6.4.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 90/38


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/540

z dne 23. novembra 2017

o spremembi Uredbe (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s seznamom projektov skupnega interesa Unije

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009 (1) in zlasti člena 3(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 347/2013 vzpostavlja okvir za določitev, načrtovanje in izvajanje projektov skupnega interesa, ki so potrebni za izvajanje devetih strateških geografskih energetskih infrastrukturnih prednostnih koridorjev, določenih na področju električne energije, plina in nafte, ter treh vseevropskih energetskih infrastrukturnih prednostnih področij za pametna omrežja, elektroenergetske avtoceste in transportno infrastrukturo za ogljikov dioksid.

(2)

Na podlagi Uredbe (EU) št. 347/2013 je Komisija pooblaščena, da uvede seznam projektov skupnega interesa Unije (v nadaljnjem besedilu: seznam Unije).

(3)

Projekte, predlagane za vključitev na seznam Unije, so ocenile regionalne skupine, izpolnjujejo pa merila iz člena 4 Uredbe (EU) št. 347/2013.

(4)

O osnutkih regionalnih seznamov projektov skupnega interesa so se sporazumele regionalne skupine na srečanjih na tehnični ravni. Po pozitivnih mnenjih Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) z dne 10. oktobra 2017 o doslednosti uporabe meril ocenjevanja ter analizi stroškov in koristi po regijah so organi odločanja regionalnih skupin 17. oktobra 2017 sprejeli regionalne sezname. Na podlagi člena 3(3)(a) Uredbe (EU) št. 347/2013 so pred sprejetjem regionalnih seznamov vse predlagane projekte odobrile države članice, katerih ozemlja projekti zadevajo.

(5)

Z organizacijami, ki zastopajo zadevne zainteresirane strani, vključno s proizvajalci, operaterji distribucijskih sistemov, dobavitelji in organizacijami za varstvo potrošnikov ter okoljevarstvenimi organizacijami so bila opravljena posvetovanja glede projektov, za katere je bila predlagana vključitev na seznam Unije.

(6)

Projekti skupnega interesa bi morali biti razvrščeni po prednostni strateški vseevropski energetski infrastrukturi v vrstnem redu iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 347/2013. Seznam Unije ne bi smel vključevati kakršne koli razvrstitve projektov.

(7)

Ker so medsebojno odvisni ali (potencialno) konkurenčni, bi morali biti projekti skupnega interesa navedeni kot samostojni projekti skupnega interesa ali kot del sklopa več projektov skupnega interesa.

(8)

Seznam Unije se pripravi vsaki dve leti, zato seznam Unije, pripravljen z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/89 (2), ne velja več in bi ga bilo treba nadomestiti.

(9)

Uredbo (EU) št. 347/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga VII k Uredbi (EU) št. 347/2013 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. novembra 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 115, 25.4.2013, str. 39.

(2)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/89 z dne 18. novembra 2015 o spremembi Uredbe (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s seznamom projektov skupnega interesa Unije (UL L 19, 27.1.2016, str. 1).


PRILOGA

Priloga VII k Uredbi (EU) št. 347/2013 se nadomesti z naslednjim:

PRILOGA VII

SEZNAM PROJEKTOV SKUPNEGA INTERESA UNIJE (V NADALJNJEM BESEDILU: SEZNAM UNIJE), IZ ČLENA 3(4)

A.   NAČELA, KI SE UPORABLJAJO PRI PRIPRAVI SEZNAMA UNIJE

(1)   Sklopi projektov skupnega interesa

Nekateri projekti skupnega interesa so del sklopa, ker so medsebojno odvisni in so si potencialno ali dejansko konkurenčni. Določene so naslednje vrste sklopov projektov skupnega interesa:

(a)

sklop medsebojno odvisnih projektov skupnega interesa je opredeljen kot ‚Sklop X, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:‘. Tak sklop je bil oblikovan za določitev projektov skupnega interesa, ki so vsi potrebni za reševanje istega ozkega grla prek državnih meja in ki ustvarjajo sinergije, če se izvajajo skupaj. V tem primeru morajo biti vsi projekti skupnega interesa izvedeni v korist vse EU;

(b)

sklop potencialno konkurenčnih projektov skupnega interesa je opredeljen kot ‚Sklop X, vključno z enim ali več naslednjih projektov skupnega interesa:‘. Tak sklop izraža negotovost glede obsega ozkega grla prek državnih meja. V tem primeru ni treba izvesti vseh projektov skupnega interesa, ki so vključeni v sklop. Trgu je prepuščeno, ali se bo izvedel en, nekateri ali vsi projekti skupnega interesa, in sicer glede na potrebno načrtovanje, dovoljenje in regulativne odobritve. Potreba po projektih skupnega interesa se ponovno oceni v naslednjem postopku določitve projektov skupnega interesa, tudi glede na potrebne zmogljivosti in

(c)

sklop medsebojno konkurenčnih projektov skupnega interesa je opredeljen kot ‚Sklop X, vključno z enim od naslednjih projektov skupnega interesa:‘. Tak sklop obravnava isto ozko grlo. Vendar je obseg ozkega grla bolj gotov kot pri sklopu potencialno konkurenčnih projektov skupnega interesa, zato je treba izvesti samo en projekt skupnega interesa. Trgu je prepuščeno, kateri projekt skupnega interesa se bo izvedel, in sicer glede na potrebno načrtovanje, dovoljenje in regulativne odobritve. Kadar je treba, se potreba po projektih skupnega interesa ponovno oceni v naslednjem postopku določitve projektov skupnega interesa.

Za vse projekte skupnega interesa veljajo iste pravice in obveznosti iz Uredbe (EU) št. 347/2013.

