28.2.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 58/1

(1)

Uredba (EU) št. 1308/2013 je razveljavila in nadomestila Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 (3). Poglavje III naslova I in oddelek 2 poglavja II naslova II dela II Uredbe (EU) št. 1308/2013 vsebujeta pravila glede sistema dovoljenj za zasaditev vinske trte in njegovega upravljanja, registra vinogradov, spremnih dokumentov in certificiranja, registra o prejemu in izdaji ter zahtev glede obveščanja v vinskem sektorju ter Komisijo pooblaščata, da v zvezi s tem sprejme delegirane in izvedbene akte. Navedeni akti bi morali nadomestiti ustrezne določbe uredb Komisije (ES) št. 555/2008 (4) in (ES) št. 436/2009 (5), pa tudi nekatere določbe uredb Komisije (ES) št. 606/2009 (6) in (ES) št. 607/2009 (7) glede certificiranja sortnih vin in upravnih pravil v zvezi z registri o prejemu in izdaji. Novi delegirani akt bi moral zaradi poenostavitve vključevati tudi določbe Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/560 (8).

(2)

Zaradi pravne varnosti bi bilo treba opredeliti nekatere izraze, ki se uporabljajo v tej uredbi in Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2018/274 (9). Opredeliti je treba različne vrste vinogradniških površin in izvajalcev v zvezi s posebnimi pravicami in zahtevami, ki so za vsakega od njih predvidene v obeh uredbah.

(3)

Člen 62 Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa splošne zahteve za države članice v zvezi z izdajo dovoljenja za zasaditev vinske trte na podlagi vloge pridelovalca, ki namerava zasaditi ali ponovno zasaditi vinsko trto. Vendar so v skladu z odstavkom 4 navedenega člena nekatera območja izvzeta iz sistema dovoljenj. Določiti je treba pravila o pogojih za uporabo navedenega izvzetja. Območja, namenjena za poskuse ali za matične nasade za cepiče, bi se morala uporabljati samo za določene namene, da bi preprečili izogibanje novemu sistemu. Proizvodi vinske trte s takšnih območij se ne bi smeli tržiti, razen če države članice menijo, da ni tveganja motenj na trgu. Obstoječi vinogradniški poskusi in matični nasadi za cepiče bi morali biti še naprej dovoljeni na podlagi pravil, ki so se zanje uporabljala pred začetkom veljavnosti Delegirane uredbe (EU) 2015/560. Zaradi zagotavljanja, da območja, katerih vino ali proizvodi vinske trte so namenjeni izključno porabi na gospodarstvu vinogradnika, ne prispevajo k motnjam na trgu, je treba določiti omejitev površine in za izvzetje določiti pogoj, da se vinogradnik ne ukvarja s pridelavo vina za trg. Iz istega razloga bi bilo treba to izvzetje razširiti tudi na organizacije brez trgovske dejavnosti. Glede območij, ki jih je vzpostavil pridelovalec, ki je izgubil določeno površino, zasajeno z vinsko trto, zaradi obveznega odkupa v javnem interesu v skladu z nacionalnim pravom, bi bilo treba določiti pogoj glede največje površine novega območja, da bi se izognili negativnemu vplivu na splošne cilje sistema dovoljenj za zasaditev vinske trte.

(4)

V členu 64(1) in (2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 so določena pravila o izdaji dovoljenj za nove zasaditve ter merila za upravičenost in prednostna merila, ki jih lahko uporabljajo države članice. Določiti bi bilo treba posebne pogoje, povezane z nekaterimi merili za upravičenost in prednostnimi merili, da bi vzpostavili enake konkurenčne pogoje za njihovo uporabo ter preprečili izogibanje sistemu dovoljenj s strani pridelovalcev, ki se jim dovoljenja izdajo. Poleg tega bi bilo treba ohraniti tri dodatna merila, ki so se uvedla z Delegirano uredbo (EU) 2015/560: merilo za upravičenost v zvezi s prilastitvijo slovesa zaščitenih geografskih označb; prednostno merilo za tiste pridelovalce, ki izpolnjujejo pravila sistema in na svojem gospodarstvu nimajo opuščenih vinogradov, ter prednostno merilo za neprofitne organizacije s socialnim namenom, ki so prejele zemljišča, zasežena v primeru terorizma in drugih vrst kriminala. Merilo za upravičenost je odziv na potrebo po zaščiti slovesa določenih geografskih označb na podoben način, kot je zaščiten sloves določenih označb porekla, in zagotavlja, da jih nove zasaditve ne ogrožajo. Prvo prednostno merilo na podlagi dokazov o upoštevanju pravil sistema dovoljenj in dejstva, da niso vložili vloge za dovoljenje za novo zasaditev, daje prednost nekaterim vlagateljem, ki imajo površine, zasajene z vinsko trto, ki se ne uporabljajo za pridelavo in za katere bi lahko vložili vlogo za ponovno zasaditev. Namen drugega prednostnega merila je dati prednost neprofitnim organizacijam s socialnim namenom, ki so prejele površine, zasežene v primeru terorizma in drugih vrst kriminala, da bi spodbudili socialno uporabo zemljišč, ki se sicer morda ne bi več uporabljale za pridelavo.

