J

46A

Namestitev pnevmatik

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 458/2011

X

46C

Pnevmatike za gospodarska vozila in njihove priklopnike (razreda C2 in C3)

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 54

X

46D

Emisije hrupa pnevmatik pri kotaljenju, oprijemljivost na mokrih površinah in kotalni upor (razredi C1, C2 in C3)

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 117

X

47A

Omejevanje hitrosti vozil

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 89

X

48A

Mase in mere

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1230/2012

A

49A

Gospodarska vozila glede na njihove zunanje štrleče dele pred zadnjo steno kabine

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 61

A

50A

Sestavni deli mehanskih sistemov za spenjanje med seboj povezanih vozil

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 55

X (10)

50B

Naprave za kratko spenjanje vozil; vgradnja odobrenega tipa naprave za kratko spenjanje vozil

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 102

X (10)

57A

Naprave za zaščito pred podletom od spredaj in njihova namestitev; zaščita pred podletom od spredaj

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 93

X

62

Vodikov sistem

Uredba (ES) št. 79/2009

X

63

Splošna varnost

Uredba (ES) št. 661/2009

X (15)

65

Napredni sistem za zaviranje v sili

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 347/2012

ni relevantno (16)

66

Sistem opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 351/2012

ni relevantno (17)

67

Posebni sestavni deli za uporabo utekočinjenih naftnih plinov (UNP) in njihova vgradnja v motorna vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 67

X

69

Električna varnost

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 100

X

70

Posebni sestavni deli za uporabo stisnjenega zemeljskega plina (SZP) in njihova vgradnja v motorna vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 110

X

Dodatek 6

Vozila za prevoz izrednega tovora

Postavka

Predmet

Sklic na regulativni akt

N3

O4

1

Dovoljena raven hrupa

Direktiva 70/157/EGS

T

 

3A

Preprečevanje tveganj požara (posode za tekoče gorivo)

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 34

X

X

3B

Naprave za zaščito pred podletom od zadaj in njihova vgradnja; zaščita pred podletom od zadaj

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 58

A

A

4A

Prostor za namestitev in pritrditev zadnjih registrskih tablic

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1003/2010

X

A+R

5A

Krmilje

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 79

X

dovoljen pasji hod

X

6A

Dostop do vozila in sposobnost manevriranja (stopnice za dostop, nastopne plošče in držala)

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 130/2012

X

 

7A

Zvočne signalne naprave in signali

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 28

X

 

8A

Naprave za posredno gledanje in njihova vgradnja

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 46

X

 

9A

Zaviranje vozil in priklopnikov

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 13

U (3)

X (3)

10A

Elektromagnetna združljivost

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 10

X

X

13A

Zaščita motornih vozil pred nedovoljeno uporabo

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 18

X (4A)

 

15A

Sedeži, njihova pritrdišča in nasloni za glavo

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 17

X

 

17A

Dostop do vozila in sposobnost manevriranja (vzvratna prestava)

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 130/2012

X

 

17B

Oprema za merjenje hitrosti in njena vgradnja

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 39

X

 

18A

Predpisane tablice proizvajalca in identifikacijska številka vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 19/2011

X

X

19A

Pritrdišča varnostnih pasov, pritrdilni sistemi ISOFIX in pritrdišča za zgornje priveze ISOFIX

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 14

X

 

20A

Vgradnja svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav v vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 48

X

A + N

21A

Odsevne naprave za vozila na motorni pogon in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 3

X

X

22A

Sprednje in zadnje pozicijske svetilke, zavorne svetilke in gabaritne svetilke za motorna vozila in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 7

X

X

22B

Svetilke za dnevno vožnjo za vozila na motorni pogon

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 87

X

 

22C

Bočne svetilke za motorna vozila in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 91

X

X

23A

Smerne svetilke za vozila na motorni pogon in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 6

X

X

24A

Naprave za osvetlitev zadnjih registrskih tablic za vozila na motorni pogon in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 4

X

X

25A

„Sealed-beam“ žarometi vozil na motorni pogon (SB-žarometi) za evropski asimetrični kratki in/ali dolgi svetlobni pramen

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 31

X

 

25B

Žarnice z žarilno nitko za uporabo v odobrenih svetilkah vozil na motorni pogon in njihovih priklopnikov

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 37

X

X

25C

Žarometi motornih vozil, opremljeni s svetlobnimi viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 98

X

 

25D

Svetlobni viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, za uporabo v odobrenih svetilkah, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, v vozilih na motorni pogon

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 99

X

 

25E

Žarometi motornih vozil za asimetrični kratki svetlobni pramen ali dolgi svetlobni pramen ali oba, ki so opremljeni z žarnicami z žarilno nitko in/ali moduli LED

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 112

X

 

25F

Nastavljivi sistemi sprednje osvetlitve (AFS) za motorna vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 123

X

 

26A

Žarometi za meglo za vozila na motorni pogon

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 19

X

 

27A

Naprava za vleko

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1005/2010

A

 

28A

Zadnje svetilke za meglo za vozila na motorni pogon in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 38

X

X

29A

Žarometi za vzvratno vožnjo za vozila na motorni pogon in njihove priklopnike

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 23

X

X

30A

Parkirne svetilke za vozila na motorni pogon

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 77

X

 

31A

Varnostni pasovi, sistemi za zadrževanje potnikov, sistemi za zadrževanje otrok in sistemi za zadrževanje otrok ISOFIX

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 16

X

 

33A

Namestitev in označevanje naprav za ročno upravljanje, kontrolnih svetilk in kazalnikov

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 121

X

 

34A

Sistemi za odleditev in sušenje vetrobranskega stekla

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 672/2010

(5)

 

35A

Sistemi za brisanje in pranje vetrobranskega stekla

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1008/2010

(6)

 

36A

Ogrevalni sistemi

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 122

X

 

41A

Emisije (Euro VI) – težka gospodarska vozila/dostop do informacij

Uredba (ES) št. 595/2009

X (9)

 

42A

Bočna zaščita tovornih vozil

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 73

X

A

43A

Sistemi za preprečevanje škropljenja

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 109/2011

X

A

45

Varnostna zasteklitev

Direktiva 92/22/EGS

X

 

45A

Materiali za varnostno zasteklitev in njihova vgradnja v vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 43

X

 

46A

Namestitev pnevmatik

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 458/2011

X

I

46C

Pnevmatike za gospodarska vozila in njihove priklopnike (razreda C2 in C3)

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 54

X

I

46D

Emisije hrupa pnevmatik pri kotaljenju, oprijemljivost na mokrih površinah in kotalni upor (razredi C1, C2 in C3)

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 117

X

I

47A

Omejevanje hitrosti vozil

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 89

X

 

48A

Mase in mere

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1230/2012

A

A

49A

Gospodarska vozila glede na njihove zunanje štrleče dele pred zadnjo steno kabine

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 61

A

 

50A

Sestavni deli mehanskih sistemov za spenjanje med seboj povezanih vozil

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 55

X (10)

X

50B

Naprave za kratko spenjanje vozil; vgradnja odobrenega tipa naprave za kratko spenjanje vozil

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 102

X (10)

X (10)

56A

Vozila, namenjena za prevoz nevarnega blaga

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 105

X (13)

X (13)

57A

Naprave za zaščito pred podletom od spredaj in njihova namestitev; zaščita pred podletom od spredaj

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 93

A

 

62

Vodikov sistem

Uredba (ES) št. 79/2009

X

 

63

Splošna varnost

Uredba (ES) št. 661/2009

X (15)

X (15)

65

Napredni sistem za zaviranje v sili

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 347/2012

ni relevantno (16)

 

66

Sistem opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 351/2012

ni relevantno (17)

 

67

Posebni sestavni deli za uporabo utekočinjenih naftnih plinov (UNP) in njihova vgradnja v motorna vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 67

X

 

69

Električna varnost

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 100

X

 

70

Posebni sestavni deli za uporabo stisnjenega zemeljskega plina (SZP) in njihova vgradnja v motorna vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 110

X

 

Pojasnila v zvezi z uporabo zahtev v tem delu

X

Veljajo zahteve iz ustreznega regulativnega akta. Spremembe pravilnikov ZN, ki se obvezno uporabljajo, so navedene v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 661/2009. Poznejše spremembe se sprejmejo kot alternativa. Države članice lahko odobrijo razširitve obstoječih homologacij, odobrenih v skladu z direktivami, razveljavljenimi z Uredbo (ES) št. 661/2009, pod pogoji, določenimi v členu 13(14) navedene uredbe.

ni relevantno

Ta regulativni akt ne velja za to vozilo (ni zahtev).

(1)

Za vozila, katerih referenčna masa ne presega 2 610 kg. Na zahtevo proizvajalca se Uredba (ES) št. 715/2007 lahko uporablja za vozila, katerih referenčna masa ne presega 2 840 kg.

Glede dostopa do informacij o delih (npr. bivalni prostor), ki ne pripadajo osnovnemu vozilu, je dovolj, da proizvajalec zagotovi lahek in hiter dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozila.

(2)

Pri vozilih, opremljenih s sistemi na UNP ali SZP, se zahteva homologacija vozila v skladu s Pravilnikom ZN št. 67 ali Pravilnikom ZN št. 110.

(3)

Člena 12 in 13 Uredbe (ES) št. 661/2009 predpisujeta vgradnjo sistema elektronskega nadzora stabilnosti (sistem ESC). Vendar v skladu s Pravilnikom ZN št. 13 vgradnja sistema ESC ni predpisana za vozila za posebne namene kategorij M2, M3, N2 in N3, za vozila za prevoz izrednega tovora in priklopnike s prostorom za stoječe potnike. Vozila kategorije N1& se lahko odobrijo v skladu s Pravilnikom ZN št. 13 ali Pravilnikom ZN št. 13-H.

(4)

Člena 12 in 13 Uredbe (ES) št. 661/2009 predpisujeta vgradnjo sistema ESC. Zato morajo biti izpolnjene zahteve iz dela A Priloge 9 k Pravilniku ZN št. 13-H. Vozila kategorije N1 se lahko odobrijo v skladu s Pravilnikom ZN št. 13 ali Pravilnikom ZN št. 13-H.

(4A)

Če je zaščitna naprava nameščena, mora izpolnjevati zahteve iz Pravilnika ZN št. 18.

(4B)

Ta uredba se uporablja za sedeže, ki ne spadajo v področje uporabe pravilnika ZN št. 80. Za druge možnosti glej člen 2 Uredbe (ES) št. 595/2009.

(5)

Za vozila kategorij, ki niso kategorije M1, ni treba, da so v celoti skladna z Uredbo (EU) št. 672/2010, vendar morajo biti opremljena z napravo za odleditev in sušenje vetrobranskega stekla.

(6)

Za vozila kategorij, ki niso kategorije M1, ni potrebno, da so v celoti skladna z Uredbo (EU) št. 1008/2010, vendar morajo biti opremljena z napravo za pranje in brisanje vetrobranskega stekla.

(8)

Za vozila z referenčno maso, ki presega 2 610 kg, in ki niso izkoristila možnosti iz opombe (1).

(9)

Za vozila z referenčno maso, večjo od 2 610 kg, ki niso homologirana (na zahtevo proizvajalca in če njihova referenčna masa ne presega 2 840 kg) v skladu z Uredbo (ES) št. 715/2007. Za druge dele, razen za osnovno vozilo, je dovolj, da proizvajalec zagotovi lahek in hiter dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozila.

(9A)

Uporablja se le, kadar imajo taka vozila vgrajeno opremo iz Pravilnika ZN št. 64. Uporaba sistema za nadzor tlaka v pnevmatikah za vozila kategorije M1 je obvezna v skladu s členom 9(2) Uredbe (ES) št. 661/2009.

(10)

Uporablja se le za vozila, opremljena z napravo oz. napravami za spenjanje vozil.

(11)

Uporablja se za vozila, katerih največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila ne presega 2,5 tone.

(12)

Uporablja se le za vozila, pri katerih „referenčna točka sedeža (točka“ R„)“ najnižjega sedeža ni več kot 700 mm nad podlago.

(13)

Uporablja se le, če proizvajalec vloži vlogo za homologacijo vozila, namenjenega za prevoz nevarnega blaga.

(14)

Uporablja se le za vozila kategorije N1, razreda I (referenčna masa ≤ 1 305 kg).

(15)

Na zahtevo proizvajalca se homologacija lahko podeli v okviru te postavke kot alternativa za pridobitev homologacije po vsaki posamezni postavki iz Uredbe (ES) št. 661/2009.

(16)

Vgradnja naprednega sistema za zaviranje v sili v skladu s členom 1 Uredbe (EU) št. 347/2012 za vozila za posebne namene ni zahtevana.

(17)

Vgradnja sistema opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu v skladu s členom 1 Uredbe (EU) št. 351/2012 za vozila za posebne namene ni zahtevana.

A

Organ za odobritev lahko izjeme odobri le, če proizvajalec dokaže, da vozilo zaradi svojega posebnega namena ne more izpolniti zahteve. Odobrene izjeme morajo biti opisane na certifikat o homologaciji vozila in v certifikatu o skladnosti.

A1

Vgradnja sistema ESC ni obvezna. Pri večstopenjskih homologacijah lahko proizvajalec v primeru, ko bi lahko prilagoditve, ki so bile narejene v določeni fazi, vplivale na delovanje sistema ESC osnovnega vozila, onemogoči sistem ali dokaže, da je vozilo varno in stabilno. To se lahko dokaže z izvedbo hitrega manevra spremembe dvojnega voznega pasu v vsaki smeri pri hitrosti 80 km/h dovolj odločno, da posreduje sistem ESC. Ta posredovanja morajo biti dobro nadzorovana in izboljšati stabilnost vozila. Tehnična služba lahko po potrebi zahteva nadaljnje preskušanje.

B

Uporaba je omejena samo na vrata za dostop do sedežev, namenjenih običajni uporabi med vožnjo po javni cesti, in če razdalja med točko R sedeža in ravnino povprečne površine vrat, merjena pravokotno na vzdolžno središčno ravnino vozila, ni daljša od 500 mm.

C

Uporaba je omejena samo na tisti del vozila pred skrajnim zadnjim sedežem, namenjenem običajni uporabi med vožnjo po javni cesti; omejena je tudi na cono trčenja glave, kot je določeno v ustreznem regulativnem aktu.

D

Uporaba je omejena samo na sedeže za običajno uporabo med vožnjo po javni cesti. Sedeži, ki se ne uporabljajo med vožnjo po javni cesti, morajo biti jasno označeni za uporabnike s piktogramom ali znakom z ustreznim besedilom. Zahteve glede sistema za zadrževanje prtljage iz Pravilnika ZN št. 17 se ne uporabljajo.

E

Samo spredaj.

F

Dovoljena sta sprememba napeljave in dolžine cevi za oskrbo z gorivom ter prestavljanje posode za gorivo znotraj vozila.