(2)   Obravnavanje razdelilno-transformatorskih in kompresorskih postaj

Razdelilno-transformatorske in konverterske postaje električnega sistema ter kompresorske postaje za plin štejejo za del projektov skupnega interesa, če so na geografski lokaciji prenosnega voda oz. plinovoda. Razdelilno-transformatorske, konverterske in kompresorske postaje štejejo za samostojne projekte skupnega interesa in so izrecno navedene na seznamu Unije, če se njihova geografska lokacija razlikuje od lokacije prenosnih vodov oz. plinovodov. Zanje veljajo pravice in obveznosti iz Uredbe (EU) št. 347/2013.

(3)   Projekti, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa, in projekti, ki so postali del drugih projektov skupnega interesa

(a)

Več projektov, vključenih v seznam Unije iz Uredbe (EU) št. 1391/2013 in Uredbe (EU) 2016/89, ne šteje več za projekte skupnega interesa zaradi enega ali več naslednjih razlogov:

projekt se že izvaja ali se bo izvajal v bližnji prihodnosti, zato določb Uredbe (EU) št. 347/2013 zanj ne bi bilo mogoče uporabljati;

v skladu z novimi podatki projekt ne izpolnjuje splošnih meril;

predlagatelj projekta ga ni ponovno predložil v izbirni postopek za ta seznam Unije ali

projekt je bil v izbirnem postopku razvrščen nižje kot drugi predlagani projekti skupnega interesa.

Ti projekti (z izjemo projektov, ki se izvajajo) bodo morda obravnavani kot ustrezni za vključitev na naslednji seznam Unije, če bodo razlogi za njihovo nevključitev na sedanji seznam Unije odpravljeni.

Takšni projekti niso projekti skupnega interesa, vendar so zaradi preglednosti in jasnosti navedeni s svojo prvotno številko projekta skupnega interesa v delu C te priloge kot ‚projekti, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa‘.

(b)

Nadalje so nekateri projekti, vključeni v seznam Unije iz Uredbe (EU) št. 1391/2013 in Uredbe (EU) 2016/89, v času izvajanja postali sestavni del drugih projektov skupnega interesa (ali sklopov projektov skupnega interesa).

Takšni projekti ne štejejo več kot samostojni projekti skupnega interesa, vendar so zaradi preglednosti in jasnosti navedeni s svojo prvotno številko projekta skupnega interesa v delu C te priloge kot ‚projekti, ki so zdaj sestavni del drugih projektov skupnega interesa‘.

(4)   Opredelitev besedne zveze ‚projekti skupnega interesa z dvojno oznako kot elektroenergetske avtoceste‘

‚Projekti skupnega interesa z dvojno oznako kot elektroenergetske avtoceste‘ pomenijo projekte skupnega interesa, ki spadajo v enega od prednostnih koridorjev na področju električne energije in v prednostno tematsko področje elektroenergetskih avtocest.

B.   SEZNAM PROJEKTOV SKUPNEGA INTERESA UNIJE

(1)   Prednostni koridor – Omrežje v severnih morjih (‚OSM‘)

Št.

Opredelitev

1.1

Sklop Belgije in Združenega kraljestva (poznan kot ‚NEMO‘), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

1.1.1

Povezava Gezelle (BE)–bližina Richborougha (UK)

1.1.2

Notranji daljnovod bližina Richborougha–Canterbury (UK)

1.3

Sklop Danske in Nemčije, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

1.3.1

Povezava Endrup (DK)–Niebüll (DE)

1.3.2

Notranji daljnovod Niebüll–Brunsbüttel (DE)

1.4

Sklop Danske in Nemčije, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

1.4.1

Povezava Kassø (DK)–Audorf (DE)

1.4.2

Notranji daljnovod Audorf–Hamburg sever (DE)

1.4.3

Notranji daljnovod Hamburg sever–Dollern (DE)

1.6

Francija in Irska, povezava La Martyre (FR)–Great Island ali Knockraha (IE) (poznana kot ‚Celtic Interconnector‘)

1.7

Sklop povezav Francije in Združenega kraljestva, vključno z enim ali več naslednjimi projekti skupnega interesa:

1.7.1

Povezava Cotentin (FR)–bližina Exetra (UK) (poznana kot ‚FAB‘)

1.7.2

Povezava Tourbe (FR)–Chilling (UK) (poznana kot ‚IFA2‘)

1.7.3

Povezava Coquelles (FR)–Folkestone (UK) (poznana kot ‚ElecLink‘)

1.7.4

Povezava Le Havre (FR)–Lovedean (UK) (poznana kot ‚AQUIND‘)

1.7.5

Povezava bližina Dunkerquea (FR)–bližina Kingsnortha (UK) (poznana kot ‚Gridlink‘)

1.8

Sklop Nemčije in Norveške (poznan kot ‚NordLink‘):

1.8.1

Povezava Wilster (DE)–Tonstad (NO)

1.8.2

Okrepitev notranjih daljnovodov v južni Norveški

1.9

1.9.1

Irska in Združeno kraljestvo: povezava Wexford (IE)–Pembroke, Wales (UK) (poznana kot ‚Greenlink‘)

1.10

Sklop povezav Združenega kraljestva in Norveške, vključno z enim ali več naslednjih projektov skupnega interesa:

1.10.1

Povezava Blythe (UK)–Kvilldal (NO) (poznana kot ‚North Sea Link‘]

1.10.2

Povezava Peterhead (UK)–Simadalen (NO) (poznana kot ‚NorthConnect‘)

1.12

Sklop objektov za shranjevanje električne energije v Združenem kraljestvu, vključno z enim ali več naslednjimi projekti skupnega interesa:

1.12.1

Shranjevanje energije s stisnjenim zrakom, Larne

1.12.2

Shranjevanje energije s stisnjenim zrakom, Cheshire

1.12.3

Shranjevanje energije s stisnjenim zrakom, Middlewich (poznano kot ‚CARES‘)

1.12.4

Shranjevanje električne energije s črpanjem vode, Cruachan II

1.12.5

Shranjevanje električne energije s črpanjem vode, Coire Glas

1.13

Povezava med Islandijo in Združenim kraljestvom (poznana kot ‚Ice Link‘)

1.14

Povezava Revsing (DK)–Bicker Fen (UK) (poznana kot ‚Viking Link‘)

1.15

Povezava med območjem Antwerpna (BE) in bližino Kemsleya (UK)

1.16

Povezava med Nizozemsko in Združenim kraljestvom

1.17

Shranjevanje energije s stisnjenim zrakom, Zuidwending (NL)

1.18

Shranjevanje električne energije s črpanjem vode na morju v Belgiji (poznano kot ‚iLand‘)

(2)   Prednostni koridor – Elektroenergetske povezave med severom in jugom v zahodni Evropi (‚PSJ Zahod – elektrika‘)

Št.