(5)

Glede na člen 118 Uredbe (EU) št. 1306/2013 ter za obravnavanje naravnih in socialno-ekonomskih razlik in različnih strategij gospodarskih akterjev za rast na navedenih različnih območjih posameznega ozemlja bi bilo treba državam članicam dovoliti različno uporabo meril za upravičenost in prednostnih meril iz člena 64(1) in (2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 ter treh dodatnih meril za upravičenost in prednostnih meril na regionalni ravni, glede na to, ali gre za določena območja, upravičena do zaščitene označbe porekla (v nadaljnjem besedilu: ZOP), določena območja, upravičena do zaščitene geografske označbe (v nadaljnjem besedilu: ZGO), ali območja brez geografske označbe. Takšne razlike pri uporabi navedenih meril na različnih območjih posameznega ozemlja bi morale vedno temeljiti na razlikah med navedenimi območji.

(6)

Da bi se odzvali na primere izogibanja, ki v tej uredbi niso predvideni, bi morale države članice sprejeti ukrepe za preprečitev izogibanja merilom za upravičenost ali prednostnim merilom s strani vlagateljev vlog za dovoljenja, kadar njihove dejavnosti niso zajete v posameznih določbah proti izogibanju iz te uredbe v zvezi s posameznimi merili za upravičenost in prednostnimi merili.

(7)

Člen 66(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa možnost soobstoja vinskih trt, za katere se je pridelovalec zavezal, da jih bo izkrčil, in novozasajenih vinskih trt. Da bi preprečili nepravilnosti, bi morale države članice imeti možnost, da z ustreznimi sredstvi zagotovijo, da se načrt o izkrčitvi uresniči, vključno z zahtevo za polog varščine ob izdaji dovoljenja za predvideno ponovno zasaditev. Poleg tega je treba določiti, da se, če se izkrčitev ne izvede v štiriletnem roku iz navedene določbe, vinske trte, zasajene na zadevni površini, štejejo za nedovoljene.

(8)

Člen 66(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 državam članicam omogoča, da na podlagi priporočila priznanih in reprezentativnih strokovnih organizacij omejijo ponovno zasaditev na območjih, ki so upravičena do pridelave vin z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo. Opredeliti bi bilo treba razloge za takšne odločitve o omejitvi, da se pojasnijo omejitve njihovega področja uporabe, hkrati pa zagotoviti skladnost sistema in preprečiti izogibanje navedenemu sistemu. Zagotoviti bi bilo treba, da samodejnost izdajanja dovoljenj za ponovne zasaditve iz člena 66(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 ne ovira možnosti držav članic, da omejijo izdajanje dovoljenj za določena območja v skladu s členom 63(2)(b) in (3) navedene uredbe. Kljub temu bi bilo treba pojasniti, da se nekateri posebni primeri ne smejo obravnavati kot izogibanje sistemu.

(9)

Člen 145 Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa, da morajo nekatere države članice voditi register vinogradov, ki vsebuje posodobljene podatke o pridelovalni zmogljivosti. Podrobnosti o informacijah, ki jih je treba vključiti v register vinogradov, bi bilo treba določiti v tej uredbi.

(10)

V skladu s členom 147(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se lahko vinski proizvodi dajo v promet na ozemlju Unije le skupaj z uradno odobrenim spremnim dokumentom. Določiti bi bilo treba pravila o uporabi navedenega spremnega dokumenta.