G

Pri večstopenjskih homologacijah se lahko uporabijo tudi zahteve glede na kategorijo osnovnega/nedodelanega vozila (npr. šasija, uporabljena za izdelavo vozila za posebne namene).

H

Brez dodatnih preskusov je dovoljena sprememba dolžine izpušnega sistema za zadnjim dušilnikom zvoka, ki ne presega 2 m.

I

Pnevmatike morajo biti homologirane v skladu z zahtevami iz Pravilnika ZN št. 54, tudi če je konstrukcijsko določena hitrost vozila nižja od 80 km/h. Nosilnost se lahko v dogovoru s proizvajalcem pnevmatik prilagodi glede na največjo konstrukcijsko določeno hitrost priklopnika.

J

Za vsa okenska stekla razen stekel vozniške kabine (vetrobransko steklo in bočna stekla) je lahko material varnostno steklo ali toga plastika.

K

Dovoljene so dodatne alarmne naprave za priklic pomoči v sili.

L

Uporaba je omejena samo na sedeže za običajno uporabo med vožnjo po javni cesti. Na zadnjih sedežnih mestih se zahtevajo vsaj pritrdišča trebušnih pasov. Sedeži, ki se ne uporabljajo med vožnjo po javni cesti, morajo biti jasno označeni za uporabnike s piktogramom ali znakom z ustreznim besedilom. Sistem ISOFIX ni zahtevan pri reševalnih in pogrebnih vozilih.

M

Uporaba je omejena samo na sedeže za običajno uporabo med vožnjo po javni cesti. Na vseh zadnjih sedežnih mestih se zahtevajo vsaj trebušni pasovi. Sedeži, ki se ne uporabljajo med vožnjo po javni cesti, morajo biti jasno označeni za uporabnike s piktogramom ali znakom z ustreznim besedilom. Sistem ISOFIX ni zahtevan pri reševalnih in pogrebnih vozilih.

N

Če so vgrajene vse obvezne svetlobne naprave in če ne vpliva na geometrijsko vidnost.

Q

Brez dodatnih preskusov je dovoljena sprememba dolžine izpušnega sistema za zadnjim dušilnikom zvoka, ki ne presega 2 m. EU-homologacija, podeljena za najbolj značilno vzorčno osnovno vozilo, ostane veljavna ne glede na spremenjeno referenčno maso.

R

Če se lahko namestijo in ostanejo vidne registrske tablice vseh držav članic.

S

Faktor prepuščanja svetlobe je vsaj 60 %, kot zaslanjanja stebrička „A“ pa ne presega 10 stopinj.

T

Preskušati je treba samo dokončana/dodelana vozila. Vozilo se lahko preskusi v skladu z Direktivo 70/157/EGS. Ob upoštevanju točke 5.2.2.1 Priloge I k Direktivi 70/157/EGS se uporabljajo naslednje mejne vrednosti:

(a)

81 dB(A) za vozila z močjo motorja, manjšo od 75 kW;

(b)

83 dB(A) za vozila z močjo motorja vsaj 75 kW, vendar manjšo od 150 kW;

(c)

84 dB(A) za vozila z močjo motorja vsaj 150 kW.

U

Preskušati je treba samo dokončana/dodelana vozila. Vozila z največ 4 osmi morajo ustrezati vsem zahtevam iz ustreznih regulativnih aktov. Odstopanja so dovoljena pri vozilih z več kot 4 osmi, če:

(a)

tako zahteva posebna konstrukcija in

(b)

so doseženi vsi učinki zavornega sistema, ki veljajo za parkirno, delovno in pomožno zavoro, kot je opredeljeno v ustreznem regulativnem aktu.

U1

Sistem proti blokiranju koles ABS ni obvezen za vozila s hidrostatičnim pogonom.

V

Lahko se uporabi tudi Direktiva 97/68/ES.

V1

Za vozila s hidrostatičnim pogonom se lahko uporabi tudi Direktiva 97/68/ES.

W0

Če je protitlak podoben, je sprememba dolžine izpušnega sistema dovoljena brez dodatnih preskusov. Če je potreben nov preskus, se dovolita dodatna 2 dB(A) nad veljavno mejno vrednostjo.

W1

Sprememba izpušnega sistema je dovoljena brez dodatnih preskusov emisij iz izpušne cevi in CO2/porabe goriva, če to ne vpliva na naprave za nadzorovanje emisij, vključno z morebitnimi filtri za delce. Na spremenjenem vozilu ni treba izvesti novih preskusov izhlapevanja, če naprave za zmanjšanje emisij zaradi izhlapevanja goriva ostanejo take, kot jih je vgradil proizvajalec osnovnega vozila.

EU-homologacija, podeljena za najbolj značilno vzorčno osnovno vozilo, ostane veljavna ne glede na spremenjeno referenčno maso.

W2

Spremembe napeljave in dolžine cevi za oskrbo z gorivom, gumijaste cevi za gorivo in cevi za uparjeno gorivo so dovoljene brez dodatnih preskusov. Dovoljeno je premestiti originalno posodo za gorivo, če so izpolnjene vse zahteve. Dodatni preskusi v skladu s Prilogo 5 k Pravilniku ZN št. 34 niso zahtevani.

W3

Vzdolžna ravnina mesta za invalidski voziček, ki ga je proizvajalec določil za vožnjo, mora biti vzporedna vzdolžni ravnini vozila.

Lastnika vozila je treba ustrezno obvestiti, da se priporoča invalidski voziček s konstrukcijo, ki izpolnjuje zahteve ustreznega dela standarda ISO 7176-19:2008, saj mora vzdržati sile, ki jih oddaja mehanizem za pritrditev v različnih voznih razmerah.

Sedeže vozila je mogoče brez dodatnih preskusov spremeniti, če je mogoče tehnični službi dokazati, da pritrdišča, mehanizmi in nasloni za glavo zagotavljajo enako raven učinkovitosti.

Zahteve glede sistema za zadržanje prtljage iz Pravilnika ZN št. 17 se ne uporabljajo.

W4

Skladnost z ustreznimi regulativnimi akti se zahteva za pomoč pri vstopu v položaju mirovanja.

W5

Vsako mesto za invalidski voziček ima nameščena pritrdišča, na katera se namesti sistem za pritrditev invalidskega vozička in zadrževalni sistem za uporabnika invalidskega vozička in ki so skladna z dodatnimi določbami za preskušanje sistema za pritrditev invalidskega vozička in zadrževalnega sistema za uporabnika invalidskega vozička iz Dodatka 3.

W6

Na vsakem mestu za invalidski voziček je nameščen pas za zadrževanje uporabnika, ki je skladen z dodatnimi določbami za preskušanje sistema za pritrditev invalidskega vozička in zadrževalnega sistema za uporabnika invalidskega vozička iz Dodatka 3.

Če je treba zaradi prilagoditve premestiti pritrdilne točke za varnostne pasove zunaj predpisanega dovoljenega odstopanja iz odstavka 7.7.1 Pravilnika ZN št. 16.06, mora tehnična služba preveriti, ali sprememba pomeni najmanj ugoden primer ali ne. Če sprememba pomeni poslabšanje, je treba izvesti preskus iz odstavka 7.7.1 Pravilnika ZN št. 16.06. Razširitve EU-homologacije ni treba izdati. Preskus se lahko izvede z elementi, ki niso prestali preskusa kondicioniranja iz Pravilnika ZN št. 16.06.

W8

Za namene izračuna se predvidi, da je masa invalidskega vozička skupaj z uporabnikom 160 kg. Masa se mora nakopičiti v točki P nadomestnega invalidskega vozička v položaju za vožnjo, ki ga je določil proizvajalec.

Morebitno omejitev števila potnikov zaradi uporabe invalidskih vozičkov je treba vnesti v priročnik za uporabo, na stran 2 certifikata o EU-homologaciji in v certifikat o skladnosti.

W9

Dovoljena je sprememba dolžine izpušnega sistema brez dodatnih preskusov, če ostane protitlak v izpušnem sistemu enak.

Y

Če so vgrajene vse obvezne svetlobne naprave.

Z

Zahteve glede štrlenja odprtih oken ne veljajo za bivalni prostor.

Z1

Mobilni žerjavi z več kot šestimi osmi se štejejo za terenska vozila (N3G), če so gnane vsaj tri osi in če mobilni žerjavi izpolnjujejo določbe iz točke 4.3(b)(ii) in (iii) ter točke 4.3(c) dela A Priloge I.


(*1)  Uredba (EU) št. 540/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o ravni hrupa motornih vozil in nadomestnih sistemih za dušenje zvoka ter o spremembi Direktive 2007/46/ES ter razveljavitvi Direktive 70/157/EGS (UL L 158, 27.5.2014, str. 131).

(*2)  Uredba Komisije (EU) št. 1003/2010 z dne 8. novembra 2010 o zahtevah za homologacijo za prostor za namestitev in pritrditev zadnjih registrskih tablic na motorna vozila in njihove priklopnike ter o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 291, 9.11.2010, str. 22).

(*3)  Uredba Komisije (EU) št. 130/2012 z dne 15. februarja 2012 o zahtevah za homologacijo za motorna vozila v zvezi z dostopom do vozila in sposobnostjo manevriranja ter o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 43, 16.2.2012, str. 6).

(*4)  Uredba Komisije (EU) št. 1005/2010 z dne 8. novembra 2010 o zahtevah za homologacijo za naprave za vleko na motornih vozilih in o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 291, 9.11.2010, str. 36).

(*5)  Uredba Komisije (EU) št. 672/2010 z dne 27. julija 2010 o zahtevah za homologacijo za sisteme za odleditev in sušenje vetrobranskega stekla nekaterih motornih vozil in o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 196, 28.7.2010, str. 5).

(*6)  Uredba Komisije (EU) št. 1008/2010 z dne 9. novembra 2010 o zahtevah za homologacijo za sisteme za brisanje in pranje vetrobranskih stekel na nekaterih motornih vozilih ter izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 292, 10.11.2010, str. 2).

(*7)  Uredba Komisije (EU) št. 1009/2010 z dne 9. novembra 2010 o zahtevah za homologacijo okrovov koles nekaterih motornih vozil in o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 292, 10.11.2010, str. 21).

(*8)  Uredba Komisije (EU) št. 109/2011 z dne 27. januarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za homologacijo za nekatere kategorije motornih vozil in njihovih priklopnikov v zvezi s sistemi za preprečevanje škropljenja (UL L 34, 9.2.2011, str. 2).

(*9)  Uredba Komisije (EU) št. 458/2011 z dne 12. maja 2011 o zahtevah za homologacijo za motorna vozila in njihove priklopnike glede na namestitev pnevmatik ter o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 124, 13.5.2011, str. 11).

(*10)  Uredba (ES) št. 78/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. januarja 2009 o homologaciji motornih vozil glede zaščite pešcev in drugih izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu, o spremembi Direktive 2007/46/ES in razveljavitvi direktiv 2003/102/ES in 2005/66/ES (UL L 35, 4.2.2009, str. 1).

(*11)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/64/ES z dne 26. oktobra 2005 o homologaciji motornih vozil glede na njihovo ponovno uporabnost, možnost recikliranja in predelave ter o spremembi Direktive Sveta 70/156/EGS (UL L 310, 25.11.2005, str. 10).

(*12)  Direktiva 2006/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o emisijah iz klimatskih naprav v motornih vozilih in spremembi Direktive Sveta 70/156/EGS (UL L 161, 14.6.2006, str. 12).

(*13)  Uredba (ES) št. 79/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. januarja 2009 o homologaciji motornih vozil s pogonom na vodik in spremembi Direktive 2007/46/ES (UL L 35, 4.2.2009, str. 32).

(*14)  Uredba Komisije (EU) št. 65/2012 z dne 24. januarja 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s kazalniki menjanja prestav ter o spremembi Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 28, 31.1.2012, str. 24).

(*15)  Uredba Komisije (EU) št. 347/2012 z dne 16. aprila 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za homologacijo nekaterih kategorij motornih vozil glede na napredni sistem za zaviranje v sili (UL L 109, 21.4.2012, str. 1).

(*16)  Uredba Komisije (EU) št. 351/2012 z dne 23. aprila 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za homologacijo za vgradnjo sistema opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu v motorna vozila (UL L 110, 24.4.2012, str. 18).

(*17)  Uredba (EU) 2015/758 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o zahtevah za homologacijo za uvedbo sistema eCall, vgrajenega v vozilo, kot storitev številke 112 in spremembi Direktive 2007/46/ES (UL L 123, 19.5.2015, str. 77).

(1)  Pojasnila v zvezi s tabelo „Regulativni akti za EU-homologacijo vozil, izdelanih v neomejenih serijah“ v tem delu se uporabljajo tudi za to tabelo. Črke v tej tabeli in tabeli 1 tega dodatka imajo enak pomen.

(2)  Če ni dokumenta o registraciji, se pristojni organ lahko sklicuje na dostopno dokumentirano dokazilo o datumu izdelave ali dokumentirano dokazilo o prvem nakupu.

(3)  Direktiva Sveta 70/157/EGS z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o dovoljeni ravni hrupa in izpušnem sistemu motornih vozil (UL L 42, 23.2.1970, str. 16).

(4)  Uredba Komisije (EU) št. 582/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju in spremembi Uredbe (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede emisij iz težkih vozil (Euro VI) in o spremembi prilog I in III k Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 167, 25.6.2011, str. 1).

(5)  Za nadaljnje spremembe glej UNECE TRANS/WP.29/343.

(*18)  Številčenje vpisov v tej tabeli se sklicuje na številčenje iz tabele dela I.

(*19)  Največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila.


PRILOGA III

POSTOPKI ZA EU-HOMOLOGACIJO

1.   Cilji in področje uporabe

1.1   Ta priloga določa postopke za ustrezno izvajanje homologacije vozil v skladu s členi 26, 27 in 28.

1.2   Obsega tudi:

(a)

seznam mednarodnih standardov, ki so pomembni za imenovanje tehničnih služb v skladu s členoma 68 in 70;

(b)

opis postopka za oceno usposobljenosti tehničnih služb v skladu s členom 73;

(c)

splošne zahteve za sestavljanje poročil tehničnih služb o preskusu.