Opredelitev

2.2

2.2.1

Prva povezava Lixhe (BE)–Oberzier (DE) (poznana kot ‚ALEGrO‘)

2.2.4

Druga povezava med Belgijo in Nemčijo

2.4

Povezava Codrongianos (IT)–Lucciana (Korzika, FR)–Suvereto (IT) (poznana kot ‚SACOI 3‘)

2.5

2.5.1

Povezava Grande Ile (FR)–Piossasco (IT) (poznana kot ‚Savoja-Piemont‘)

2.7

Povezava Akvitanija (FR)–Baskija (ES) (poznana kot ‚Biskajski zaliv‘)

2.9

Notranji daljnovod Osterath–Philippsburg (DE) za povečanje zmogljivosti na zahodnih mejah (poznan kot ‚Ultranet‘)

2.10

Notranji daljnovod Brunsbüttel-Grοβgartach–Wilster-Grafenrheinfeld (DE) za povečanje zmogljivosti na severnih in južnih mejah (poznan kot ‚Suedlink‘)

2.13

Sklop povezav Irske in Združenega kraljestva, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

2.13.1

Povezava Woodland (IE)–Turleenan (UK)

2.13.2

Povezava Srananagh (IE)–Turleenan (UK)

2.14

Povezava Thusis/Sils (CH)–Verderio Inferiore (IT) (poznana kot ‚Greenconnector‘)

2.15

2.15.1

Povezava Airolo (CH)–Baggio (IT)

2.16

Sklop notranjih daljnovodov, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

2.16.1

Notranji daljnovod Pedralva–Sobrado (PT), prej imenovan Pedralva–Alfena (PT)

2.16.3

Notranji daljnovod Vieira do Minho, Ribeira de Pena–Feira (PT), prej imenovan Frades B, Ribeira de Pena–Feira (PT)

2.17

Portugalska in Španija: povezave Beariz–Fontefría (ES), Fontefría (ES)–Ponte de Lima (PT) (prej Vila Fria/Viana do Castelo) in Ponte de Lima–Vila Nova de Famalicão (PT) (prej Vila do Conde) (PT), vključno z razdelilno-transformatorskimi postajami v Bearizu (ES), Fontefríi (ES) in Ponte de Limi (PT)

2.18

Povečanje zmogljivosti shranjevanja električne energije s črpanjem vode, Kaunertal na Tirolskem (AT)

2.23

Notranja daljnovoda na severni belgijski meji med Zandvliet–Lillo-Liefkenshoek (BE) in Liefkenshoek–Mercator (BE), vključno z razdelilno-transformatorsko postajo v Lillu (BE) (poznana kot ‚BRABO II + III‘)

2.24

Notranja hrbtenična povezava v zahodni Belgiji Horta–Mercator

2.27

2.27.1

Povezava Aragonija (ES)–Atlantski Pireneji (FR)

2.27.2

Povezava Navarra (ES)–Landes (FR)

2.28

2.28.1

Shranjevanje električne energije s črpanjem vode, Mont-Negre (ES)

2.28.2

Shranjevanje električne energije s črpanjem vode, Navaleo (ES)

2.28.3

Shranjevanje električne energije s črpanjem vode, Girones & Raïmats (ES)

(3)   Prednostni koridor – Elektroenergetske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in južni Evropi (‚PSJ Vzhod – elektrika‘)

Št.

Opredelitev

3.1

Cluster Avstrije in Nemčije, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

3.1.1

Povezava St. Peter (AT)–Isar (DE)

3.1.2

Notranji daljnovod St. Peter–Tauern (AT)

3.1.4

Notranji daljnovod zahodna Tirolska–Zell-Ziller (AT)

3.2

3.2.2

Notranji daljnovod Lienz–Obersielach (AT)

3.4

Povezava Wurmlach (AT)–Somplago (IT)

3.7

Sklop Bolgarije in Grčije, Maritsa vzhod 1–N. Santa s potrebnimi notranjimi okrepitvami v Bolgariji, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

3.7.1

Povezava Maritsa vzhod 1 (BG)–N. Santa (EL)

3.7.2

Notranji daljnovod Maritsa vzhod 1–Plovdiv (BG)

3.7.3

Notranji daljnovod Maritsa vzhod 1–Maritsa vzhod 3 (BG)

3.7.4

Notranji daljnovod Maritsa vzhod 1–Burgas (BG)

3.8

Sklop Bolgarije in Romunije, povečanje zmogljivosti (poznano kot ‚Črnomorski koridor‘), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

3.8.1

Notranji daljnovod Dobrudja–Burgas (BG)

3.8.4

Notranji daljnovod Cernavoda–Stalpu (RO)

3.8.5

Notranji daljnovod Gutinas–Smardan (RO)

3.9

3.9.1

Povezava Žerjavenec (HR)/Hévíz (HU)–Cirkovce (SI)

3.10

Sklop Izraela, Cipra in Grčije (poznan kot ‚EUROASIA Interconnector‘), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

3.10.1

Povezava Hadera (IL)–Kofinou (CY)

3.10.2

Povezava Kofinou (CY)–Korakia, Kreta (EL)

3.10.3

Notranji daljnovod Korakia, Kreta–regija Atika (EL)