(11)

Izkušnje v državah članicah kažejo, da lahko obseg izvzetij iz obveznosti prevoza vinskih proizvodov s spremnim dokumentom zajema daljše razdalje in večji razpon dejavnosti, s čimer se olajša gibanje vina, ne da bi se preprečila zadovoljiva raven sledljivosti vinskih proizvodov. Zlasti bi bilo treba izvzeti grozdni sok in mošt, uvrščena pod oznaki KN 2009 61 in 2009 69, dobavljena izvajalcem, ki ne pridelujejo vina, saj ti izvajalci niso pod nadzorom organov, odgovornih za vinski sektor, sledljivost navedenih proizvodov pa se lahko zagotovi s trgovinskim dokumentom.

(12)

Direktiva Sveta 2008/118/ES (10) vsebuje usklajene ureditve za nekatero trošarinsko blago, vključno z nekaterimi alkoholnimi pijačami, in določa elektronski administrativni dokument in druge dokumente, ki morajo spremljati pošiljke takega blaga. Da bi se oblikovala enotna pravila, ki se uporabljajo v Uniji, in poenostavile upravne formalnosti za izvajalce, je treba zagotoviti, da se dokumenti, ki spremljajo pošiljke vinskih proizvodov zaradi uporabe predpisov o trošarini, štejejo tudi za priznane spremne dokumente v smislu Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(13)

Ob upoštevanju člena 40 Direktive 2008/118/ES ter zaradi pospešitve upravnih formalnosti za izvajalce in zagotavljanja večjih jamstev glede zanesljivosti certificiranja in sledljivosti vinskih proizvodov, bi bilo treba za pošiljke vinskih proizvodov manjših pridelovalcev in pošiljke vinskih proizvodov, za katere se ne plačuje trošarina, priznati uporabo poenostavljenega informacijskega sistema za izdajo elektronskih spremnih dokumentov, ki ga vzpostavijo države članice in zagotavlja uporabo trgovinskega dokumenta, ki vsebuje vsaj podrobnosti, potrebne za identifikacijo proizvoda in sledenje njegovemu gibanju. Vendar bi bilo treba za to, da se državam članicam, ki takega informacijskega sistema še ne uporabljajo, omogoči njegova vzpostavitev, zagotoviti prehodno obdobje, v katerem se lahko uporabljajo papirni in elektronski spremni dokumenti.

(14)

Ob upoštevanju člena 30 Direktive 2008/118/ES bi bilo treba državam članicam omogočiti, da uporabljajo poenostavljene postopke in dokumente, s katerimi bi lahko spremljali gibanje vinskih proizvodov, ki se izvaja izključno na njihovem ozemlju.

(15)

Spremni dokumenti se lahko uporabljajo tudi za potrditev nekaterih lastnosti vinskih proizvodov na splošno in njihovega letnika ali sort vinske trte ter zlasti ZOP ali ZGO. Da se zagotovi enaka obravnava vseh izvajalcev, bi morala ta uredba določati pogoje, pod katerimi se lahko spremni dokumenti uporabijo za tako certificiranje. Da bi se poenostavile upravne formalnosti za izvajalce in bi bili pristojni organi razbremenjeni rutinskih opravil, bi bilo treba sprejeti določbo, da pristojni organi pooblastijo pošiljatelje, da izpolnijo spremne dokumente in v njih sami potrdijo poreklo ali izvor ter lastnosti vinskih proizvodov, letnik ali sorte vinske trte, iz katerih so pridelani proizvodi, ter ZOP ali ZGO vina.

(16)

Kadar morajo izvajalci na zahtevo tretjih držav predložiti posebna potrdila v zvezi z lastnostmi vinskih proizvodov, bi bilo treba s to uredbo omogočiti uporabo certificiranja za izvožene vinske proizvode ter zagotoviti pogoje za njegovo pristnost in uporabo.

(17)

V skladu s carinskimi predpisi se za dokazilo o izvozu vinskih proizvodov poleg spremnih dokumentov zahtevajo še dopolnilni dokumenti, kot so izvozne deklaracije. Zato bi bilo treba določiti dodatne postopke za izdajo in potrditev navedenih dokumentov skladno s pravili, določenimi v Uredbi (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (11) ali na njeni podlagi.