2.   Postopek homologacije

Organ za odobritev po prejemu vloge za homologacijo vozila:

(a)

preveri, ali vsi certifikati o EU-homologaciji, podeljeni v skladu z regulativnimi akti iz Priloge II, ki se uporabljajo za EU-homologacijo vozil, zajemajo tip vozila in ustrezajo predpisanim zahtevam;

(b)

preveri, ali so značilnosti vozila in podatki navedeni tudi v opisni dokumentaciji in certifikatih o EU-homologaciji, izdanih v skladu z ustreznimi regulativnimi akti;

(c)

kadar številka predmeta ni navedena v opisni dokumentaciji po nobenem od regulativnih aktov, preveri, ali ta del ali značilnost ustreza podatkom iz opisne mape vozila;

(d)

na izbranem vzorcu vozil tipa, ki ga je treba odobriti, pregleda sestavne dele in sisteme vozila ali organizira tak kontrolni pregled, da se zagotovi, da so vozila izdelana v skladu z ustreznimi podatki iz overjene opisne dokumentacije za ustrezne certifikate o EU-homologaciji;

(e)

pregleda vgradnjo samostojnih tehničnih enot ali organizira ustrezen pregled, kadar je primerno;

(f)

preveri ali organizira potrebno preverjanje navzočnosti naprav iz opomb 1 in 2 dela I Priloge II, kadar je primerno;

(g)

preveri ali organizira potrebno preverjanje, da se zagotovi, da so zahteve iz opombe 5 dela I Priloge II izpolnjene.

3.   Kombinacija tehničnih specifikacij

Predloženih vozil mora biti dovolj, da je mogoče ustrezno preveriti različne kombinacije za homologacijo po naslednjih merilih:

Tehnične specifikacije

Kategorija vozila

M1

M2

M3

N1

N2

N3

O1

O2

O3

O4

Motor

X

X

X

X

X

X

Menjalnik

X

X

X

X

X

X

Število osi

X

X

X

X

X

X

X

X

X

Pogonske osi (število, lega, medsebojna povezava)

X

X

X

X

X

X

Krmiljene osi (število in lega)

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

Oblike nadgradnje

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

Število vrat

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

Lega volana

X

X

X

X

X

X

Število sedežev

X

X

X

X

X

X

Raven opreme

X

X

X

X

X

X

4.   Posebne določbe

Če ne obstajajo certifikati o odobritvi, kot so opredeljena v ustreznih regulativnih aktih, organ za odobritev:

(a)

poskrbi za potrebne preskuse in preglede, zahtevane v vsakem od ustreznih regulativnih aktov;

(b)

preveri, ali je vozilo skladno s podatki v opisni mapi in izpolnjuje tehnične zahteve vsakega ustreznega regulativnega akta;

(c)

pregleda vgradnjo samostojnih tehničnih enot ali organizira ustrezen pregled, kadar je primerno;

(d)

preveri ali organizira potrebno preverjanje navzočnosti naprav iz opomb 1 in 2 v delu I Priloge II, kadar je primerno.

(e)

preveri ali organizira potrebno preverjanje, da se zagotovi, da so zahteve iz opombe 5 dela I Priloge II izpolnjene.

Dodatek 1

Standardi, ki jih morajo izpolnjevati tehnične službe iz člena 68

1.   Dejavnosti v zvezi s homologacijskimi preskusi, ki jih je treba opraviti v skladu z regulativnimi akti iz Priloge II, so:

1.1   Kategorija A (preskusi, ki se opravijo v lastnih prostorih):

 

Standard EN ISO/IEC 17025:2005 v zvezi s splošnimi zahtevami za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev.

 

Tehnična služba, imenovana za opravljanje dejavnosti kategorije A, lahko preskuse iz regulativnih aktov, za katere je bila imenovana, izvaja tudi v prostorih proizvajalca ali tretje strani. V vsakem primeru pa mora osebje, odgovorno za uporabo strokovne presoje za ugotavljanje skladnosti z regulativnimi akti, za katere je bila tehnična služba imenovana, izpolnjevati standard EN ISO/IEC 17020:2012.

1.2   Kategorija B (nadziranje preskusov, kar vključuje pripravo na preskus, kadar se taki preskusi opravijo v prostorih proizvajalca ali tretje strani):

 

Standard EN ISO/IEC 17020:2012 v zvezi s splošnimi merili za delovanje različnih organov, ki izvajajo kontrolni pregled.

 

Tehnična služba pred opravljanjem ali kontrolo preskusa v prostorih proizvajalca ali tretje strani preveri, ali so prostori, v katerih se opravlja preskus, in merilne naprave v skladu z ustreznimi zahtevami iz standarda EN ISO/IEC 17025:2005.

2.   Dejavnosti, povezane s skladnostjo proizvodnje:

2.1   Kategorija C (postopek začetnega ocenjevanja in nadzornih revizij proizvajalčevega sistema vodenja kakovosti):

Standard EN ISO/IEC 17021:2011 v zvezi z zahtevami za organe, ki ocenjujejo in potrjujejo sisteme vodenja.

2.2   Kategorija D (kontrolni pregled ali preskušanje proizvodnih vzorcev ali nadzorovanje teh dejavnosti):

Standard EN ISO/IEC 17020:2012 v zvezi s splošnimi merili za delovanje različnih organov, ki izvajajo kontrolni pregled.

Dodatek 2

Postopek za ocenjevanje tehničnih služb

1.   Cilj in področje uporabe

1.1   Ta dodatek določa pogoje, v skladu s katerimi organ, pristojen na podlagi člena 73 (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ), ocenjujejo tehnične službe.

1.2   Te zahteve se uporabljajo za vse tehnične službe, ne glede na njihov pravni status (neodvisna organizacija, proizvajalec ali organ za odobritev v vlogi tehnične službe).

2.   Ocenjevanje

Za izvajanje ocenjevanja velja naslednje:

(a)

načelo neodvisnosti, ki je osnova za nepristranskost in objektivnost ugotovitev, in

(b)

pristop, ki temelji na dokazilih kot jamstvo za zanesljive in ponovljive ugotovitve.

Ocenjevalci izkažejo zaupanje in neoporečnost. Spoštujejo zaupnost in molčečnost.

O svojih ugotovitvah in zaključkih poročajo verodostojno in točno.

3.   Sposobnosti, ki se zahtevajo od ocenjevalcev

3.1   Ocenjujejo lahko le ocenjevalci z ustreznim tehničnim in administrativnim znanjem.

3.2   Ocenjevalci morajo biti usposobljeni posebej za dejavnosti ocenjevanja. Poleg tega morajo imeti posebno znanje o tehničnem področju, na katerem bo tehnična služba izvajala svoje dejavnosti.

3.3   Brez poseganja v točki 3.1 in 3.2 oceno iz člena 73 izvedejo ocenjevalci, ki niso na noben način povezani z dejavnostmi, ki se ocenjujejo.

4.   Vloga za imenovanje

4.1   Ustrezno pooblaščeni zastopnik tehnične službe pri pristojnem organu vloži vlogo, ki vsebuje naslednje informacije:

(a)

splošne značilnosti tehnične službe, vključno z gospodarskim subjektom, nazivom, naslovi, pravnim statusom in tehničnimi viri;

(b)

podroben opis usposobljenosti osebja, ki je odgovorno za preskuse, in vodstvenega osebja, vključno z življenjepisi, ki podaja njihovo izobrazbo in strokovno usposobljenost;

(c)

tehnične službe, ki uporabljajo virtualne preskusne metode, predložijo dokazila o usposobljenosti za delo v računalniško podprtem okolju;

(d)

splošne podatke o tehnični službi, vključno z njenimi dejavnostmi, njenim položajem v večjem gospodarskem subjektu, če je del takega gospodarskega subjekta, in naslovi vseh lokacij, na katerih deluje in ki bodo zajete v imenovanje;

(e)

soglasje, da bo tehnična služba izpolnila zahteve za imenovanje in druge obveznosti, kakor so določene v ustreznih regulativnih aktih, za katere je tehnična služba imenovana;

(f)

opis storitev v zvezi z ugotavljanjem skladnosti, ki jih tehnična služba izvaja na podlagi ustreznih regulativnih aktov, in seznam regulativnih aktov, za katere je tehnična služba zaprosila za imenovanje, vključno z omejitvami zmogljivosti, če je primerno;

(g)

izvod priročnika za zagotavljanje kakovosti tehnične službe.

4.2   Pristojni organ preuči podatke, ki mu jih je predložila tehnična služba, glede njihove primernosti.

4.3   Tehnična služba uradno obvesti pristojni organ o vsaki spremembi podatkov, predloženih v skladu s točko 4.1.

5.   Pregled virov

Pristojni organ oceni svojo usposobljenost za izvedbo ocenjevanja tehnične službe, in sicer v smislu svoje politike, pristojnosti ter razpoložljivosti ustreznih ocenjevalcev in strokovnjakov.

6.   Sklepanje pogodb o oceni s podizvajalci

6.1   Pristojni organ lahko za dele ocene sklene podizvajalsko pogodbo z drugim pristojnim organom za imenovanje ali zaprosi za pomoč tehnične strokovnjake drugih pristojnih organov. Tehnična služba, ki poda vlogo, se mora z izbiro podizvajalcev in strokovnjakov strinjati.

6.2   Pristojni organ v ustreznem obsegu upošteva certifikate o akreditaciji, da lahko izvede celovito oceno tehnične službe.

7.   Priprave za ocenjevanje

7.1   Pristojni organ uradno imenuje skupno ocenjevalno skupino. Pristojni organ zagotovi, da se v vsaki skupni ocenjevalni skupini zagotovi ustrezno strokovno znanje. Skupna ocenjevalna skupina kot celota ima zlasti:

(a)

ustrezno znanje s posebnega področja, za katero je bila vložena vloga za imenovanje, in

(b)

zadostno razumevanje za zanesljivo oceno pristojnosti tehnične službe za delovanje na njenem področju imenovanja.

7.2   Pristojni organ jasno opredeli naloge, ki jih dodeli skupni ocenjevalni skupini. Naloga skupne ocenjevalne skupine je pregledati dokumente, prejete od tehnične službe, ki vloži vlogo, in izvesti pregled na kraju samem.

7.3   Pristojni organ se skupaj s tehnično službo in imenovano ocenjevalno skupino dogovori o datumu in časovnem razporedu ocenjevanja. Vendar pa je pristojni organ še naprej odgovoren za določitev datuma, ki je v skladu z načrtom nadzorovanja in ponovnega ocenjevanja.

7.4   Pristojni organ zagotovi, da ima skupna ocenjevalna skupina na voljo ustrezne dokumente o merilih, dokumentacijo o prejšnjih ocenah ter ustrezne dokumente in spise tehnične službe.

8.   Pregled na kraju samem

Skupna ocenjevalna skupina izvede oceno tehnične službe v prostorih tehnične službe, v katerih se izvaja ena ali več ključnih dejavnosti, in po potrebi na drugih izbranih lokacijah, na katerih deluje tehnična služba

9.   Analiza ugotovitev in poročilo o oceni

9.1   Skupna ocenjevalna skupina analizira vse potrebne informacije in dokazila, ki so bili zbrani pri pregledu dokumentov in spisov ter pri pregledu na kraju samem. Ta analiza je tako obsežna, da skupini omogoči, da določi stopnjo usposobljenosti tehnične službe in njene skladnosti z zahtevami za imenovanje.

9.2   Postopki poročanja pristojnega organa morajo zagotavljati izpolnjevanje naslednjih zahtev.

9.2.1   Preden skupna ocenjevalna skupina zapusti mesto ocenjevanja, se sestane s tehnično službo. Na tem sestanku skupna ocenjevalna skupina predloži pisno in/ali ustno poročilo o izsledkih analize. Tehnični službi se omogoči, da zastavi vprašanja v zvezi z ugotovitvami, vključno z morebitnimi neskladnostmi in njihovo podlago.

9.2.2   Ocenjevalna skupina tehnični službi takoj pošlje pisno poročilo o izidu ocenjevanja. V to poročilo o oceni se vključijo pojasnila o usposobljenosti in izpolnjevanju zahtev, opredelijo pa se tudi morebitne neskladnosti, ki jih je treba odpraviti zaradi izpolnjevanja zahtev za imenovanje.

9.2.3   Tehnično službo je treba pozvati, naj se v določenem obdobju odzove na poročilo o oceni in opiše posebne ukrepe, ki jih je izvedla ali ki jih namerava izvesti za odpravo morebitnih neskladnosti.

9.3   Pristojni organ preuči, ali je odziv tehnične službe zadosten in dovolj učinkovit za odpravo neskladnosti. Če se ugotovi, da je odziv tehnične službe nezadosten, se zahtevajo dodatne informacije. Poleg tega se lahko zahtevajo dokazila o učinkovitem izvajanju ukrepov ali pa se izvede naknadno ocenjevanje, s katero se preveri učinkovitost izvajanja korektivnih ukrepov.

9.4   Poročilo o oceni vsebuje najmanj:

(a)

enoznačno identifikacijo tehnične službe;

(b)

datume pregledov na kraju samem;

(c)

imena ocenjevalcev in/ali strokovnjakov, ki sodelujejo pri ocenjevanju;

(d)

enoznačno identifikacijo vseh prostorov, vključenih v ocenjevanje;

(e)

predlagano področje imenovanja, vključeno v ocenjevanje;

(f)

izjavo o primernosti notranje organizacije in postopkov, ki jih je določila tehnična služba za potrditev svoje usposobljenosti, ki temelji na izpolnjevanju zahtev za imenovanje;

(g)

informacije o odpravi vseh neskladnosti;

(h)

priporočilo, ali naj bo vložnik imenovan oziroma potrjen kot tehnična služba, in področje imenovanja.

10.   Podelitev, potrditev ali podaljšanje imenovanja

10.1   Pristojni organ se brez nepotrebnega odlašanja odloči, ali bo podelil, potrdil ali razširil imenovanje na podlagi poročil(-a) o oceni in drugih ustreznih informacij.

10.2   Pristojni organ tehnični službi poda certifikat. Ta certifikat vsebuje:

(a)

identiteto in logotip pristojnega organa;

(b)

enoznačno identiteto imenovane tehnične službe;

(c)

datum začetka veljavnosti imenovanja in datum poteka veljavnosti;

(d)

kratko navedbo ali sklicevanje na področje imenovanja (ustrezni regulativni akti ali njihovi deli);

(e)

izjavo o skladnosti in sklicevanje na to direktivo.

11.   Ponovno ocenjevanje in nadzor

11.1   Ponovno ocenjevanje je podobno začetnemu ocenjevanju, vendar se upoštevajo izkušnje, pridobljene pri prejšnjih ocenjevanjih. Nadzorni pregled na kraju samem je manj obsežno od ponovnega ocenjevanja.

11.2   Pristojni organ pripravi načrt ponovnega ocenjevanja in nadzora za vsako imenovano tehnično službo, tako da se reprezentativni vzorci področja imenovanja redno ocenjujejo.

Pogostnost pregledov na kraju samem, tako ponovnih kot nadzornih ocenjevanj, je odvisna od dokazane stabilnosti, ki jo doseže tehnična služba.

11.3   Če se med nadzorom ali ponovnim ocenjevanjem odkrijejo neskladnosti, pristojni organ tehnični službi določi obvezujoče roke za izvedbo korektivnih ukrepov.

11.4   Če se korektivni ukrepi ali ukrepi za izboljšanje ne sprejmejo v dogovorjenem časovnem roku ali veljajo za nezadostne, pristojni organ sprejme ustrezne ukrepe, npr. izvede nadaljnje ocenjevanje ali začasno razveljavi ali prekliče imenovanje za eno ali več dejavnosti, za katere je bila imenovana tehnična služba.