3.11

Sklop notranjih daljnovodov na Češkem, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

3.11.1

Notranji daljnovod Vernéřov–Vítkov (CZ)

3.11.2

Notranji daljnovod Vítkov–Přestice (CZ)

3.11.3

Notranji daljnovod Přestice–Kočín (CZ)

3.11.4

Notranji daljnovod Kočín–Mírovka (CZ)

3.11.5

Notranji daljnovod Mírovka–daljnovod V413 (CZ)

3.12

Notranji daljnovod v Nemčiji Wolmirstedt–Bavarska za povečanje notranje prenosne zmogljivosti med severom in jugom

3.14

Notranje okrepitve na Poljskem (del sklopa, poznanega kot ‚GerPol Power Bridge‘), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

3.14.2

Notranji daljnovod Krajnik–Baczyna (PL)

3.14.3

Notranji daljnovod Mikułowa–Świebodzice (PL)

3.14.4

Notranji daljnovod Baczyna–Plewiska (PL)

3.16

3.16.1

Povezava med Madžarsko in Slovaško, Gabčikovo (SK)–Gönyű (HU)–Veľký Ďur (SK)

3.17

Povezava med Madžarsko in Slovaško, Sajóvánka (HU)–Rimavská Sobota (SK)

3.21

Povezava Salgareda (IT)–Divača–Beričevo (SI)

3.22

Sklop Romunije in Srbije (poznan kot ‚Mid Continental East Corridor‘) ter Italije in Črne gore, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

3.22.1

Povezava Resita (RO)–Pančevo (RS)

3.22.2

Notranji daljnovod Portile de Fier–Reşiţa (RO)

3.22.3

Notranji daljnovod Resita–Temišvar/Săcălaz(RO)

3.22.4

Notranji daljnovod Arad–Temišvar/Săcălaz(RO)

3.22.5

Povezava Villanova (IT)–Lastva (ME)

3.23

Shranjevanje električne energije s črpanjem vode, Jadenica (BG)

3.24

Shranjevanje električne energije s črpanjem vode, Amfilohija (EL)

3.27

Povezava med Sicilijo (IT) in vozliščem v Tuniziji (TU) (poznana kot ‚ELMED‘)

(4)   Prednostni koridor – Načrt medsebojnega povezovanja na baltskem trgu energije (‚NMPBTE – elektrika‘)

Št.

Opredelitev

4.1

Danska in Nemčija, povezava Ishøj/ Bjæverskov (DK)–Bentwisch (DE) prek vetrnih elektrarn na morju Kriegers Flak (DK) ter Baltic 1 in 2 (DE) (poznana kot ‚Kriegers Flak Combined Grid Solution‘)

4.2

Sklop Estonije in Latvije, Kilingi-Nõmme–Riga (poznan kot ‚Tretja povezava‘), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

4.2.1

Povezava Kilingi-Nõmme (EE)–razdelilno-transformatorska postaja Riga CHP2 (LV)

4.2.2

Notranji daljnovod Harku–Sindi (EE)

4.2.3

Notranji daljnovod Riga CHP2–Riga HPP (LV)

4.4

4.4.1

Notranji daljnovod Ventspils–Tume–Imanta (LV)

4.4.2

Notranji daljnovod Ekhyddan–Nybro/Hemsjö (SE)

4.5

4.5.2

Notranji daljnovod Stanisławów–Ostrołęka (PL)

4.6

Shranjevanje električne energije s črpanjem vode v Estoniji

4.7

Povečanje zmogljivosti shranjevanja električne energije s črpanjem vode, Kruonis (LT)

4.8

Vključitev elektroenergetskih sistemov baltskih držav v evropska omrežja in njihova sinhronizacija, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

4.8.1

Povezava Tartu (EE)–Valmiera (LV)

4.8.2

Notranji daljnovod Balti–Tartu (EE)

4.8.3

Povezava Tsirguliina (EE)–Valmiera (LV)

4.8.4

Notranji daljnovod Eesti–Tsirguliina (EE)

4.8.5

Notranji daljnovod med razdelilno-transformatorsko postajo v Litvi in državno mejo (LT)

4.8.7

Notranji daljnovod Paide –Sindi (EE)

4.8.8

Notranji daljnovod Vilnius–Neris (LT)

4.8.9

Dodatni infrastrukturni vidiki sinhronizacije elektroenergetskih sistemov baltskih držav z evropskimi omrežji

4.10

Sklop Finske in Švedske (poznan kot ‚Tretja povezava Finska–Švedska‘), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

4.10.1

Povezava med severno Finsko in severno Švedsko

4.10.2

Notranji daljnovod Keminmaa–Pyhänselkä (FI)

(5)   Prednostni koridor – Plinske povezave med severom in jugom v zahodni Evropi (‚PSJ Zahod – plin‘)

Št.

Opredelitev

5.1

5.1.1

Fizični povratni tok v povezovalni točki Moffat (IE/UK)

5.1.2

Nadgradnja plinovoda SNIP (s Škotske v Severno Irsko) za fizični povratni tok Ballylumford–Twynholm

5.1.3

Razvoj podzemnih skladišč plina na polotoku Islandmagee v kraju Larne (Severna Irska)

5.3

Terminal in povezovalni plinovod za utekočinjeni zemeljski plin Shannon (IE)

5.4

5.4.1

Plinovod ES–PT (3. plinovod) – 1. faza

5.4.2

Plinovod ES–PT (3. plinovod) – 2. faza

5.5

5.5.1

Južni tranzit vzhodni Pireneji (poznano kot ‚STEP‘)

5.5.2

Vzhodna plinska os med Španijo in Francijo, povezovalna točka med Iberskim polotokom in Francijo, vključno s kompresorskimi postajami pri St. Avitu, Palleauju in St. Martin de Crauju (poznana kot ‚Midcat‘)

5.10

Povratni tok na plinovodu TENP v Nemčiji

5.11

Povratni tok med Italijo in Švico na povezovalni točki Passo Gries

5.19

Povezava Malte na evropsko plinovodno omrežje, plinovod z Italijo pri Geli

5.21

Prilagoditev za plin z visoko kalorično vrednostjo s plina z nizko kalorično vrednostjo v Franciji in Belgiji

(6)   Prednostni koridor – Plinske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi (‚PSJ Vzhod – plin‘)

Št.