(18)

Z vinskimi proizvodi, ki se prevažajo neustekleničeni, je lažje goljufati kot z ustekleničenimi proizvodi, opremljenimi z etiketo in zapiralom za enkratno uporabo. Zato bi bilo treba za take pošiljke zahtevati, da je pristojni organ v kraju natovarjanja predhodno obveščen o podrobnostih, vključenih v spremni dokument, razen če se uporablja informacijski sistem, ki omogoča, da je pristojni organ v kraju raztovarjanja obveščen o navedenih podrobnostih.

(19)

Da bi se pristojnim organom olajšalo preverjanje prevozov pošiljk proizvodov iz tretjih držav, sproščenih v prosti promet, ali proizvodov iz Unije, ki so se najprej izvozili in nato ponovno uvozili v Unijo, bi bilo treba zahtevati, da se na dokumentih, ki spremljajo pošiljke takih proizvodov po sprostitvi v prosti promet, navede sklic na dokumente, uporabljene za sprostitev v prosti promet, v primeru proizvodov s poreklom iz Unije pa na spremni dokument, izdan ob prvotni odpremi, ali kateri drug sprejeti dokument, ki dokazuje poreklo proizvodov.

(20)

Zaradi pravne varnosti bi bilo treba določiti pravila za uskladitev ukrepov, ki jih prejemnik sprejme v primeru zavrnitve proizvoda, ki se je prevažal s spremnim dokumentom, in opredeliti, s katerim spremnim dokumentom se lahko proizvod pozneje prevaža.

(21)

Za obravnavanje primerov, v katerih pristojni organ ugotovi ali utemeljeno sumi, da je pošiljatelj resno kršil pravila Unije ali nacionalna pravila v vinskem sektorju glede prevoza vinskih proizvodov na podlagi spremnih dokumentov ali glede proizvodnih pogojev ali sestave takih proizvodov, in da bi se pristojnim organom omogočilo spremljanje naknadnega gibanja ali odločanje o prihodnji uporabi zadevnega proizvoda, je treba določiti podrobne določbe v zvezi s postopkom, ki ga bo morda pristojni organ moral izvesti glede spremnih dokumentov, ter izmenjavo informacij in vzajemno pomočjo med pristojnimi organi v takih primerih.

(22)

Da bi se zagotovil odvračilni učinek ali obnovila zakonitost v primeru manjših kršitev, povezanih s spremnimi dokumenti za prevoz vinskih proizvodov, bi bilo treba določiti pravila, ki pristojnemu organu, ki je odkril nepravilnosti, omogočajo, da z ustreznimi ukrepi uredi tak prevoz ali sprejme ustrezne ukrepe v zvezi z nepravilnostmi, vključno s prepovedjo trženja zadevnih proizvodov, in o tem obvesti pristojni organ v kraju natovarjanja.

(23)

Zaradi pravne varnosti je treba zagotoviti pravila, povezana s primeri višje sile ali nepredvidljivimi dogodki med prevozom, da je prevoznik seznanjen z zahtevami, potrebnimi za ureditev zadevnega prevoza.

(24)

Člen 90 Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa, da je treba uvoženim vinskim proizvodom, zajetim v navedenem členu, priložiti potrdilo, ki ga v državi porekla proizvoda izda pristojni organ, in analizno poročilo, ki ga sestavi organ ali urad, ki ga imenuje tretja država porekla. Da bi se zmanjšalo število dokumentov, ki se zahtevajo za uvoz v Unijo, in olajšalo preverjanje pristojnih organov držav članic, bi bilo treba navedeno potrdilo in analizno poročilo združiti in vključiti v en sam dokument, tj. dokument VI-1. Da bi se zagotovila pravna varnost in olajšala trgovina, bi bilo treba sprejeti določbo, da se za tak dokument šteje, da potrjuje lastnosti vinskega proizvoda, letnika ali sort vinske trte oziroma ZOP ali ZGO.