11.5   Kadar pristojni organ začasno razveljavi ali prekliče imenovanje tehnične službe, jo o svoji odločitvi obvesti s priporočeno pošto. V vsakem primeru pristojni organ sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev nadaljevanja dejavnosti, ki so jih tehnične službe že vzpostavile.

12.   Evidenca o imenovanih tehničnih službah

12.1   Pristojni organ vodi evidenco o tehničnih službah, s čimer dokaže, da so bile zahteve za imenovanje, vključno z usposobljenostjo, dejansko izpolnjene.

12.2   Pristojni organ hrani evidenco o tehničnih službah na varnem, da se zagotovi zaupnost.

12.3   Evidenca o tehničnih službah vključuje najmanj:

(a)

ustrezno korespondenco;

(b)

dokumentacijo in poročila o oceni;

(c)

izvode certifikatov o imenovanju.


PRILOGA IV

SKLADNOST PROIZVODNIH POSTOPKOV

1.   Cilji

1.1   Cilj skladnosti proizvodnega postopka je zagotoviti, da so vsa izdelana vozila, sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote, deli ali oprema skladni s odobrenim tipom.

1.2   Ugotavljanje skladnosti proizvodnega postopka vedno vključuje oceno sistemov zagotavljanja kakovosti, v točki 2 imenovano „začetno ocenjevanje“, ter preverjanje predmeta homologacije in s proizvodi povezana preverjanja, v točki 3 imenovana „ukrepi za skladnost proizvodnje“.

2.   Začetno ocenjevanje

2.1   Organ za odobritev pred podelitvijo homologacije preveri obstoj zadovoljivih ukrepov in postopkov za zagotovitev, da so vozila, sistemi, sestavni deli, samostojne tehnične enote ter deli in oprema v skladu s odobrenim tipom.

2.2   Smernice za ocenjevanje so v standardu EN ISO 19011:2011 – Smernice za presojanje sistemov vodenja.

2.3   Organ za odobritev preveri, ali so izpolnjene zahteve iz točke 2.1:

organ za odobritev se zadovolji z začetno oceno in ukrepi za skladnost proizvoda iz točke 3 ob upoštevanju enega od ukrepov, opisanih v točkah od 2.3.1 do 2.3.3, ali delne oziroma celotne kombinacije teh ukrepov, kot je ustrezno.

2.3.1   Začetno oceno in preverjanje ukrepov za skladnost proizvodov opravi organ za odobritev ali organ, ki organa za odobritev imenuje za ta namen.

2.3.1.1   Organ za odobritev lahko pri opredeljevanju obsega začetnega ocenjevanja, ki ga je treba opraviti, upošteva naslednje informacije:

(a)

ali ima proizvajalec certifikacijo, podobno tisti iz točke 2.3.3, ki ni bila kvalificirana ali priznana na podlagi navedene točke;

(b)

ocene sistema zagotavljanja kakovosti pri homologaciji sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki jih v prostorih proizvajalca sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote izvedejo proizvajalci vozil v skladu z eno ali več specifikacijami sektorja industrije, ki ustrezajo zahtevam iz standarda EN ISO 9001:2015 ali ISO/TS16949:2009;

(c)

ali je bila v kateri koli državi članici v zadnjem času zaradi nezadovoljivega nadzora skladnosti proizvodnje preklicana ena ali več homologacij proizvajalca. V tem primeru se začetna ocena organa za odobritev ne omeji na sprejetje certifikacije sistema proizvajalca za zagotavljanje kakovosti, temveč vključuje preverjanje, ali so bile izvedene vse potrebne izboljšave za zagotovitev učinkovitega nadzora skladnosti proizvodnje vozil, sestavnih delov, sistemov ali samostojnih tehničnih enot z odobrenim tipom.

2.3.2   Začetno oceno in preverjanje ukrepov za skladnost proizvodov lahko opravi tudi organ za odobritev druge države članice ali organ, ki za organa za odobritev imenuje za ta namen.

2.3.2.1   Organ za odobritev druge države članice v takem primeru pripravi izjavo o skladnosti, v kateri navede področja in proizvodne obrate, ki jih je obravnaval kot pomembne za proizvode, ki jih je treba homologirati, ter za regulativne akte, na podlagi katerih bodo ti proizvodi homologirani.

2.3.2.2   Na zahtevo organa za odobritev države članice, ki podeljuje homologacijo, organ za odobritev druge države članice takoj pošlje izjavo o skladnosti ali sporoči, da te izjave ne more podati.

2.3.2.3   Izjava o skladnosti vsebuje najmanj naslednje podatke:

(a)

skupino ali podjetje

(npr. XYZ Automotive)

(b)

določeno organizacijo

(npr. regijska enota)

(c)

obrate/proizvodna mesta

(npr. tovarna motorjev 1 (v državi A) – tovarna motorjev 2 (v državi B))

(d)

obseg vozil/sestavnih delov

(npr. vsi modeli kategorije M1)

(e)

ocenjena področja

(npr. sestava motorja, izdelava in sestava nadgradnje, sestava vozila)

(f)

pregledane dokumente

(npr. poslovnik za kakovost in postopki kakovosti podjetja in zadevnega obrata)

(g)

datum ocenjevanja

(npr. ocenjevanje se je izvajalo od dd/mm/llll do dd/mm/lllll)

(h)

načrtovan kontrolni obisk

(npr. dd/mm/llll)

2.3.3   Organ za odobritev lahko kot izpolnitev zahtev začetnega ocenjevanja iz točke 2.3 sprejme tudi ustrezni certifikat, ki ga je proizvajalec pridobil po standardu EN ISO 9001:2015 ali ISO/TS 16949:2009 (v tem primeru področje uporabe certifikata zajema proizvode, ki bodo homologirani) ali enakovrednem standardu certificiranja, če sistem vodenja kakovosti dejansko zajema skladnost proizvodnje in če homologacija proizvajalca ni bila preklicana, kot je opisano v točki 2.3.1.1(c). Proizvajalec zagotovi podatke o certifikatu in organ za odobritev obvešča o vseh spremembah glede njegove veljavnosti ali področja uporabe.

2.4   Za homologacijo vozila ni treba ponavljati začetnih ocenjevanj, opravljenih zaradi podelitve homologacije za sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote vozila, vendar jih je treba zaključiti z ocenjevanji, ki se nanašajo na proizvodna mesta in dejavnosti v zvezi z izdelavo celotnega vozila, ki ni bila zajeta v prvotnih ocenah.

3.   Ukrepi za skladnost proizvodnje

3.1   Vsako vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema v skladu s pravilnikom ZN, priloženim k Revidiranemu sporazumu iz leta 1958 in k tej uredbi, je izdelan tako, da je skladen z odobrenim tipom in izpolnjuje zahteve iz Priloge, navedenih pravilnikov ZN in te uredbe.

3.2   Pred podelitvijo homologacije v skladu s to uredbo in pravilnikom ZN, priloženim Revidiranemu sporazumu iz leta 1958, organ za odobritev za vsako homologacijo po dogovoru s proizvajalcem preveri, ali obstajajo primerni ukrepi za skladnost proizvodov in pisno določeni načrti kontrole, da se v določenih časovnih razmikih izvedejo navedeni preskusi ali ustrezni pregledi, potrebni za potrditev stalne skladnosti z odobrenim tipom, vključno s preskusi, določeni v tej uredbi in navedenem pravilniku ZN, kadar je primerno.

3.3   Imetnik homologacije zlasti:

3.3.1

zagotovi, da obstajajo in se uporabljajo postopki za učinkovito kontrolo skladnosti vozil, sistemov, sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot, delov ali opreme z odobrenim tipom;

3.3.2

ima dostop do preskusne ali druge ustrezne opreme, potrebne za preverjanje skladnosti z vsakim odobrenim tipom;

3.3.3

poskrbi za zapis rezultatov preskusov ali pregledov in za to, da pripadajoča dokumentacija ostane na voljo za obdobje do 10 let, ki se določi skupaj z odobrenim organom;

3.3.4

analizira rezultate vseh vrst preskusov ali preverjanj, da se potrdi in zagotovi stabilnost lastnosti proizvoda ob upoštevanju običajnih odstopanj pri serijski proizvodnji;

3.3.5

zagotovi, da se za vsak tip proizvoda opravijo vsaj preverjanja, določena v tej uredbi, in preskusi, določeni v ustreznih regulativnih aktih iz Priloge II;

3.3.6

zagotovi, da se za vsako serijo vzorcev ali testnih kosov, ki kažejo neskladnost v vrsti zadevnega preskusa, zberejo dodatni vzorci in preskušanje. Pri tem se sprejmejo vsi potrebni ukrepi, da se znova vzpostavi skladnost proizvodnega postopka za zagotovitev skladnosti z odobrenim tipom.

3.4   V primeru homologacije po delih, mešane homologacije ali večstopenjske homologacije lahko organ za odobritev, ki podeli homologacijo celotnega vozila, od organa za odobritev, ki je podelil homologacijo kateremu koli zadevnemu sistemu, sestavnemu delu ali samostojni tehničnih enoti, zahteva podrobnosti glede upoštevanja zahtev glede skladnosti proizvodnje iz te priloge.

3.5   Če organ za odobritev, ki podeli homologacijo celotnega vozila, ni zadovoljen s posredovanimi podatki iz točke 3.4, to pisno sporoči zadevnemu proizvajalcu ter organu za odobritev, ki je podelil homologacijo sistemu, sestavnemu delu ali samostojni tehnični enoti, in zahteva dodatna preverjanja in presoje skladnosti proizvodnje, ki se opravijo v prostorih proizvajalca navedenih sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot. Rezultati teh dodatnih preverjanj in presoj skladnosti proizvodnje se takoj sporočijo organu za odobritev.

3.6   V primeru točk 3.4 in 3.5 in v primeru, da organ za odobritev, ki podeli homologacijo celotnega vozila, ni zadovoljen z rezultati dodatnih presoj ali pregledov, mora proizvajalec zagotoviti, da se v najkrajšem možnem času ponovno vzpostavi ter navedenemu organu za odobritev in organu za odobritev, ki je podelil odobritev sistemu, sestavnemu delu ali samostojni tehnični enoti, dokaže skladnost proizvodnje.

4.   Ukrepi za stalno preverjanje

4.1   Organ za odobritev, ki je podelil homologacijo, lahko z rednimi presojami kadar koli preveri metode za nadzor skladnosti, ki se uporabljajo v vsakem proizvodnem obratu. Proizvajalec v ta namen temu organu omogoči dostop do proizvodnih, inšpekcijskih, preskusnih obratov ter obratov za shrambo in distribucijo ter zagotovi vse potrebne informacije v zvezi z dokumentacijo in evidencami sistema vodenja kakovosti.

4.1.1   Običajno se pri takih rednih presojah preverja, ali je učinkovitost postopkov, določenih v točkah 2 in 3 (začetno ocenjevanje in ukrepi za skladnost proizvoda), nespremenjena.

4.1.1.1   Nadzor, ki ga izvajajo tehnične službe (kvalificirane ali priznane, kot je določeno v točki 2.3.3), se upošteva kot izpolnjevanje zahteve iz točke 4.1.1 v zvezi s postopki, uvedenimi pri začetnem ocenjevanju.

4.1.1.2   Glede pogostnosti preverjanj, ki jih opravi organ za odobritev (razen tistih, ki so navedena v točki 4.1.1.1), se zagotovi, da se ustrezna preverjanja, izvedena v skladu s točkama 2 in 3, ponovijo v intervalih glede na metodologijo ocenjevanja tveganja, ki je skladna z mednarodnim standardom ISO 31000:2018 – Obvladovanje tveganja – Načela in smernice, v vsakem primeru pa vsaj enkrat na tri leta. Ta metodologija zlasti upošteva vse neskladnosti, ki jih ugotovijo druge države članice v smislu člena 54(1).

4.2   Pri vsakem preverjanju se inšpektorju dajo na voljo zapisi o preskusih in pregledih ter dokumenti o proizvodnji, zlasti zapisi o tistih preskusih ali preverjanjih, ki so potrebni v skladu s točko 2.2.

4.3   Inšpektor lahko naključno izbere vzorce, ki se preskusijo v proizvajalčevem laboratoriju ali prostorih tehnične službe. V takem primeru se izvede samo fizični preskus. Najmanjše število vzorcev se določi na podlagi rezultatov preverjanja, ki ga opravi proizvajalec.

4.4   Inšpektor, ki meni, da je raven nadzora nezadovoljiva ali da je treba preveriti veljavnost preskusov, opravljenih v skladu s točko 4.2, izbere vzorce, ki se pošljejo tehnični službi, da izvede fizične preskuse v skladu z zahtevami glede skladnosti proizvodnje, določenimi v regulativnih aktih iz Priloge II.

4.5   Kadar so rezultati kontrolnega pregleda ali spremljanja nezadovoljivi, organ za odobritev sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da proizvajalec čim hitreje ponovno vzpostavi skladnost proizvodnje.

4.6   V primerih, ko skladnost s pravilniki ZN zahteva ta uredba, proizvajalec lahko po želji uporablja to prilogo kot enakovredno alternativo zahtevam za skladnost proizvodnje v zadevnih pravilnikih ZN. Toda če se uporabljata točki 4.4 ali 4.5, je treba zadovoljivo izpolnjevati vse ločene zahteve za skladnost proizvodnje iz pravilnikov ZN, kot to zahteva organ za odobritev, dokler ta ne odloči, da je bila skladnost proizvodnje ponovno vzpostavljena.


PRILOGA V

OMEJITVE ŠTEVILA VOZIL ZA MAJHNE SERIJE IN ZA ZAKLJUČEK SERIJE

A.   LETNE KOLIČINSKE OMEJITVE ŠTEVILA VOZIL ZA MAJHNE SERIJE

1.   Število enot posameznega tipa vozil, ki se registrira, da na voljo na trgu ali začne uporabljati v Uniji v enem letu, na podlagi člena 41 ne sme presegati letnih količinskih omejitev iz naslednje tabele za zadevno kategorijo vozil:

Kategorija

Enote

M1

1 500

M2, M3

0

N1

1 500

N2, N3

0 do datuma začetka uporabe delegiranih aktov iz člena 41(5).