Opredelitev

6.2

Povezava med Poljsko, Slovaško, Češko in Madžarsko s pripadajočimi notranjimi okrepitvami, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

6.2.1

Povezava med Poljsko in Slovaško

6.2.2

Plinski koridor sever–jug v vzhodni Poljski

in

6.2.10

Povezava med Poljsko in Češko (poznana kot ‚Stork II‘)

6.2.11

Plinski koridor sever–jug v zahodni Poljski

6.2.12

Plinovod Tvrdonice–Libhošť, vključno z nadgradnjo kompresorske postaje Břeclav (CZ)

in naslednji projekti skupnega interesa:

6.2.13

Povečanje prenosne zmogljivosti na povezavi med Slovaško in Madžarsko

6.2.14

Nadgradnja madžarskega prenosnega sistema Vecsés–Városföld zaradi povečane zmogljivosti na povezavi med Slovaško in Madžarsko

6.4

Projekt skupnega interesa za avstrijsko-češko dvosmerno povezavo (BACI) Baumgarten (AT)–Reinthal(CZ/AT)–Brečlav (CZ) zmogljivostido 6,57 Gm3/leto (1)

6.5

Sklop terminala za utekočinjeni zemeljski plin na Krku in povezovalnih ter evakuacijskih plinovodov proti Madžarski in drugam, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

6.5.1

Razvoj terminala za utekočinjeni zemeljski plin na Krku (HR) zmogljivosti do 2,6 Gm3/leto – faza I in povezovalni plinovod Omišalj–Zlobin (HR)

6.5.5

‚Kompresorska postaja 1‘ v hrvaškem prenosnem sistemu za plin

6.5.6

Razširitev terminala za utekočinjeni zemeljski plin na Krku (HR) nad 2,6 Gm3/leto – faza II in evakuacijski plinovodi Zlobin–Bosiljevo–Sisak–Kozarac–Slobodnica (HR)

6.8

Sklop za povezavo med Grčijo in Bolgarijo ter potrebne okrepitve v Bolgariji, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

6.8.1

Povezava med Grčijo in Bolgarijo (poznana kot ‚IGB‘), Komotini (EL)–Stara Zagora (BG) ter kompresorska postaja Kipi (EL)

6.8.2

Obnova, posodobitev in razširitev bolgarskega prenosnega sistema

6.9

6.9.1

Terminal za utekočinjeni zemeljski plin v severni Grčiji

6.10

Projekt skupnega interesa za plinsko povezavo med Bolgarijo in Srbijo (poznan kot ‚IBS‘)

6.20

Sklop za povečanje skladiščnih zmogljivosti v jugovzhodni Evropi, vključno z enim ali več naslednjimi projekti skupnega interesa:

6.20.2

Povečanje podzemnega skladišča za plin Čiren (BG)

6.20.3

Podzemno skladišče za plin Južna Kavala ter merilna in regulacijska postaja (EL)

in eden od naslednjih projektov skupnega interesa:

6.20.4

Skladišče Depomureş v Romuniji

6.20.6

Podzemno skladišče plina Sărmășel v Romuniji

6.23

Madžarska in Slovenija, povezava Nagykanizsa–Tornyiszentmiklós (HU)–Lendava (SI)–Kidričevo

6.24

Sklop postopnega povečanja zmogljivosti na dvosmernem prenosnem koridorju Bolgarija–Romunija–Madžarska–Avstrija (poznan kot ‚ROHUAT/BRUA‘), da bi zagotovili 1,75 Gm3/leto v prvi fazi in 4,4 Gm3/leto v drugi fazi, vključno z novimi viri iz Črnega morja v drugi ali tretji fazi:

6.24.1

ROHUAT/BRUA – prva faza:

romunsko-madžarski povratni tok: madžarski odsek, 1. stopnja, kompresorska postaja Csanádpalota

razvoj prenosne zmogljivosti v Romuniji Podișor–Recaş, vključno z novim plinovodom, merilno postajo in tremi novimi kompresorskimi postajami Podișor, Bibesti in Jupa

Kompresorska postaja Mosonmagyarovar, GCA (razvoj na avstrijski strani)

6.24.4

ROHUAT/BRUA – druga faza:

plinovod Városföld–Ercsi–Győr (HU)

plinovod Ercsi–Százhalombatta (HU)

kompresorska postaja Városföld (HU)

povečanje prenosne zmogljivosti v Romuniji Recaş–Horia proti Madžarski do 4,4 Gm3/leto in nadgradnja kompresorskih postaj Podișor, Bibesti in Jupa

plinovod črnomorska obala–Podișor (RO) za prevzem plina iz Črnega morja

romunsko-madžarski povratni tok: madžarski odsek, 2. stopnja, kompresorska postaja Csanádpalota ali Algyő (HU)

6.24.10

ROHUAT/BRUA – tretja faza:

nadgradnja romunskega prenosnega sistema Onesti–Isaccea in povratni tok pri Isaccei

nadgradnja romunskega prenosnega sistema Onesti–Nadlac

razširitev romunskega prenosnega sistema za prevzem plina s črnomorske obale

6.25

Sklop infrastrukture za dovajanje novega plina v srednjo in jugovzhodno Evropo z namenom diverzifikacije, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa, razvitimi in koordiniranimi na učinkovit način:

6.25.1

Sistem plinovodov od Bolgarije preko Romunije in Madžarske do Slovaške (poznan kot ‚Vzhodni obroč‘)

6.25.4

Infrastruktura za razvoj bolgarskega plinskega vozlišča

6.26

6.26.1

Sklop Hrvaške, Slovenije in Avstrije pri Rogatcu:

povezava med Hrvaško in Slovenijo (Lučko–Zabok–Rogatec)

kompresorska postaja Kidričevo, 2. faza nadgradnje (SI)

kompresorski postaji 2 in 3 v hrvaškem prenosnem sistemu za plin

GCA 2015/08: vstop/izstop Murfeld (AT)

nadgradnja povezave Murfeld–Ceršak (AT–SI)

posodobitev povezave Rogatec

(7)   Prednostni koridor – Južni plinski koridor (‚JPK‘)

Št.