(25)

Zaradi uskladitve in zmanjšanja upravnega bremena za izvajalce in države članice bi bilo treba izvzetja iz zahteve po predložitvi dokumenta VI-1 za vinske proizvode, ki se uvozijo v Unijo, uskladiti z veljavnimi izvzetji za dokumente, ki spremljajo pošiljke vinskih proizvodov po njihovi sprostitvi v prosti promet v Uniji, s sistemom oprostitev carin v Uniji iz Uredbe Sveta (ES) št. 1186/2009 (12) in z izvzetji, ki izhajajo iz posebnih konvencij o diplomatskih odnosih, sklenjenih s tretjimi državami.

(26)

Da bi se pristojnim organom držav članic omogočila uporaba usklajenih postopkov in enake vrste dokumenta ne glede na namembno državo članico uvoženih proizvodov, bi bilo treba zagotoviti vzorec dokumenta VI-1 in njegovega izvlečka, izvlečka VI-2, pa tudi podrobnosti v zvezi s postopkom, ki ga je treba upoštevati pri njuni izdaji.

(27)

Zaradi zagotavljanja, da vse zadevne strani upoštevajo isti postopek za sprostitev pošiljke v prosti promet, bi bilo treba določiti pravila za uporabo dokumenta VI-1 in izvlečka VI-2. Ob upoštevanju poslovne prakse bi bilo treba pojasniti, da je treba, če se pošiljka vina razdeli, pristojne organe pooblastiti, da dajo pod svojim nadzorom sestaviti izvlečke dokumenta VI-1, ki spremljajo vsako novo pošiljko, ki nastane z razdelitvijo.

(28)

Da bi se olajšala trgovina in poenostavil posredni uvoz, je treba določiti pravila, ki določajo primere, ko se ne zahtevajo nobene druge analize za uvoz iz tretje države, ki ni država porekla vinskega proizvoda.

(29)

Da bi se obravnavale posebnosti posebnih vin, kot so likerska vina in alkoholizirana vina za destilacijo ter vina z geografsko označbo, bi bilo treba določiti pravila v zvezi z uporabo dokumenta VI-1 za pošiljke takih vin. Da bi se olajšala naloga izvoznikov in organov, bi morala predložitev dokumenta VI-1 zadoščati za potrditev geografske označbe ali vinskega porekla alkohola, dodanega likerskim vinom ali alkoholiziranim vinom za destilacijo, če so izpolnjeni določeni pogoji.

(30)

Da bi se olajšala trgovina s tretjimi državami, ki so sklenile sporazume z Unijo, ki vključujejo določbe o tesnejšem sodelovanju pri preprečevanju goljufij, in vzdržujejo dobre trgovinske odnose z Unijo, je treba pridelovalce iz navedenih držav pooblastiti, da sami izdajo dokumente VI-1, in navedene dokumente šteti za dokumente, ki jih izdajo pristojni organi tretjih držav ali organi ali uradi, ki jih imenujejo tretje države, v skladu s členom 90 Uredbe (EU) št. 1308/2013, in sicer podobno, kot je že dovoljeno za vina s poreklom iz Unije.

(31)

Ob upoštevanju razvoja računalniških sistemov v vinskem sektorju in da bi se olajšalo spremljanje gibanja in preverjanj vinskih proizvodov, je treba dovoliti tudi uporabo računalniških sistemov in elektronskih dokumentov, ki jih izdajo pristojni organi tretjih držav ali neposredno izvajalci iz tretjih držav pod nadzorom svojih pristojnih organov. Uporaba računalniških sistemov bi morala kljub temu izpolnjevati določene minimalne pogoje in pridobiti priznanje Unije, da sistem pregledov, vzpostavljen v tretji državi, ponuja zadostna jamstva glede narave, porekla in sledljivosti vinskih proizvodov, ki se v Unijo uvozijo iz navedene tretje države. Zato je treba določiti navedene minimalne pogoje. Da bi se poenostavili in pospešili postopki izdaje izvlečkov VI-2 za izvajalce in pristojne organe, je treba organom držav članic omogočiti, da take izvlečke izdajo prek računalniških sistemov v skladu s postopki, ki jih določijo.