1 500 po tem datumu

O1, O2

0

O3, O4

0

2.   Število enot posameznega tipa vozil, ki se registrira, da na voljo na trgu ali začne uporabljati v državi članici v enem letu, določi država članica, vendar to število na podlagi člena 42 ne sme presegati letnih količinskih omejitev iz naslednje tabele za zadevno kategorijo vozil:

Kategorija

Enote

M1

250

M2, M3

250

N1

250

N2, N3

250

O1, O2

500

O3, O4

250

B.   OMEJITVE ZA ZAKLJUČEK SERIJE

Največje število dokončanih in dodelanih vozil, ki se začnejo uporabljati v vsaki državi članici po postopku „zaključek serije“, omeji država članica na enega od naslednjih načinov:

1.

največje število vozil enega ali več tipov ne sme presegati 10 % pri kategoriji M1 oziroma 30 % pri vseh drugih kategorijah vozil vseh zadevnih tipov, danih v uporabo v tej državi članici v preteklem letu. Če 10 % oziroma 30 % znaša manj kot 100 vozil, lahko država članica dovoli začetek uporabe za največ 100 vozil;

2.

vozila katerega koli tipa je treba omejiti na tista, za katera je bilo izdano veljavni certifikat o skladnosti na dan izdelave vozila ali po njem, certifikat pa je bil veljaven vsaj tri mesece po datumu izdaje, vendar je pozneje postal neveljaven zaradi začetka veljavnosti nekega regulativnega akta.


PRILOGA VI

SEZNAM DELOV ALI OPREME, KI LAHKO POMENIJO RESNO TVEGANJE ZA PRAVILNO DELOVANJE SISTEMOV, KI SO BISTVENI ZA VARNOST VOZILA ALI NJEGOVO OKOLJSKE TEHNIČNE LASTNOSTI, ZAHTEVE GLEDE UČINKOVITOSTI TAKIH DELOV ALI OPREME, USTREZNI PRESKUSNI POSTOPKI, DOLOČBE O OZNAČEVANJU IN PAKIRANJU

I.   Deli in oprema, ki imajo velik vpliv na varnost vozila

Št. dela

Opis dela

Zahteva glede učinkovitosti

Preskusni postopek

Zahteva glede označevanja

Zahteve glede embalaže

1

[…]

 

 

 

 

2

 

 

 

 

 

3

 

 

 

 

 

II.   Deli ali oprema, ki imajo velik vpliv na okoljske tehnične lastnosti vozila

Št. dela

Opis dela

Zahteva glede učinkovitosti

Preskusni postopek

Zahteva glede označevanja

Zahteve glede embalaže

1

[…]

 

 

 

 

2

 

 

 

 

 

3

 

 

 

 

 


PRILOGA VII

REGULATIVNI AKTI, ZA KATERE JE PROIZVAJALEC LAHKO IMENOVAN ZA TEHNIČNO SLUŽBO

1.   Cilji in področje uporabe

1.1   V tej prilogi so navedeni regulativni akti, za katere je interne tehnične službe proizvajalec lahko v skladu s členom 72(1) imenovan za tehnično službo.

1.2   Vključuje tudi ustrezne določbe v zvezi z imenovanjem interne tehnične službe proizvajalca za tehnično službo, ki se uporabljajo v okviru homologacije vozil, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot iz dela I Priloge II.

1.3   Ta priloga se ne uporablja za proizvajalce, ki zaprosijo za EU-homologacijo vozil, izdelanih v majhnih serijah, kot je navedeno v členu 41.

2.   Imenovanje interne tehnične službe proizvajalca za tehnično službo

2.1   Proizvajalec interne tehnične službe, imenovan za tehnično službo, je proizvajalec, ki ga je homologacijski organ imenoval za preskuševalni laboratorij za izvajanje homologacijskih preskusov v njegovem imenu.

Izraz „izvajanje preskusov“ ni omejen samo na merjenje zmogljivosti, temveč zajema tudi zapisovanje rezultatov preskusa in predložitev poročila, vključno z ustreznimi ugotovitvami, homologacijskemu organu.

Zajema preverjanje skladnosti z določbami, ki ne zahtevajo nujno meritev. To velja za oceno, ali je konstrukcija skladna s pravnimi zahtevami.

3.   Seznam regulativnih aktov in omejitev

 

Predmet

Sklic na regulativni akt

4A

Prostor za namestitev in pritrditev zadnjih registrskih tablic

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1003/2010

7A

Zvočne signalne naprave in signali

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 28

10A

Elektromagnetna združljivost

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 10

18A

Predpisane tablice proizvajalca in identifikacijska številka vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 19/2011

20A

Vgradnja svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav v vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 48

27A

Naprava za vleko

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1005/2010

33A

Namestitev in označevanje naprav za ročno upravljanje, kontrolnih svetilk in kazalnikov

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 121

34A

Sistemi za odleditev in sušenje vetrobranskega stekla

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 672/2010

35A

Sistemi za brisanje in pranje vetrobranskega stekla

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1008/2010

36A

Ogrevalni sistemi

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 122

Razen določb iz Priloge 8 v zvezi z grelniki in ogrevalnimi sistemi, ki delujejo na principu zgorevanja utekočinjenega naftnega plina (UNP)

37A

Okrovi koles

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1009/2010

44A

Mase in mere

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1230/2012

45A

Materiali za varnostno zasteklitev in njihova vgradnja v vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 43

Omejeno na določbe iz Priloge 21

46A

Namestitev pnevmatik

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 458/2011

48A

Mase in mere

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1230/2012

49A

Gospodarska vozila glede na njihove zunanje štrleče dele pred zadnjo steno kabine

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 61

50A

Sestavni deli mehanskih sistemov za spenjanje med seboj povezanih vozil

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 55

Omejeno na določbe iz Priloge 5 (do vključno odstavka 8) in Priloge 7

61

Klimatska naprava

Direktiva 2006/40/ES

Dodatek

Imenovanje interne tehnične službe proizvajalca za tehnično službo in sklepanje pogodb s podizvajalci

1.   Splošno

1.1   Imenovanje in uradno sporočilo interne tehnične službe proizvajalca za tehnično službo se izvede v skladu s členi od 68 do 81, sklepanje pogodb s podizvajalci pa se opravi v skladu s tem dodatkom.

2.   Sklepanje pogodb s podizvajalci

2.1   Tehnična služba lahko v skladu s členom 71(1) imenuje podizvajalca, ki bo opravljal preskuse v njenem imenu.

2.2   V tem dodatku „podizvajalec“ pomeni odvisno podjetje tehnične službe, ki ji je navedena tehnična služba zaupala opravljanje dejavnosti preskušanja dejavnosti znotraj lastnega podjetja, ali tretjo stran, s katero je navedena tehnična služba sklenila pogodbo za opravljanje dejavnosti preskušanja.

2.3   Uporaba storitev podizvajalca proizvajalca ne razreši obveznosti izpolnjevanja določb členov 69, 70, 80 in 81 ter zlasti tistih v zvezi z usposobljenostjo tehničnih služb in skladnostjo s standardom EN ISO/IEC 17025:2005.

2.4   Točka 2 Priloge VII se uporablja za podizvajalca.

3.   Poročilo o preskusu

Poročila o preskusu se sestavijo v skladu z izvedbenimi akti iz člena 30(3).


PRILOGA VIII

POGOJI ZA UPORABO VIRTUALNIH PRESKUSNIH METOD S STRANI PROIZVAJALCA ALI TEHNIČNE SLUŽBE

1.   Cilji in področje uporabe

Ta priloga vsebuje določbe v zvezi z virtualnim preskušanjem v skladu s členom 30(7).

2.   Seznam regulativnih aktov

 

Predmet

Sklic na regulativni akt

3B

Naprave za zaščito pred podletom od zadaj in njihova vgradnja; zaščita pred podletom od zadaj

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 58

6A

Dostop do vozila in sposobnost manevriranja (stopnice za dostop, nastopne plošče in držala)

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 130/2012

6B

Ključavnice in tečaji vrat

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 11

8A

Naprave za posredno gledanje in njihova vgradnja

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 46

12A

Notranja oprema

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 21

16A

Zunanji štrleči deli

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 26

20A

Vgradnja svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav v vozila

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 48

27A

Naprava za vleko

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1005/2010

32A

Prednje vidno polje

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 125

35A

Sistemi za brisanje in pranje vetrobranskega stekla

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1008/2010

37A

Okrovi koles

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1009/2010

42A

Bočna zaščita tovornih vozil

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 73

48A

Mase in mere

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1230/2012

49A

Gospodarska vozila glede na njihove zunanje štrleče dele pred zadnjo steno kabine

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 61

50A

Sestavni deli mehanskih sistemov za spenjanje med seboj povezanih vozil

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 55

50B

Naprave za kratko spenjanje vozil; vgradnja odobrenega tipa naprave za kratko spenjanje vozil

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 102

52A

Vozila kategorij M2 in M3

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 107

52B

Trdnost nadgradnje avtobusov

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 66

57A

Naprave za zaščito pred podletom od spredaj in njihova namestitev; zaščita pred podletom od spredaj

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 93

Dodatek 1

Splošni pogoji za uporabo virtualnih preskusnih metod

1.   Virtualni preskusni model

Za opis in izvedbo virtualnega preskušanja se kot osnovna struktura uporabi naslednji sistem:

(a)

namen;

(b)

strukturni model;

(c)

robni pogoji;

(d)

predvidene obremenitve;

(e)

izračun;

(f)

ocena;

(g)

dokumentacija.

2.   Temelji računalniške simulacije in izračuna

2.1   Matematični model

Matematični model predloži proizvajalec. Odraža zapletenost konstrukcije vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki se preskuša glede na zahteve zadevnega regulativnega akta in njegovih robnih pogojev.

Iste določbe se uporabljajo za preskušanje sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot neodvisno od vozila.

2.2   Postopek potrditve matematičnega modela

Matematični model se potrdi v primerjavi z dejanskimi preskusnimi pogoji.

V ta namen se izvede fizični preskus, rezultati, dobljeni z matematičnim modelom, pa se primerjajo z rezultati fizičnega preskusa. Dokaže se primerljivost rezultatov preskusov. Proizvajalec ali tehnična služba sestavi poročilo o potrditvi in ga predloži organu za odobritev.

O vseh spremembah matematičnega modela ali programske opreme, zaradi katerih bo verjetno razveljavljeno poročilo o potrditvi, se obvesti organ za odobritev, ki lahko zahteva, da se opravi nov postopek potrditve.

Diagram poteka postopka potrditve je prikazan v Dodatku 3.

2.3   Dokumentacija

Proizvajalec tehnični službi da na voljo podatke in pomožna orodja, ki se uporabijo za simulacijo in izračun, ter jih ustrezno dokumentira.

3.   Orodja in podpora

Proizvajalec na zahtevo tehnične službe zagotovi potrebna orodja za izvedbo virtualnega preskušanja, vključno z ustrezno programsko opremo, ali tehnični službi omogoči dostop do njih.

Poleg tega tehnični službi zagotovi ustrezno podporo.

Dostop in podpora tehnični službi, ki ju zagotavlja proizvajalec, tehnične službe ne razreši obveznosti v zvezi z usposobljenostjo njenega osebja, plačilom licenčnih pravic in spoštovanjem zaupnosti.

Dodatek 2

Posebni pogoji za uporabo virtualnih preskusnih metod

1.   Seznam regulativnih aktov

 

Sklic na regulativni akt

Priloga in odstavki

Posebni pogoji

3B

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 58

Odstavki 2.3, 7.3 in 25.6 Pravilnika ZN št. 58.

Mere in odpornost proti silam.

6A

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 130/2012

Priloga II, dela 1 in 2 k Uredbi (EU) št. 130/2012.

Mere stopnic za dostop, nastopne plošče in držala.

6B

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 11

Priloga 3 k Pravilniku ZN št. 11.

Odstavek 2.1 Priloge 4 k Pravilniku ZN št. 11.

Priloga 5 k Pravilniku ZN št. 11.

Preskusi natezne trdnosti in odpornost ključavnic proti pospešku.

8A

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 46

Odstavek 15.2.4 Pravilnika ZN št. 46.

Predpisana vidna polja za vzvratna ogledala.

12A

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 21

(a)

Odstavki 5. do 5.7 Pravilnika ZN št. 21.

(a)

Meritev vseh polmerov zaobljenosti in vseh štrlečih delov, razen pri zahtevah, pri katerih je treba uporabiti silo, da se preveri skladnost z določbami.

(b)

Odstavki 2.3 Pravilnika ZN št. 21.

(b)

Določanje območja udarca z glavo.

16A

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 26

Odstavek 5.2.4 Pravilnika ZN št. 26.

Vse določbe iz odstavkov 5 (Splošne zahteve) in 6 (Posebne zahteve) Pravilnika ZN št. 26.

Meritev vseh polmerov zaobljenosti in vseh štrlečih delov, razen pri zahtevah, pri katerih je treba uporabiti silo, da se preveri skladnost z določbami.

20A

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 48

Odstavek 6. (Posamezne specifikacije) ter priloge 4, 5 in 6 k Pravilniku ZN št. 48.

Preskusna vožnja iz odstavka 6.22.9.2.2 se izvede na dejanskem vozilu.

27A

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1005/2010

Točka 1.2 Priloge II k Uredbi (EU) št. 1005/2010.

Vlečna in tlačna statična sila.

32A

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 125

Odstavek 5 (Specifikacije) Pravilnika ZN št. 125.

Ovire in vidno polje.

35A

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1008/2010

Točki 1.1.2 in 1.1.3 Priloge III k Uredbi (EU) št. 1008/2010.

Določitev samo obrisane površine.

37A

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1009/2010

Točka 2 Priloge II k Uredbi (EU) št. 1009/2010.

Preverjanje dimenzijskih zahtev.

42A

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 73

Odstavek 12.10 Pravilnika ZN št. 73.

Merjenje odpornosti pri vodoravni sili in merjenje upogiba.

48A

Uredba (ES) št. 661/2009

Uredba (EU) št. 1230/2012

(a)

Točki 7 in 8 dela B Priloge I k Uredbi (EU) št. 1230/2012.

(a)

Preverjanje izpolnjevanja zahtev glede manevrskih sposobnosti, vključno z manevrskimi sposobnostmi vozil, opremljenih z dvižnimi ali obremenljivimi osmi.

(b)

Točki 6 in 7 dela C Priloge I k Uredbi (EU) št. 1230/2012.

(b)

Merjenje največjega obrata proti zadnjemu delu.

49A

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 61

Odstavka 5 in 6 Pravilnika ZN št. 61.

Meritev vseh polmerov zaobljenosti in vseh štrlečih delov, razen pri zahtevah, pri katerih je treba uporabiti silo, da se preveri skladnost z določbami.

50A

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 55

(a)

Priloga 5 „Zahteve za mehanske naprave ali sestavne dele za spenjanje“ Pravilnika ZN št. 55.

(a)

Vse določbe odstavkov od 1 do 8.

(b)

Odstavek 1.1 Priloge 6 k Pravilniku ZN št. 55.

(b)

Preskusi trdnosti na preprostih mehanskih napravah za spenjanje se lahko nadomestijo z virtualnimi preskusi.

(c)

Odstavek 3 Priloge 6 k Pravilniku ZN št. 55.