Opredelitev

7.1

Sklop projektov skupnega interesa, ki vključuje integrirano, namensko in obsežno transportno infrastrukturo ter pripadajočo opremo za prenos najmanj 10 Gm3/leto plina iz novih virov z območja Kaspijskega morja prek Azerbajdžana, Gruzije in Turčije do trga EU v Grčiji in Italiji, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

7.1.1

Plinovod do EU iz Turkmenistana in Azerbajdžana prek Gruzije in Turčije (poznan kot kombinacija ‚Transkaspijskega plinovoda‘ (TCP)' ‚Prihodnje razširitve južnokavkaškega plinovoda‘ (SCPFX) in ‚Transanatolijskega plinovoda‘ (TANAP))

7.1.3

Plinovod od Grčije do Italije prek Albanije in Jadranskega morja (poznan kot ‚Transjadranski plinovod‘ (TAP)), vključno z merilno, regulacijsko in kompresorsko postajo Nea Messimvria

7.3

Sklop infrastrukture kot projekt skupnega interesa za dovajanje novega plina iz plinskih nahajališč v vzhodnem Sredozemlju:

7.3.1

Plinovod iz plinskih nahajališč v vzhodnem Sredozemlju do kopenskega dela Grčije preko Krete (poznan kot ‚plinovod EastMed‘) z merilno in regulacijsko postajo Megalopoli,

v odvisnosti od njega pa naslednji projekti skupnega interesa:

7.3.3

Plinovod na morju od Grčije do Italije (poznan kot ‚Plinovod Poseidon‘)

7.3.4

Nadgradnja notranjih prenosnih zmogljivosti v Italiji od juga do severa (poznano kot ‚Linija Adriatica‘)

7.5

Razvoj plinske infrastrukture na Cipru (poznano kot ‚Cyprus Gas2EU‘)

(8)   Prednostni koridor – Načrt medsebojnega povezovanja na baltskem trgu energije na področju plina (‚NMPBTE – plin‘)

Št.

Opredelitev

8.1

8.1.1

Povezava med Estonijo in Finsko (poznana kot ‚Balticconnector‘)

8.2

Sklop za nadgradnjo infrastrukture na območju vzhodnega Baltskega morja, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

8.2.1

Izboljšanje povezave med Latvijo in Litvo

8.2.2

Izboljšanje povezave med Estonijo in Latvijo

8.2.4

Povečanje podzemnega skladišča plina Inčukalns (LV)

8.3

Sklop infrastrukture, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

8.3.1

Okrepitev povezave Nybro – Poljska/Danska

8.3.2

Povezava med Poljsko in Dansko (poznana kot ‚Baltic Pipe‘)

8.5

Povezava med Poljsko in Litvo (poznana kot ‚GIPL‘)

8.6

Terminal za utekočinjeni zemeljski plin Göteborg na Švedskem

8.7

Povečanje zmogljivosti terminala za utekočinjeni zemeljski plin Świnoujście na Poljskem

(9)   Prednostni koridor – Naftovodi v srednjevzhodni Evropi (‚NV‘)

Št.

Opredelitev

9.1

Naftovod Adamowo–Brodi: naftovod, ki povezuje pretovorni terminal JSC Uktransnafta v Brodiju (UA) in skladišče nafte Adamowo (PL)

9.2

Naftovod Bratislava–Schwechat: naftovod, ki povezuje Schwechat (AT) in Bratislavo (SK)

9.4

Naftovod Litvinov (CS)–Spergau (DE): projekt razširitve naftovoda za surovo nafto Družba do rafinerije TRM Spergau

9.5

Sklop naftovoda na Pomorjanskem (PL), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

9.5.1

Izgradnja naftnega terminala v Gdańsku (faza II)

9.5.2

Razširitev naftovoda na Pomorjanskem: drugi vod naftovoda

9.6

TAL Plus: povečanje zmogljivosti naftovoda TAL med Trstom (IT) in Ingolstadtom (DE)

(10)   Prednostno tematsko področje – Uvedba pametnih omrežij

Št.

Opredelitev

10.3

SINCRO.GRID (Slovenija, Hrvaška) – inovativna integracija sinergičnih rešitev, ki temeljijo na zreli tehnologiji, da se hkrati poveča zanesljivost obratovanja slovenskega in hrvaškega elektroenergetskega sistema

10.4

ACON (Češka, Slovaška) – glavni cilj ACON (Again COnnected Networks) je spodbuditi integracijo češkega in slovaškega trga električne energije

10.5

ALPGRID (Avstrija, Italija) – inovativna integracija sinergičnih rešitev, ki temeljijo na zreli tehnologiji, da se hkrati poveča obratovalna učinkovitost italijanskih in avstrijskih regionalnih elektroenergetskih sistemov

10.6

Pobuda Smart Border (Francija, Nemčija) – pobuda Smart Border bo povezala politike, zasnovane v Franciji in Nemčiji, za podporo njunim mestom in ozemljem pri strategijah energetskega prehoda in integraciji evropskega trga

(11)   Prednostno tematsko področje – Elektroenergetske avtoceste

Seznam projektov skupnega interesa z dvojno oznako kot elektroenergetske avtoceste

Št.