(32)

V skladu s členom 147(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 morajo fizične ali pravne osebe, ki posedujejo vinske proizvode, voditi register o prejemu in izdaji navedenih proizvodov. Vendar bi za nekatere izvajalce, katerih zaloge ali prodaja ne presegajo nekaterih pragov ali ki prodajajo le v svojih prostorih, vodenje registra pomenilo nesorazmerno breme. Zato bi jih bilo treba izvzeti iz te obveznosti. Države članice bi morale zaradi preglednosti in nadzora voditi seznam tistih izvajalcev, ki morajo voditi register o prejemu in izdaji. Da bi se zagotovila sledljivost in spremljanje gibanja in zalog vinskih proizvodov, bi bilo treba določiti pravila v zvezi s potrebo po ločenem registru za vsako posamezno podjetje, podrobnostmi o načinu vodenja registra in dejavnostmi, ki jih je treba zabeležiti v registru.

(33)

Ta uredba bi morala zagotoviti skupna pravila, ki se uporabljajo za vse izvajalce. Da bi se olajšali pregledi, bi bilo treba državam članicam kljub temu omogočiti, da določijo dopolnilna pravila glede podatkov o registraciji v zvezi z nekaterimi proizvodi ali postopki, ki jih je treba vključiti v register, in od izvajalcev zahtevati, da prijavijo nekatere obdelave, ki jih je treba zabeležiti v registru. Vendar bi lahko navedeno obveščanje pomenilo nesorazmerno upravno breme za nekatere izvajalce, zato se lahko upravičeno omeji možnost držav članic, da zahtevajo tako obveščanje.

(34)

Da bi se olajšalo zbiranje informacij o trgu za spremljanje in upravljanje trga ter hkrati omejilo upravno breme, bi bilo treba določiti določbe za zagotovitev, da zadevni izvajalci s sedežem v državah članicah, ki morajo voditi register vinogradov, predložijo prijave pridelave in zalog. Vendar bi morale države članice, ki jim ni treba voditi registra vinogradov, imeti možnost, da zahtevajo take prijave. Da bi se preprečilo podvajanje podatkov, bi morale tiste države članice, ki so uvedle register vinogradov, ki za vsakega vinogradnika vsebuje letno posodobljene informacije o površini, zasajeni z vinsko trto, imeti možnost, da izvajalce izvzamejo iz obveznosti prijave površine v prijavah pridelave.

(35)

Da bi se izboljšala sledljivost in upravljanje trga, bi morale imeti države članice možnost, da zbirajo dopolnilne podatke glede pridelave grozdja in mošta za pridelavo vina. Države članice bi morale v ta namen imeti možnost, da zahtevajo prijave pridelka grozdja.

(36)

Da bi se izboljšala sledljivost in upravljanje trga, bi morale države članice imeti možnost, da zbirajo podatke o dejavnostih v zvezi z obdelavo ali trženjem potrganega grozdja in dobljenim moštom ali grozdnim sokom, ki bi se lahko izvajale med dejanskim datumom trgatve in datumi za predložitev prijav pridelave in pridelka grozdja.

(37)

Pravila iz te uredbe zaradi izboljšanja preglednosti in upravljanja trga državam članicam ne bi smele preprečiti, da zahtevajo celovitejše informacije. Poleg tega bi morale države članice imeti možnost, da v primeru odsotnosti pridelave ali zalog izvajalce izvzamejo iz obveznosti predložitve prijav.

(38)

Za namene člena 89 Uredbe (EU) št. 1306/2013 bi bilo treba določiti enotna pravila glede pregledov, ki jih je treba izvajati v zvezi z notranjim trgom. Zato bi bilo treba organom, pristojnim za spremljanje posedovanja in trženja vinskih proizvodov, zagotoviti potrebne instrumente za izvajanje učinkovitih pregledov v skladu z enotnimi pravili, ki se uporabljajo v vsej Uniji za pridelovalno zmogljivost, register vinogradov, spremne dokumente, certificiranje ter register o prejemu in izdaji.

(39)

Da bi se zagotovili nemoteni pregledi in vzorčenje grozdja in vinskih proizvodov, bi bilo treba sprejeti določbe, s katerimi bi se stranem, ki so predmet pregledov, preprečilo oviranje navedenih pregledov in se od njih zahtevalo, da olajšajo vzorčenje in zagotovijo informacije, ki so potrebne v skladu s to uredbo.