(c)

Samo odstavki 3.6.1 (Preskus trdnosti), 3.6.2 (Odpornost proti odklonu) in 3.6.3 (Odpornost proti upogibu).

52A

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 107

Priloga 3 k Pravilniku ZN št. 107.

Odstavek 7.4.5 (računska metoda).

52B

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 66

Priloga 9 k Pravilniku ZN št. 66.

Računalniška simulacija preskusa s prevračanjem na dokončanem vozilu kot enakovredna odobrena metoda.

57A

Uredba (ES) št. 661/2009

Pravilnik ZN št. 93

Odstavek 3 Priloge 5 k Pravilniku ZN št. 93.

Merjenje odpornosti pri vodoravni sili in merjenje upogiba.

Dodatek 3

Postopek potrditve

Image

Organ za odobritev

Tehnično poročilo v skladu z direktivo ES

Računalniška simulacija

Virtualni prototipi I, II, …

Postopek odobritve

Soglasje organa za odobritev

Poročilo o potrditvi

Računalniška simulacija

Fizični preskus

Fizični prototip

Postopek potrditve

Matematični model

Poizvajalec


PRILOGA IX

POSTOPKI ZA VEČSTOPENJSKO HOMOLOGACIJO

1.   Obveznosti proizvajalcev

1.1   Za uspešno delovanje postopka večstopenjske homologacije je potrebno sodelovanje vseh udeleženih proizvajalcev. Zato se mora organ za odobritev pred podelitvijo prve ali naslednje stopnje homologacije prepričati o obstoju ustreznih dogovorov za dobavo in izmenjavo dokumentov in informacij med zadevnimi proizvajalci, tako da tip dodelanega vozila izpolnjuje tehnične zahteve vseh zahtevanih regulativnih aktov, kot je to določeno v Prilogi II. Te informacije morajo vsebovati podrobnosti iz podeljenih homologacij za sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote in tudi o delih vozila, vgrajenih v nedodelano vozilo, ki pa še niso homologirani.

1.2   Vsak proizvajalec v večstopenjskem postopku homologacije je odgovoren za odobritev in skladnost proizvodnje vseh sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki jih je ta proizvajalec izdelal ali jih dodal predhodni stopnji izdelave. Proizvajalec na poznejši stopnji ni odgovoren za predmete, ki so bili odobreni na predhodni stopnji, razen kadar je ta proizvajalec pomembne dele spremenil tako, da predhodno podeljena odobritev ni več veljavna.

2.   Obveznosti organov za odobritev

2.1   Organ za odobritev:

(a)

preveri, ali vsi certifikati o EU-homologaciji, izdani na podlagi regulativnih aktov, ki se uporabljajo za homologacijo vozil, veljajo za tip vozila na stopnji njegove dodelave in ustrezajo predpisanim zahtevam;

(b)

se prepriča, ali so vsi potrebni podatki, upoštevajoč stopnjo dodelave vozila, vključeni v opisno mapo;

(c)

na podlagi predložene dokumentacije preveri, ali so značilnosti vozila in podatki, vsebovani v opisni mapi, navedeni tudi v opisni dokumentaciji in certifikatih o EU-homologaciji, izdanih v skladu z ustreznimi regulativnimi akti; in v primeru dodelanih vozil, če določen podatek iz dela I opisne mape ni vključen v opisno dokumentacijo kateregakoli regulativnega akta, preveri, ali je ta del ali značilnost skladna s podatki v opisni mapi;

(d)

na izbranem vzorcu vozil tipa, ki ga je treba odobriti, pregleda ali organizira kontrolni pregled sestavnih delov in sistemov vozila, da bi zagotovil, da je vozilo izdelano v skladu z ustreznimi podatki iz overjene opisne dokumentacije in v skladu z vsemi regulativnimi akti, ter

(e)

po potrebi pregleda ali organizira pregled vgradnje zadevnih samostojnih tehničnih enot.

2.2   Število vozil, ki jih je treba pregledati za namene točke 2.1(d), mora biti dovolj veliko, da omogoča ustrezen nadzor različnih kombinacij, ki jim je treba podeliti EU-homologacijo glede na stopnjo dodelave vozila in naslednja merila:

motor,

menjalnik,

pogonske osi (število, lega, medsebojna povezava),

krmiljene osi (število in lega),

vrste nadgradnje,

število vrat,

lega volana,

število sedežev,

raven opreme.

3.   Veljavne zahteve

3.1   Večstopenjske homologacije vozila se podelijo na podlagi stopnje dodelave tipa vozila in morajo vsebovati vse homologacije, podeljene na predhodnih stopnjah.

3.2   Ta uredba (zlasti zahteve iz Priloge I in posamezni regulativni akti, navedeni v Prilogi II) se za homologacijo celotnega vozila uporablja na enak način, kot če bi bila odobritev podeljena (ali razširjena) za proizvajalca osnovnega vozila.

3.2.1   Če tip sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote ni bil spremenjen, homologacija, ki je bila sistemu, sestavnemu delu ali samostojni tehnični enoti podeljena na predhodni stopnji, ostane veljavna do izteka veljavnosti prve registracije, kot je določeno v posameznem regulativnem aktu.

3.2.2   Če je bil tip sistema na poznejših stopnjah dodelave vozila spremenjen v takem obsegu, da je treba sistem ponovno preskusiti za namene homologacije, je ponovno preskušanje omejeno samo na tiste dele sistema, ki so bili spremenjeni ali na katere so spremembe vplivale.

3.2.3   Če je bil tip vozila ali tip sistema na poznejših stopnjah dodelave vozila s strani drugega proizvajalca spremenjen v takem obsegu, da je vozilo ali sistem, razen imena proizvajalca, še vedno mogoče šteti za enak tip, se zahteve, ki veljajo za obstoječe tipe, še vedno lahko uporabljajo do datuma prve registracije, ki je naveden v ustreznem regulativnem aktu.

3.2.4   Sprememba kategorije vozila vodi k uporabi ustreznih zahtev za novo kategorijo vozila. Certifikati o EU-homologaciji predhodne kategorije se sprejmejo pod pogojem, da so zahteve, ki jih izpolnjuje vozilo, enake ali strožje od tistih, ki se uporabljajo za novo kategorijo.

3.3   V dogovoru s organom za odobritev homologacije celotnega vozila, ki se podeli proizvajalcu na poznejši stopnji dodelave vozila, ni treba razširiti ali spremeniti, kadar razširitev na predhodni stopnji vozila ne vpliva na poznejšo stopnjo ali tehnične podatke vozila. Vendar se homologacijska številka, vključno z razširitvijo vozila na predhodnih stopnjah, prepiše v certifikat o skladnosti vozila na poznejši stopnji.

3.4   Kadar prostor za tovor dokončanega ali dodelanega vozila kategorije N ali O spremeni drug proizvajalec z namenom dodajanja odstranljivih pritrdilnih elementov za hrambo in zavarovanje tovora (npr. obloga v tovornem prostoru, police in strešni nosilci), se taki elementi lahko obravnavajo kot del koristne nosilnosti in homologacija ni potrebna, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

spremembe z izjemo povečanja dejanske mase vozila na noben način ne vplivajo na homologacijo vozila;

(b)

dodani pritrdilni elementi se lahko odstranijo brez posebnih orodij.

4.   Identifikacija vozila

4.1   Identifikacijska številka osnovnega vozila (VIN), ki jo predpisuje Uredba (EU) št. 19/2011, se ohrani med vsemi zaporednimi stopnjami postopka homologacije z namenom zagotovitve sledljivosti postopka.

4.2   Na drugi stopnji in poznejših stopnjah vsak proizvajalec poleg predpisane tablice proizvajalca, ki jo določa Uredba (EU) št. 19/2011, na vozilo pritrdi dodatno tablico, katere vzorec je prikazan v Dodatku k tej prilogi. Ta tablica je trdno pritrjena na opaznem in lahko dostopnem mestu na delu, ki ga ob normalni uporabi vozila ni treba menjati. Na tablici so jasno in neizbrisno prikazane naslednje informacije v naslednjem vrstnem redu:

proizvajalčevo ime,

deli 1, 3 in 4 številke EU-homologacije,

stopnja odobritve,

identifikacijska številka osnovnega vozila,

največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila, kadar je vrednost na trenutni stopnji odobritve spremenjena,

največja tehnično dovoljena masa skupine obremenjenih vozil (kadar je vrednost na trenutni stopnji odobritve spremenjena in kadar vozilo lahko vleče priklopnik). „0“ se uporabi, če vozilo ne sme vleči priklopnika,

največja tehnično dovoljena masa na vsako os, razvrščena od prednje osi proti zadnji, kadar je vrednost na trenutni stopnji odobritve spremenjena,

za polpriklopnik ali priklopnik s centralno osjo največja tehnično dovoljena masa v točki spenjanja, kadar je vrednost na trenutni stopnji odobritve spremenjena.

Če ni drugače določeno v točki 4.1 in tej točki, dodatna tablica izpolnjuje zahteve iz Priloge I in Priloge II k Uredbi (EU) št. 19/2011.

Dodatek

Vzorec dodatne tablice proizvajalca

Spodnji vzorec je prikazan le kot vodilo.

IME PROIZVAJALCA (stopnja 3)

e2*201X/XX*2609

Stopnja 3

WD9VD58D98D234560

1 500 kg

2 500 kg

1–700 kg

2–810 kg


PRILOGA X

DOSTOP DO INFORMACIJ O OBD VOZILA TER INFORMACIJ O POPRAVILU IN VZDRŽEVANJU VOZILA

1.   Uvod

Ta priloga določa tehnične zahteve za dostop do informacij o OBD vozila ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila.

2.   Dostop do informacij o OBD vozila ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila

2.1   Proizvajalec v skladu s členom 61 uvede potrebne ukrepe in postopke, s katerimi na spletnih straneh zagotovi dostop do informacij o OBD vozila ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila v standardizirani obliki na lahko dostopen in pripraven način, ki ni diskriminatoren v primerjavi z obstoječimi določbami ali dostopom pooblaščenih trgovcev in serviserjev.

2.2   Organ za odobritev podeli homologacijo po tem, ko proizvajalec predloži certifikat o dostopu do informacij o OBD vozila ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila.

2.3   Certifikat o dostopu do informacij o OBD vozila ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila se šteje kot dokazilo o skladnosti s členom 64.

2.4   Certifikat o dostopu do informacij o OBD vozila ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila se sestavi v skladu z vzorcem iz Dodatka 1.

2.5   Informacije o OBD vozila ter informacije o popravilu in vzdrževanju vozila vključujejo:

2.5.1

nedvoumno identifikacijo vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, za katero je odgovoren proizvajalec;

2.5.2

priročnike za vzdrževanje, vključno z evidenco servisov in vzdrževanja;

2.5.3

tehnične priročnike;

2.5.4

informacije o sestavnih delih in diagnostiki (kot so npr. najmanjše in največje teoretične vrednosti meritev);

2.5.5

vezalne načrte;

2.5.6

kode za diagnostiko napak, vključno s posebnimi kodami proizvajalca;

2.5.7

identifikacijsko številko za umerjanje programske opreme, ki se uporablja za tip vozila;

2.5.8

informacije, pridobljene z lastniškimi orodji in opremo ter v zvezi z njimi;

2.5.9

informacije o podatkovnih zapisih ter dvosmerne kontrolne in preskusne podatke;

2.5.10

standardne delovne enote ali časovne roke za naloge popravila in vzdrževanja, če so pooblaščenim trgovcem in serviserjem proizvajalca dane na voljo neposredno ali prek tretje strani;

2.5.11

v primeru večstopenjske homologacije, informacije, zahtevane na podlagi točke 3, in vse druge informacije, potrebne za izpolnjevanje zahtev iz člena 61.

2.6   Proizvajalec zainteresiranim stranem zagotovi naslednje informacije:

2.6.1

pomembne informacije, ki omogočajo razvoj nadomestnih sestavnih delov, nujno potrebnih za pravilno delovanje sistema OBD;

2.6.2

informacije, ki omogočajo razvoj generičnih orodij za diagnostiko.

2.7   Za namene točke 2.6.1. razvoj nadomestnih sestavnih delov ni omejen z:

2.7.1

nedosegljivostjo ustreznih informacij;

2.7.2

tehničnimi zahtevami, ki se nanašajo na strategije za javljanje napak, če so presežene mejne vrednosti sistema OBD ali če sistem OBD ne more izpolniti osnovnih zahtev za nadzor OBD iz te uredbe;

2.7.3

posebnimi spremembami pri obravnavi informacij o OBD glede različne obravnave pogona vozila na bencin ali plin;

2.7.4

homologacijo vozil s pogonom na plin, ki imajo omejeno število manjših pomanjkljivosti.

2.8   Za namene točke 2.6.2, kadar proizvajalci v franšiznih omrežjih uporabljajo orodja za diagnostiko in preskusna orodja v skladu s standardom ISO 22900 Modular vehicle Communication Interface – MVCI (modularni komunikacijski vmesnik za vozila) in standardom ISO 22901 Open Diagnostic Data Exchange – ODX (odprta izmenjava diagnostičnih podatkov), morajo biti datoteke ODX dostopne neodvisnim izvajalcem na spletnem mestu proizvajalca.

2.9   Neposreden tok podatkov o vozilu je za namene OBD, diagnostike, popravil in vzdrževanja vozila na voljo prek zaporednih podatkovnih vrat na standardiziranem priključku za podatkovno povezavo, kot je določeno v odstavku 6.5.1.4 iz Dodatka 1 k Prilogi XI k Pravilniku ZN št. 83 in v odstavku 4.7.3 Priloge 9B k Pravilniku ZN št. 49.

Ko je vozilo v gibanju, so podatki dostopni le za funkcije, ki omogočajo samo branje.

3.   Večstopenjska homologacija

3.1   Pri večstopenjski homologaciji je zadnji proizvajalec odgovoren za zagotavljanje dostopa do informacij o OBD vozila ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila v zvezi s svojimi stopnjami proizvodnje in povezavo s predhodnimi stopnjami.

3.2   Ob tem končni proizvajalec neodvisnim izvajalcem na svoji spletni strani zagotovi naslednje informacije:

3.2.1

spletni naslov proizvajalcev, odgovornih za predhodne stopnje;

3.2.2

ime in naslov vseh proizvajalcev, odgovornih za predhodne stopnje;

3.2.3

homologacijske številke predhodnih stopenj;

3.2.4

številko motorja.

3.3   Vsak proizvajalec, odgovoren za posamezno stopnjo ali stopnje homologacije, bo odgovoren za zagotavljanje dostopa do informacij o OBD vozila ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila v zvezi s stopnjami homologacije, za katere je odgovoren, in povezavo s predhodnimi stopnjami na svoji spletni strani.