Opredelitev

Prednostni koridor – Omrežje v severnih morjih (‚OSM‘)

1.1

1.1.1

Povezava Gezelle (BE)–bližina Richborougha (UK)

1.3

Sklop Danske in Nemčije, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

1.3.1

Povezava Endrup (DK)–Niebüll (DE)

1.3.2

Notranji daljnovod Niebüll–Brunsbüttel (DE)

1.4

Sklop Danske in Nemčije, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

1.4.1

Povezava Kassø (DK)–Audorf (DE)

1.4.2

Notranji daljnovod Audorf–Hamburg sever (DE)

1.4.3

Notranji daljnovod Hamburg sever–Dollern (DE)

1.6

Francija in Irska, povezava La Martyre (FR)–Great Island ali Knockraha (IE) (poznana kot ‚Celtic Interconnector‘)

1.7

Sklop povezav Francije in Združenega kraljestva, vključno z enim ali več naslednjimi projekti skupnega interesa:

1.7.1

Povezava Cotentin (FR)–bližina Exetra (UK) (poznana kot ‚FAB‘)

1.7.2

Povezava Tourbe (FR)–Chilling (UK) (poznana kot ‚IFA2‘)

1.7.3

Povezava Coquelles (FR)–Folkestone (UK) (poznana kot ‚ElecLink‘)

1.7.4

Povezava Le Havre (FR)–Lovedean (UK) (poznana kot ‚AQUIND‘)

1.7.5

Povezava bližina Dunkerquea (FR)–bližina Kingsnortha (UK) (poznana kot ‚Gridlink‘)

1.8

Sklop Nemčije in Norveške (poznan kot ‚NordLink‘):

1.8.1

Povezava Wilster (DE)–Tonstad (NO)

1.8.2

Okrepitev notranjih daljnovodov v južni Norveški

1.10

Sklop povezav Združenega kraljestva in Norveške, vključno z enim ali več naslednjih projektov skupnega interesa:

1.10.1

Povezava Blythe (UK)–Kvilldal (NO) (poznana kot ‚North Sea Link‘]

1.10.2

Povezava Peterhead (UK)–Simadalen (NO) (poznana kot ‚NorthConnect‘)

1.13

Povezava med Islandijo in Združenim kraljestvom (poznana kot ‚Ice Link‘)

1.14

Povezava Revsing (DK)–Bicker Fen (UK) (poznana kot ‚Viking Link‘)

1.15

Povezava med območjem Antwerpna (BE) in bližino Kemsleya (UK)

1.16

Povezava med Nizozemsko in Združenim kraljestvom

Prednostni koridor – Elektroenergetske povezave med severom in jugom v zahodni Evropi (‚PSJ Zahod – elektrika‘)

2.2

2.2.1

Prva povezava Lixhe (BE)–Oberzier (DE) (poznana kot ‚ALEGrO‘)

2.2.4

Druga povezava med Belgijo in Nemčijo

2.4

Povezava Codrongianos (IT)–Lucciana (Korzika, FR)–Suvereto (IT) (poznana kot ‚SACOI 3‘)

2.5

2.5.1

Povezava Grande Ile (FR)–Piossasco (IT) (poznana kot ‚Savoie-Piemont‘)

2.7

Povezava Akvitanija (FR)–Baskija (ES) (poznana kot ‚Biskajski zaliv‘)

2.9

Notranji daljnovod Osterath–Philippsburg (DE) za povečanje zmogljivosti na zahodnih mejah (poznan kot ‚Ultranet‘)

2.10

Notranji daljnovod Brunsbüttel-Grοβgartach–Wilster-Grafenrheinfeld (DE) za povečanje zmogljivosti na severnih in južnih mejah (poznan kot ‚Suedlink‘)

2.13

Sklop povezav Irske in Združenega kraljestva, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

2.13.1

Povezava Woodland (IE)–Turleenan (UK)

2.13.2

Povezava Srananagh (IE)–Turleenan (UK)

Prednostni koridor – Elektroenergetske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in južni Evropi (‚PSJ Vzhod – elektrika‘)

3.10

Sklop Izraela, Cipra in Grčije (poznan kot ‚EUROASIA Interconnector‘), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

3.10.1

Povezava Hadera (IL)–Kofinou (CY)

3.10.2

Povezava Kofinou (CY)–Korakia, Kreta (EL)

3.10.3

Notranji daljnovod Korakia, Kreta–regija Atika (EL)

3.12

Notranji daljnovod v Nemčiji Wolmirstedt–Bavarska za povečanje notranje prenosne zmogljivosti med severom in jugom

3.27

Povezava med Sicilijo (IT) in vozliščem v Tuniziji (TU) (poznana kot ‚ELMED‘)

Prednostni koridor – Načrt medsebojnega povezovanja na baltskem trgu energije (‚NMPBTE – elektrika‘)

4.1

Danska in Nemčija, povezava Tolstrup Gaarde (DK)–Bentwisch (DE) prek vetrnih elektrarn na morju Kriegers Flak (DK) ter Baltic 1 in 2 (DE) (poznana kot ‚Kriegers Flak Combined Grid Solution‘)

(12)   Čezmejno omrežje ogljikovega dioksida

Št.