(40)

Da bi se državam članicam zagotovila učinkovita orodja za obravnavanje tveganja goljufivega ravnanja z vinom, je evropski referenčni center za nadzor v vinskem sektorju v okviru Skupnega raziskovalnega središča vzpostavil banko podatkov izotopskih analiz iz člena 89(5) Uredbe (EU) št. 1306/2013, ki jo tudi upravlja. Uporaba referenčnih izotopskih metod analize zagotavlja učinkovite preglede v zvezi z obogatitvijo vinskih proizvodov ali odkrivanjem dodajanja vode takim proizvodom. Banka podatkov izotopskih analiz skupaj z drugimi analiznimi metodami pomaga pri preverjanju skladnosti vinskih proizvodov s prijavljenim poreklom in sorto. Zato bi bilo treba sprejeti določbe za uporabo referenčnih izotopskih analiznih metod ter za vodenje in posodabljanje banke podatkov analiz.

(41)

Države članice bi morale zagotoviti učinkovitost dela organov, pristojnih za preglede v vinskem sektorju. Zato bi bilo treba preglede usklajevati med pristojnimi organi v državah članicah, kjer je za preglede v vinskem sektorju pristojnih več organov, države članice pa bi morale imenovati en sam organ, pristojen za zvezo z drugimi državami članicami in Komisijo.

(42)

Da bi se olajšali pregledi v vsej Uniji, bi morale države članice sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev, da imajo uradniki pristojnih organov ustrezna pooblastila za preiskavo, da se zagotovi skladnost s predpisi.

(43)

Da bi se zagotovili sledljivost vinskih proizvodov in skladnost s pravili Unije v vinskem sektorju, bi bilo treba ohraniti usklajevanje pregledov in dostop pristojnih organov v vinskem sektorju do informacij. Da bi se ta usklajeni pristop izvajal v celoti, bi morali različni organi, ki sodelujejo pri pregledih vinskih proizvodov, za katere se plačuje trošarina, imeti dostop do informacij o gibanju teh proizvodov, ki se izvaja na podlagi Direktive 2008/118/ES in Uredbe (ES) št. 684/2009. V ta namen bi bilo treba upoštevati računalniško podprt sistem za gibanje in nadzor trošarinskih izdelkov, ki je bil vzpostavljen z Odločbo št. 1152/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta (13).

(44)

Zaradi medsebojne odvisnosti trgov vinskega sektorja ter trgovine med državami članicami in tretjimi državami je potrebno tesno sodelovanje med različnimi organi, pristojnimi za preglede. Pristojni organi držav članic bi morali za učinkovito sodelovanje med državami članicami pri uporabi predpisov za vinski sektor imeti možnost, da se povežejo s pristojnimi službami druge države članice. Zato bi bilo treba določiti pravila, ki urejajo vzajemno pomoč na zahtevo. Da bi se poenostavil obračun stroškov, ki se nanašajo na odvzem in pošiljanje vzorcev, analizo in organoleptično preskušanje ter uporabo storitev strokovnjaka, je treba sprejeti načelo, da take stroške nosi pristojni organ države članice, ki naroči odvzem vzorcev ali storitve strokovnjaka.

(45)

Da bi se okrepila učinkovitost vzajemne pomoči pristojnih organov, bi morala ta uredba vključevati določbo o dokazni moči ugotovitev pri pregledih, izvedenih v skladu s to uredbo, v državi članici, ki ni država članica, v kateri se je pregled izvedel.

(46)

Zaradi učinkovitega boja proti goljufijam, zmanjšanja resnega tveganja goljufij in sprejemanja ustreznih ukrepov v primerih suma ali odkrite neskladnosti vinskih proizvodov s pravili Unije bi morali organi zadevnih držav članic za zvezo imeti možnost, da se medsebojno obveščajo o takih primerih. V ta namen bi morale zadevne države članice uporabljati informacijske sisteme, ki jih zagotovi Komisija.