3.4   Proizvajalec, odgovoren za posamezno stopnjo ali stopnje homologacije, proizvajalcu, odgovornemu za naslednjo stopnjo, zagotovi naslednje informacije:

3.4.1

certifikat o skladnosti v zvezi s stopnjami, za katere je odgovoren;

3.4.2

certifikat o dostopu do informacij o OBD vozila ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila, vključno z njegovimi prilogami;

3.4.3

homologacijsko številko, ki ustreza stopnjam, za katere je odgovoren;

3.4.4

dokumente iz točk 3.4.1, 3.4.2 in 3.4.3, kot so jih predložili proizvajalci iz predhodnih stopenj.

3.5   Vsak proizvajalec pooblasti proizvajalca, odgovornega za naslednjo stopnjo, da dokumente posreduje proizvajalcem, odgovornim za poznejše stopnje in končno stopnjo.

3.6   Ob tem proizvajalec, odgovoren za posamezno stopnjo ali stopnje homologacije, na pogodbeni podlagi:

3.6.1

proizvajalcu, odgovornemu za naslednjo stopnjo, zagotovi dostop do informacij o OBD vozila ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila ter informacij o vmesniku, ki ustrezajo posameznim stopnjam, za katere je odgovoren;

3.6.2

na zahtevo proizvajalca, odgovornega za poznejšo stopnjo homologacije, zagotovi dostop do informacij o OBD vozila ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila ter informacij o vmesniku, ki ustrezajo posameznim stopnjam, za katere je odgovoren.

3.7   Proizvajalec, vključno s končnim proizvajalcem, lahko v skladu s členom 63 zaračuna pristojbine samo za posamezne stopnje, za katere je odgovoren.

Proizvajalec, vključno s končnim proizvajalcem, ne zaračuna pristojbin za zagotovitev informacij v zvezi s spletnim naslovom ali kontaktnimi podatki katerega koli drugega proizvajalca.

4.   Prilagoditve na zahtevo kupcev

4.1   Z odstopanjem od točke 2 se informacije o popravilu in vzdrževanju za prilagoditev na zahtevo kupca zagotovijo na lahko dostopen in pripraven način, ki ni diskriminatoren v primerjavi z obstoječimi določbami ali dostopom pooblaščenih trgovcev in serviserjev, če je število sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, posebej prilagojenih za kupca, manjše kot 250 enot, proizvedenih po vsem svetu.

Proizvajalec za servisiranje in preprogramiranje elektronskih upravljalnih enot v zvezi s prilagoditvijo na zahtevo kupca neodvisnim izvajalcem omogoči dostop do ustreznega specializiranega lastniškega orodja za diagnostiko ali preskusne opreme, kot so zagotovljeni pooblaščenim serviserjem.

Prilagoditve na zahtevo kupca se navedejo na proizvajalčevi spletni strani z informacijami o popravilu in vzdrževanju ter omenjene v certifikatu o dostopu do informacij o OBD vozila ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozil.

4.2   Proizvajalci neodvisnim izvajalcem s prodajo in najemom omogočijo dostop do specializiranega lastniškega orodja za diagnostiko ali preskusne opreme za vzdrževanje sistemov, sestavnih delov ali tehničnih enot, prilagojenih na zahtevo kupca.

4.3   Proizvajalec ob homologaciji v certifikat o dostopu do informacij o OBD vozila ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozil navede prilagoditve na zahtevo kupca, v zvezi s katerimi se odstopa od obveznosti iz točke 2 o zagotavljanju dostopa do informacij o OBD vozila ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila v standardizirani obliki, ter morebitno elektronsko upravljalno enoto, ki je z njimi povezana.

Te prilagoditve na zahtevo kupca in morebitna elektronska upravljalna enota, ki je z njimi povezana, se navedejo tudi na proizvajalčevi spletni strani z informacijami o popravilu in vzdrževanju.

5.   Proizvajalci majhnih serij

5.1   Z odstopanjem od točke 2 proizvajalci, katerih letna svetovna proizvodnja tipa vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki so predmet te uredbe, za vozila kategorije M1 in N1 ne presega 1 000 vozil, za vozila kategorije M2, M3, N2, N3 in O pa 250 enot, na lahko dostopen in hiter način, ki ni diskriminatoren v primerjavi z obstoječimi določbami ali dostopom pooblaščenih trgovcev in serviserjev, zagotovijo dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozila.

5.2   Vozilo, sistem, sestavni del in samostojna tehnična enota iz točke 5.1 se navede na proizvajalčevi spletni strani z informacijami o popravilu in vzdrževanju.

5.3   Organ za odobritev Komisijo obvesti o vsaki homologaciji, podeljeni proizvajalcem majhnih serij.

6.   Zahteve

6.1   Informacije o OBD vozila ter informacije o popravilu in vzdrževanju vozila, ki so na voljo na spletnih straneh, so v skladu z relevantnim skupnim standardom iz člena 61.

Osebe, ki potrebujejo pravico do kopiranja ali ponovne objave informacij, se pogajajo neposredno z ustreznim proizvajalcem. Na voljo morajo biti tudi informacije za gradivo za usposabljanje, vendar so lahko predstavljene tudi z drugimi mediji razen spletnih strani.

Informacije o vseh delih vozila, s katerimi je proizvajalec vozila opremil vozilo, kot je opredeljeno z identifikacijsko številko vozila in drugimi merili, kot so medosna razdalja, moč motorja, paket opreme ali možnosti, in ki jih je mogoče zamenjati z nadomestnimi deli, ki jih proizvajalec vozila nudi pooblaščenim serviserjem ali trgovcem ali tretjim stranem s sklicem na številko dela originalne opreme, se v obliki strojno berljivih naborov podatkov, ki jih je mogoče elektronsko obdelati, zagotovijo v zbirki podatkov, ki je zlahka dostopna neodvisnim izvajalcem.

Ta zbirka podatkov vsebuje identifikacijsko številko vozila, številke delov originalne opreme, poimenovanje delov originalne opreme, podatke o veljavnosti (veljavno od/do), značilnosti vgradnje in strukturne značilnosti, če je primerno.

Informacije v zbirki podatkov se redno posodabljajo. Če so te informacije na voljo pooblaščenim trgovcem, posodobitve vključujejo zlasti vse spremembe posameznega vozila po datumu njihove proizvodnje.

6.2   Dostop do informacij o varnostnih značilnostih vozila, ki jih uporabljajo pooblaščeni trgovci in serviserji, se zagotovi neodvisnim izvajalcem, zaščiten z varnostno tehnologijo v skladu z naslednjimi zahtevami:

6.2.1

podatki se izmenjujejo ob zagotavljanju zaupnosti, celovitosti in zaščite pred ponovitvami;

6.2.2

uporablja se standard https//ssl-tls (RFC4346);

6.2.3

uporabljajo se varnostni certifikati v skladu z mednarodnim standardom ISO 20828 za vzajemno potrjevanje neodvisnih izvajalcev in proizvajalcev;

6.2.4

zasebni ključ neodvisnega izvajalca mora biti zaščiten z varno strojno opremo.

6.3   Forum o dostopu do informacij o vozilih iz člena 66 določi parametre za izpolnjevanje zahtev iz točke 6.2 v skladu z najnovejšo tehnologijo. Neodvisni izvajalec mora biti akreditiran in pooblaščen za dostop na podlagi dokumentov, ki dokazujejo, da opravlja zakonito poslovno dejavnost in ni bil obsojen za nobeno s tem povezano kriminalno dejavnost.

6.4   Preprogramiranje upravljalnih enot se opravi v skladu z mednarodnim standardom ISO 22900-2 ali SAE J2534 ali TMC RP1210B z nelastniško strojno opremo.

Za potrjevanje združljivosti aplikacij, specifičnih za proizvajalca, in komunikacijskih vmesnikov vozila (VCI), skladnih z mednarodnim standardom ISO 22900-2 ali SAE J2534 ali TMC RP1210B, proizvajalec ponudi bodisi validacijo neodvisno razvitih VCI bodisi informacije ter da na voljo morebitno posebno strojno opremo, ki jo proizvajalec VCI potrebuje za samostojno izvedbo take validacije.

Pogoji iz člena 63(1) se uporabljajo za pristojbine za tako validacijo ali informacije in strojno opremo.

6.5   Zahteve iz točke 6.4 se ne uporabljajo v primeru preprogramiranja naprav za omejevanje hitrosti in opreme za zapisovanje (tahografa).

6.6   Vse kode diagnostičnih napak, povezane z emisijami, morajo biti skladne s Prilogo XI k Uredbi (ES) št. 692/2008 in Prilogo X k Uredbi (EU) št. 582/2011.

6.7   Za dostop do vseh informacij o sistemu OBD vozila ter informacije o popravilu in vzdrževanju vozila, ki se ne nanašajo na varna območja vozila, smejo biti za registracijo neodvisnega izvajalca za uporabo proizvajalčeve spletne strani zahtevane samo informacije, ki so potrebne za potrditev načina plačila informacij. Za informacije glede dostopa do varnih območij vozila neodvisni izvajalec predloži certifikat v skladu z mednarodnim standardom ISO 20828, s katerim identificira sebe in organizacijo, ki ji pripada, proizvajalec pa odgovori s svojim lastnim certifikatom v skladu z mednarodnim standardom ISO 20828, s katerim neodvisnemu izvajalcu potrdi, da dostopa do prave strani želenega proizvajalca. Obe stranki vodita evidenco vseh takih transakcij, ki vsebujejo podatke o vozilih in spremembah na njih v skladu s to določbo.

6.8   Proizvajalci na svojih spletnih straneh z informacijami o popravilu navedejo homologacijske številke po modelih.

6.9   Če informacije o OBD vozila ter informacije o popravilu in vzdrževanju, ki so na voljo na spletnem mestu proizvajalca, ne vsebujejo specifičnih relevantnih informacij, ki omogočajo pravilno zasnovo in izdelavo sistemov za naknadno vgradnjo, ki uporabljajo alternativna goriva, ima vsak zainteresirani proizvajalec sistemov za naknadno vgradnjo, ki uporabljajo alternativna goriva, možnost pridobiti potrebne informacije prek zahteve, ki jo naslovi neposredno na proizvajalca. Kontaktni podatki za ta namen so jasno navedeni na spletnem mestu proizvajalca, ki informacije zagotovi v 30 dneh. Take informacije je treba zagotoviti samo za sisteme za naknadno vgradnjo, ki uporabljajo alternativna goriva, za katere se uporablja Pravilnik ZN št. 115, ali za komponente za naknadno vgradnjo, ki uporabljajo alternativna goriva in so del sistemov, za katere se uporablja Pravilnik ZN št. 115. Poleg tega je take informacije treba zagotoviti samo na zahtevo, v kateri so jasno navedene točne specifikacije modela vozila, za katerega se zahtevajo informacije, in v kateri je izrecno potrjeno, da se informacije zahtevajo za razvoj sistemov ali komponent za naknadno vgradnjo, ki uporabljajo alternativna goriva, za katere se uporablja Pravilnik ZN št. 115.

7.   Zahteve za homologacijo

7.1   Za pridobitev homologacije mora proizvajalec predložiti izpolnjen certifikat, katerega vzorec je v Dodatku 1.

7.2   Kadar informacije o sistemu OBD vozila ter informacije o popravilu in vzdrževanju vozila niso na voljo ali niso v skladu z zahtevami iz te priloge, proizvajalec zagotovi te informacije v roku šestih mesecev od dne podelitve homologacije.

7.3   Obveznost predložitve informacij v roku iz točke 7.2 velja samo, če se vozilo po homologaciji da v promet.

Kadar je vozilo dano v promet več kot šest mesecev po podelitvi homologacije, se informacije predložijo na dan, ko se vozilo da v promet.

7.4   Na osnovi izpolnjenega certifikata o dostopu do informacij o OBD vozila ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila lahko organ za odobritev predvideva, da je proizvajalec sprejel zadovoljive ukrepe in postopke glede dostopa do informacij o OBD vozila ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila, če ni bila podana nobena pritožba in če je proizvajalec certifikat predložil v roku iz točke 7.2.

Dodatek 1

Certifikat proizvajalca o dostopu do informacij o sistemu OBD vozila ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila

Image Besedilo slike

PRILOGA A

NASLOVI SPLETNIH MEST IZ TEGA CERTIFIKATA:

PRILOGA B

KONTAKTNI PODATKI ZASTOPNIKA PROIZVAJALCA IZ TEGA CERTIFIKATA:

PRILOGA C

TIPI VOZILA, SISTEMA, SESTAVNEGA DELA ALI SAMOSTOJNE TEHNIČNE ENOTE

Dodatek 2

Informacije o sistemu OBD vozila

1.   Proizvajalec vozila zagotovi informacije, zahtevane v tem dodatku, da se omogoči izdelava nadomestnih delov, združljivih s sistemom OBD, ter orodij za diagnostiko in preskusne opreme.

2.   Na zahtevo se brez razlikovanja vsem zainteresiranim proizvajalcem sestavnih delov, orodij za diagnostiko ali preskusne opreme dajo na voljo naslednje informacije:

2.1

opis tipa in števila ciklov predkondicioniranja, ki so bili uporabljeni za izvirno homologacijo vozila;

2.2

opis tipa demonstracijskega cikla OBD, ki je bil izveden za izvirno homologacijo vozila za sestavni del, ki ga spremlja sistem OBD;

2.3

celovit dokument z opisom vseh sestavnih delov, ki jih spremljajo tipala s strategijo zaznavanja napak in aktiviranja MI (stalno število voznih ciklov ali statistična metoda), vključno s seznamom zaznanih pomembnih sekundarnih parametrov za vsako komponento, ki jo spremlja sistem OBD, ter seznamom vseh izhodnih kod in oblik zapisov, ki jih uporablja OBD (s pojasnilom vsake kode in oblike zapisa) in so povezani s posameznimi elementi prenosa moči, ki so povezani z emisijami, in posameznimi sestavnimi deli, ki niso povezani z emisijami, pri čemer se spremljanje sestavnega dela uporabi za določanje aktivacije MI. Zlasti v primeru tipov vozil, ki uporabljajo komunikacijsko povezavo v skladu s standardom ISO 15765-4 „Cestna vozila – Diagnostika na omrežju CAN – del 4: Zahteve za sisteme, povezane z emisijami“, se navede celovita razlaga podatkov v načinu $ 05 ID preskusa $ 21 do FF in podatkov v načinu preskusa $ 06 ter celovita razlaga podatkov, navedenih v načinu $ 06 ID preskusa $ 00 do FF za vsak podprt ID sistema OBD.

Če se uporabijo drugi standardi komunikacijskih protokolov, se zagotovi enakovredna celovita razlaga.

Te informacije se lahko zagotovijo v obliki tabele z naslednjimi naslovi stolpcev in vrstic:

Sestavni del; Koda napake; Strategija spremljanja; Merila za zaznavanje napak; Merila za aktiviranje MI; Sekundarni parametri; Predkondicioniranje; Demonstracijski preskus.