Opredelitev

12.1

Vozlišče za CO2 Teesside (Združeno kraljestvo, v naslednjih fazah Nizozemska, Belgija, Nemčija)

12.2

CO2 Sapling, transportni in infrastrukturni projekt (Združeno kraljestvo, v naslednjih fazah Nizozemska, Norveška)

12.3

Rotterdam Nucleus (Nizozemska in Združeno kraljestvo)

12.4

Čezmejne transportne povezave za CO2 med viri emisij v Združenem kraljestvu in na Nizozemskem ter skladišči na Norveškem

C.   SEZNAMI ‚PROJEKTOV, KI NE ŠTEJEJO VEČ ZA PROJEKTE SKUPNEGA INTERESA‘ IN ‚PROJEKTOV, KI SO ZDAJ SESTAVNI DEL DRUGIH PROJEKTOV SKUPNEGA INTERESA‘

(1)   Prednostni koridor – Omrežje v severnih morjih (‚OSM‘)

Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa

1.1.3

1.2

1.5

1.9.2

1.9.3

1.9.4

1.9.5

1.9.6

1.11.1

1.11.2

1.11.3

1.11.4

(2)   Prednostni koridor – Elektroenergetske povezave med severom in jugom v zahodni Evropi (‚PSJ Zahod – elektrika‘)

Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa

2.2.2

2.2.3

2.3.1

2.3.2

2.5.2

2.6

2.8

2.11.1

2.11.2

2.11.3

2.12

2.15.2

2.15.3

2.15.4

2.16.2

2.19

2.20

2.21

2.22

2.25.1

2.25.2

2.26

Projekti, ki so zdaj sestavni del drugih projektov skupnega interesa

Prvotna številka projekta skupnega interesa

Številka projekta skupnega interesa, v katerega je projekt bil vključen

2.1

3.1.4

(3)   Prednostni koridor – Elektroenergetske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in južni Evropi (‚PSJ Vzhod – elektrika‘)

Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa

3.1.3

3.2.1

3.2.3

3.3

3.5.1

3.5.2

3.6.1

3.6.2

3.8.2

3.8.3

3.8.6

3.9.2

3.9.3

3.9.4

3.13

3.14.1

3.15.1

3.15.2

3.16.2

3.16.3

3.18.1

3.18.2

3.19.2

3.19.3

3.20.1

3.20.2

3.25

3.26

Projekti, ki so zdaj sestavni del drugih projektov skupnega interesa

Prvotna številka projekta skupnega interesa

Številka projekta skupnega interesa, v katerega je projekt bil vključen

3.19.1

3.22.5

(4)   Prednostni koridor – Načrt medsebojnega povezovanja na baltskem trgu energije (‚NMPBTE – elektrika‘)

Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa

4.5.1

4.5.3

4.5.4

4.5.5

4.8.6

Projekti, ki so zdaj sestavni del drugih projektov skupnega interesa

Prvotna številka projekta skupnega interesa

Številka projekta skupnega interesa, v katerega je projekt bil vključen

4.3

4.8.9

4.9

4.8.9

(5)   Prednostni koridor – Plinske povezave med severom in jugom v zahodni Evropi (‚PSJ Zahod – plin‘)

Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa

5.2

5.6

5.7.1

5.7.2

5.9

5.12

5.13

5.14

5.15.1

5.15.2

5.15.3

5.15.4

5.15.5

5.16

5.17.1

5.17.2

5.18

5.20

Projekti, ki so zdaj sestavni del drugih projektov skupnega interesa

Prvotna številka projekta skupnega interesa

Številka projekta skupnega interesa, v katerega je projekt bil vključen

5.8.1

5.5.2

5.8.2

5.5.2

(6)   Prednostni koridor – Plinske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi (‚PSJ Vzhod – plin‘)

Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa

6.3

6.5.3

6.5.4

6.7

6.8.3

6.9.2

6.9.3

6.11

6.12

6.16

6.17

6.19

6.20.1

6.20.5

6.21

6.22.1

6.22.2

6.25.2

Projekti, ki so zdaj sestavni del drugih projektov skupnega interesa

Prvotna številka projekta skupnega interesa

Številka projekta skupnega interesa, v katerega je projekt bil vključen

6.1.1

6.2.10

6.1.2

6.2.11

6.1.3

6.2.11

6.1.4

6.2.11

6.1.5

6.2.11

6.1.6

6.2.11

6.1.7

6.2.11

6.1.8

6.2.2

6.1.9

6.2.11

6.1.10

6.2.2

6.1.11

6.2.2

6.1.12

6.2.12

6.2.3

6.2.2

6.2.4

6.2.2

6.2.5

6.2.2

6.2.6

6.2.2

6.2.7

6.2.2

6.2.8

6.2.2

6.2.9

6.2.2

6.5.2

6.5.6

6.6

6.26.1

6.8.4

6.25.4

6.13.1

6.24.4

6.13.2

6.24.4

6.13.3

6.24.4

6.14

6.24.1

6.15.1

6.24.10

6.15.2

6.24.10

6.18

7.3.4

6.24.2

6.24.1

6.24.3

6.24.1

6.24.5

6.24.4

6.24.6

6.24.4

6.24.7

6.24.4

6.24.8

6.24.4

6.24.9

6.24.4

6.25.3

6.24.10

6.26.2

6.26.1

6.26.3

6.26.1

6.26.4

6.26.1

6.26.5

6.26.1

6.26.6

6.26.1

(7)   Prednostni koridor – Južni plinski koridor (‚JPK‘)

Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa

7.1.2

7.1.5

7.1.7

7.2.1

7.2.2

7.2.3

7.4.1

7.4.2

Projekti, ki so zdaj sestavni del drugih projektov skupnega interesa

Prvotna številka projekta skupnega interesa

Številka projekta skupnega interesa, v katerega je projekt bil vključen

7.1.6

7.1.3

7.1.4

7.3.3

7.3.2

7.5

(8)   Prednostni koridor – Načrt medsebojnega povezovanja na baltskem trgu energije na področju plina (‚NMPBTE – plin‘)

Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa

8.1.2.1

8.1.2.2

8.1.2.3

8.1.2.4

8.2.3

8.4

8.8

(9)   Prednostni koridor – Naftovodi v srednjevzhodni Evropi (‚NV‘)

Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa

9.3

(10)   Prednostno tematsko področje – Uvedba pametnih omrežij

Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa

10.1

10.2

(11)   Prednostno tematsko področje – Elektroenergetske avtoceste

Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa

1.5


(1)  Realizacija povezave BACI kot projekt skupnega interesa bo odvisna od izida pilotnega projekta ‚Trading Regional Upgrade‘.