Katalizator P 0420; Signala lambda sonde 1 in 2; Razlika med signali lambda sonde 1 in 2; Tretji cikel; Vrtilna frekvenca motorja, obremenitev motorja, način A/F, temperatura katalizatorja; Dva cikla tipa 1; Tip 1.

3.   Informacije, ki so potrebne za izdelavo orodij za diagnostiko

Da se olajša zagotovitev generičnih orodij za diagnostiko za serviserje več znamk, proizvajalci vozil na spletnih straneh z informacijami o popravilu omogočijo dostop do informacij iz točk 3.1, 3.2 in 3.3. Te informacije morajo vključevati vse funkcije orodij za diagnostiko in vse povezave do informacij o popravilu ter navodila za odpravljanje težav. Proizvajalec lahko za dostop do informacij zaračuna primerno pristojbino.

3.1   Informacije o komunikacijskih protokolih

Naslednje zahtevane informacije so razdeljene po znamki, modelu in varianti vozila ali po drugi uporabni opredelitvi, na primer identifikacijski številki vozila (VIN) ali identifikaciji vozila in sistema:

3.1.1

morebitni dodatni informacijski sistem za spremljanje protokolov, ki je potreben za izvedbo popolne diagnostike, poleg standardov iz odstavka 4.7.3 Priloge 9B k Pravilniku ZN št. 49 in iz odstavka 6.5.1.4 Priloge 11 k Pravilniku ZN št. 83, vključno z morebitnimi dodatnimi informacijami o protokolih strojne ali programske opreme, prepoznavanjem parametrov, funkcijami prenosa, zahtevami za ohranjevanje povezave („keep alive“) ali s stanji napake;

3.1.2

podrobnosti o pridobivanju in razlagi vseh kod napak, ki niso skladne s standardi iz odstavka 4.7.3 Priloge 9B k Pravilniku ZN št. 49 in iz odstavka 6.5.1.4 Priloge 11 k Pravilniku ZN št. 83;

3.1.3

seznam vseh razpoložljivih parametrov živih podatkov, vključno z informacijami o primerjanju in dostopu;

3.1.4

seznam vseh razpoložljivih preskusov delovanja, vključno z vključitvijo ali upravljanjem naprave in načinom za njihovo izvajanje;

3.1.5

podrobnosti o pridobivanju vseh informacij o sestavnih delih in stanju, časovnih oznak, DTC (kod diagnostičnih napak) in zamrznjenih nizov;

3.1.6

ponastavitev prilagodljivih parametrov učenja, nastavitev kodiranja različic in nadomestnih sestavnih delov ter izbirnih nastavitev strank;

3.1.7

identifikacija elektronske krmilne enote (ECU) in kodiranje različic;

3.1.8

podrobnosti o ponastavitvi servisnih lučk;

3.1.9

položaj diagnostičnega priključka in podrobnosti o priključku;

3.1.10

identifikacija kode motorja.

3.2   Preskus in diagnosticiranje sestavnih delov, ki jih spremlja OBD

Zahtevajo se naslednje informacije:

3.2.1

opis preskusov, s katerimi se potrdi delovanje na sestavnem delu ali na kabelskem snopu;

3.2.2

informacije o preskusnem postopku, vključno s preskusnimi parametri in informacijami o sestavnem delu;

3.2.3

podrobnosti o povezavi, vključno z najmanjšimi in največjimi vhodnimi in izhodnimi vrednostmi ter vrednostmi pri vožnji in pri obremenitvi;

3.2.4

vrednosti, ki so pričakovane v določenih voznih razmerah, vključno s prostim tekom;

3.2.5

električne vrednosti za sestavni del v mirujočem in delujočem stanju;

3.2.6

vrednosti pri okvari za vsakega od primerov;

3.2.7

diagnostična zaporedja pri napakah, vključno z drevesno strukturo napak, in vodeno diagnostično izključevanje.

3.3   Podatki, ki so potrebni za izvedbo popravila

Zahtevajo se naslednje informacije:

3.3.1

inicializacija krmilne enote motorja in sestavnih delov (če se namesti nadomestni del);

3.3.2

inicializacija novih ali nadomestnih enot za nadzor motorja, kadar je to primerno, s tehnikami prepustnega (pre)programiranja.


PRILOGA XI

KORELACIJSKA TABELA

1.   Uredba (ES) št. 715/2007

Uredba (ES) št. 715/2007

Ta uredba

člen 1(2)

člen 86(1), točka (2)

člen 3, točki (14) in (15)

člen 3, točki (48) in (45)

Člen 6

Člen 61

Člen 7

Člen 63

Člen 8

Člen 9

člen 13(2), točka (e)

člen 86(1), točka (5)

2.   Uredba (ES) št. 595/2009

Uredba (ES) št. 595/2009

Ta uredba

člen 1, drugi odstavek

člen 87(1), točka 2

člen 3, točki (11) in (13)

člen 3, točki (48) in (45)

Člen 6

Člen 61

člen 11(2), točka (e)

člen 84(3), točka (a)

3.   Direktiva 2007/46/ES

Direktiva 2007/46/ES

Ta uredba

Člen 1

člen 1(1)

člen 1(2)

Člen 2

Člen 2

člen 3, točka (1)

člen 3, točka (2)

člen 3, točka (3)

člen 3, točka (1)

člen 3, točka (4)

člen 3, točka (3)

člen 3, točka (5)

člen 3, točka (2)

člen 3, točka (6)

člen 3, točka (6)

člen 3, točka (7)

člen 3, točka (8)

člen 3, točka (8)

člen 3, točka (9)

člen 3, točka (9)

člen 3, točka (10)

člen 3, točka (10)

člen 3, točka (11)

člen 3, točka (11)

člen 3, točka (16)

člen 3, točka (12)

člen 3, točka (17)

člen 3, točka (13)

člen 3, točka (15)

člen 3, točka (14)

člen 3, točka (15)

člen 3, točka (16)

člen 3, točka (17)

člen 3, točka (31)

člen 3, točka (18)

člen 3, točka (24)

člen 3, točka (19)

člen 3, točka (25)

člen 3, točka (20)

člen 3, točka (26)

člen 3, točka (21)

člen 3, točka (27)

člen 3, točka (22)

člen 3, točka (28)

člen 3, točka (23)

člen 3, točka (18)

člen 3, točka (24)

člen 3, točka (19)

člen 3, točka (25)

člen 3, točka (20)

člen 3, točka (26)

člen 3, točka (27)

člen 3, točka (40)

člen 3, točka (28)

člen 3, točka (41)

člen 3, točka (29)

člen 3, točka (36)

člen 3, točka (30)

člen 3, točka (31)

člen 3, točka (38)

člen 3, točka (32)

člen 3, točka (54)

člen 3, točka (33)

člen 3, točka (4)

člen 3, točka (34)

člen 3, točka (35)

člen 3, točka (36)

člen 3, točka (5)

člen 3, točke (37) do (40)

člen 3, točka (7)

člen 3, točke (12), (13) in (14)

člen 3, točke (21), (22) in (23)

člen 3, točke (29), (30), (31), (33), (34) in (35)

člen 3, točka (37)

člen 3, točka (39)

člen 3, točke (42) do (53)

člen 3, točke (55) do (58)

člen 5(2) in (3)

člen 6(1), tretji pododstavek, (2) in (3)

člen 7(2), (3) in (4)

člen 4(1)

člen 4(2)

člen 7(1)

člen 4(3), prvi pododstavek

člen 6(4)

člen 4(3), drugi pododstavek

člen 6(5), prvi pododstavek

člen 4(4)

člen 6(1), prvi in drugi pododstavek

člen 6(5), drugi pododstavek in (6) do (10)

Člen 8

Člen 9

Člen 10

Člen 11

Člen 12

člen 5(1)

člen 13(1) in (2), prvi pododstavek

člen 5(2), prvi pododstavek

člen 13(2), drugi pododstavek

člen 5(2), drugi pododstavek

člen 13(3)

člen 5(3)

člen 13(4), prvi stavek

člen 13(4), drugi stavek in (5) do (10)

Člen 14

Člen 15

Člen 16

Člen 17

Člen 18

Člen 19

Člen 20

Člen 21

člen 6(1)

člen 22(1)

člen 22(2) in (4)

člen 6(2)

člen 25(1)

člen 6(3)

člen 6(4)

člen 25(2)

člen 6(5)

člen 22(5) in (6) ter člen 25(3)

člen 6(6) in člen 7(1)

Člen 23

člen 6(7) in člen 7(3)

člen 25(4)

člen 6(8) in člen 7(4)

člen 30(4)

člen 7 (2)

Člen 24

člen 8(1) in (2)

člen 26(1) in (3)

člen 26(2) in (4)

člen 8(3)

člen 26(5)

člen 8(4)

člen 28(2)

člen 8(5) do (8)

člen 27(1) in (2)

člen 27(3)

člen 9(1)

člen 5(1)

člen 9(2)

člen 22(3)

člen 28(1) in (3)

člen 9(3)

člen 28(4)

člen 9(4)

člen 28(5)

člen 9(5)

člen 9(6) in (7)

člen 28(6) in (7)

člen 10(1) in (2)

člen 29(1)

člen 10(3)

člen 29(2)

člen 10(4)

člen 29(3)

Člen 11

člen 30(1), (2) in (5) do (8)

člen 12(1)

člen 31(1)

člen 31(2)

člen 12(2), prvi pododstavek

člen 31(3)

člen 12(2), drugi pododstavek

člen 31(4)

člen 31(5), (6) in (8)

člen 12(3)

člen 31(7)

Člen 32

člen 13(1)

člen 33(1)

člen 13(2)

člen 33(2)

člen 13(3)

člen 33(3) in (4)

člen 33(5)

člen 14(1) in člen 15(1)

člen 34(1)

člen 14(2) in člen 15(2)

člen 34(2)

člen 14(3) in člen 15(3)

člen 34(3)

člen 14(4)

člen 34(4)

člen 16(1) in (2)

člen 27(1)

člen 16(3)

člen 27(2)

člen 17(1) do (4)

člen 35(2) do (5)

člen 18(1) in (3)

člen 36(1) in (4)

člen 36(2)

člen 18(2)

člen 36(5)

člen 36(6) in (7)

člen 18(4)

člen 36 (8) in (9)

člen 18(5) in (6)

člen 36(4)

člen 18(7)

člen 37(2)

člen 18(8)

člen 36(3)

člen 371) in (3) do (9)

člen 38(1)

člen 19(1) in (2)

člen 38(2)

člen 19(3)

člen 38(3)

člen 20(1)

člen 39(1)

člen 20(2), uvodni del

člen 39(4)

člen 20(2), točke (a), (b) in (c)

člen 39(2)

člen 20(3)

člen 39(5)

člen 20(4), prvi pododstavek

člen 39(3)

člen 20(4), drugi pododstavek

člen 39(6)

člen 20(4), tretji pododstavek

člen 39(7)

člen 20 (5)

Člen 21

Člen 40

Člen 22

Člen 41

člen 23(1)

člen 42(1)

člen 23(2) in (3)

člen 42(2)

člen 23(4)

člen 42(3)

člen 23(5)

člen 42(4)

člen 42(5)

člen 23(6), prvi pododstavek

člen 43(1) in (2)

člen 23(6), drugi pododstavek

člen 43(3)

člen 23(6), tretji pododstavek

člen 43(4)

člen 23(7)

člen 43(5)

Člen 44

Člen 24

člena 45 in 46

Člen 25

Člen 47

člen 26(1)

člen 48(1)

člen 26(2)

člen 26(3)

člen 48(2)

Člen 27

Člen 49

Člen 28

Člen 50

Člen 51

člen 29(1), prvi pododstavek

člen 52(1) in (3)

člen 52(2)

člen 52(4)

člen 29(1), drugi pododstavek

člen 53(1) in (2)

člen 53(3) in (4)

člen 29(2)

člen 53(5), prvi pododstavek

člen 53(5), drugi pododstavek, (6) in (8)

člen 29(3)

člen 53(7)

člen 29(4)

člen 30(1)

člen 53(1)

člen 30(2), prvi pododstavek

člen 53(2)

člen 30(2), drugi pododstavek

člen 30(3)

člen 54(1)

člen 30(4)

člen 54(2), (3) in (4), prvi pododstavek

člen 30(5)

člen 54(4), drugi pododstavek

člen 30(6)

člen 54(5)

člen 31(1) to (4)

Člen 55

člen 31(5), prvi pododstavek

člen 56(1)

člen 31(5), drugi in tretji pododstavek

člen 56(2)

člen 31(6) in (7)

člen 31(8)

člen 56(3)

člen 31(9)

člen 56(4)

člen 56(5)

člen 31(10)

člen 56(6)

člen 31(11)

člen 31(12), prvi pododstavek

člen 56(7)

člen 31(12), drugi pododstavek

člen 31(13)

Člen 32

Člen 53

Člen 33

člen 34(1)

člen 57(1)

člen 34(2)

člen 57(2)

člen 34(3) in (4)

Člen 35

Člen 58

Člen 36

Člen 37

Člen 59

Člen 38

Člen 60

Člen 62

Člen 64

Člen 65

Člen 66

Člen 67

Člen 39

Člen 82

Člen 40

Člen 83

člen 41(1) in (3)

člen 68(1)

člen 41(2)

člen 80(1)

člen 41(4)

Člen 70

člen 41(5)

člen 68(2)

člen 68(3) in (4)

člen 41(6)

člen 72(1)

člen 41(7)

člen 72(2) in (3)

člen 41(8)

člen 68(5)

Člen 69

Člen 71

Člen 42

Člen 73

člen 43(1) in (3)

člen 74(1)

člen 43(2)

člen 74(2)

člen 43(4)

Člen 75

člen 43(5)

člen 74(3)

Člen 76

Člen 77

Člen 78

Člen 79

člen 80(2) in (3)

Člen 81

Člen 44

Člen 89

Člen 45

Člen 91

Člen 46

Člen 84

Člen 85

Člen 47

Člen 90

Člen 48

Člen 49

Člen 88

Člen 86

Člen 87

Člen 50

Člen 91

Člen 51

Prilogi I in III

člen 24(4)

Priloga II, del A, točke 1 do 1.3.4

Člen 4

Priloga II, del A, točke 2 do 6.2, del B, del C, dodatka 1 in 2

Priloga I

Priloga IV

Priloga II, dela I in II

Priloga V, dodatka 1 in 2

Priloga III

Priloga V, Dodatek 3

člen 30(3)

Priloge VI, VII in VIII

člen 28(3)

Priloga IX

člen 36(3)

Priloga X

Priloga IV

Priloga XI

Priloga IV, del III

Priloga XII

Priloga V

Priloga XIII

Priloga VI

Priloga XIV

Priloga XV

Priloga VII

Priloga XVI

Priloga VIII

Priloga XVII

Priloga IX

Priloga X

Priloga XIX

Priloga XX

Priloga XXI

Priloga XI