(47)

Člen 64 Uredbe (EU) št. 1306/2013 določa upravne kazni v primeru neizpolnjevanja meril za upravičenost, obveznosti in drugih zavez, ki izhajajo iz uporabe področne kmetijske zakonodaje. V skladu s členom 71(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013 je treba določiti upravne kazni v zvezi z nedovoljenimi nasadi. Da bi zagotovili odvračilni učinek, bi morale države članice imeti možnost, da navedene kazni prilagodijo tržni vrednosti vin, ki se pridelujejo v zadevnih vinogradih. Najnižja vrednost navedenih kazni bi morala ustrezati povprečnemu letnemu dohodku na hektar vinogradov na ravni Unije, izmerjenemu kot bruto marža na hektar vinogradniških površin. Vzpostaviti bi bilo treba postopno stopnjevanje od te najnižje vrednosti, in sicer glede na trajanje neskladnosti. Državam članicam bi bilo prav tako treba dati možnost, da uporabijo višje najnižje kazni za pridelovalce na določenem območju, kjer je najnižja vrednost, določena na ravni Unije, nižja od ocenjenega povprečnega letnega dohodka na hektar zadevne površine. Takšno zvišanje najnižje vrednosti kazni bi moralo biti sorazmerno z ocenjenim povprečnim letnim dohodkom na hektar na območju z nedovoljeno vinogradniško površino.

(48)

Glede na potrebo po zagotavljanju hitre in učinkovite zaščite potrošnikov je treba zagotoviti možnost, da se v primeru goljufije ali tveganja za zdravje potrošnikov izvajalcem, za katere je ugotovljeno ali se sumi, da ne upoštevajo pravil Unije o pridelavi ali prevozu vinskih proizvodov ali uporabi poenostavljenih ureditev ali elektronskih postopkov za uvoz, začasno prepove uporaba spremne dokumentacije in postopkov certificiranja.

(49)

Da se zagotovita učinkovita uporaba te uredbe in ustrezno spremljanje vinskega trga, bi bilo treba za primere, ko se ne upoštevajo obveznosti vodenja registra o prejemu in izdaji, predložitve prijav ali obveščanja, določiti kazni z odvračilnim učinkom, ki jih bodo države članice uporabile glede na resnost in ponavljanje neskladnosti.

(50)

Da se zagotovi pravična obravnava izvajalcev, bi bilo treba določiti pravila za primere očitnih napak in izjemnih okoliščin.

(51)

V skladu s členom 223 Uredbe (EU) št. 1308/2013 bi bilo treba določiti pravila o informacijah, ki jih morajo države članice uradno sporočiti Komisiji. Zato je treba določiti naravo in vrsto informacij, ki jih je treba predložiti, ter pogoje objavljanja navedenih informacij.

(52)

Da se olajša preverjanje dokumentov za uvoz vinskih proizvodov, ki so jih izdale tretje države, bi morala Komisija sestaviti in objaviti seznam pristojnih organov, imenovanih organov ali uradov ter pridelovalcev vina z izdanim dovoljenjem, ki jih zaradi priprave takih dokumentov priglasijo tretje države. Da bi se olajšale zahteve za komunikacijo in pomoč med državami članicami in Komisijo na eni ter tretjimi državami na drugi strani, bi morala Komisija organ za zvezo, ki je v vsaki posamezni tretji državi imenovan za stik z njo in drugimi članicami, tudi objaviti.

(53)

Da bi se zagotovila kakovost vinskih proizvodov, bi bilo treba določiti določbe za izvajanje prepovedi čezmernega stiskanja grozdja. Za preverjanje pravilne uporabe navedene prepovedi je potrebno ustrezno spremljanje stranskih proizvodov pri pridelavi vina in njihove končne uporabe. Zato bi bilo treba določiti pravila o najnižjem odstotku alkohola, vsebovanega v stranskih proizvodih po stiskanju grozdja, in o pogojih za obvezno odstranjevanje stranskih proizvodov, ki jih posedujejo fizične ali pravne osebe ali skupine, pod nadzorom pristojnih organov držav članic. Ker so taki pogoji neposredno povezani s postopkom pridelave vina, bi jih bilo treba navesti skupaj z enološkimi postopki in veljavnimi omejitvami za proizvodnjo vina iz Uredbe (ES) št. 606/2009. Navedeno uredbo bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(54)

Zaradi jasnosti in pravne varnosti bi bilo treba črtati določbe uredb (ES) št. 555/2008, (ES) št. 606/2009 in (ES) št. 607/2009, ki se nadomestijo s to uredbo in Izvedbeno uredbo (EU) 2018/274. Iz istega razloga bi bilo treba razveljaviti Uredbo (ES) št. 436/2009 in Delegirano uredbo (EU) 2015/560 –

(a)

sistema dovoljenj za zasaditev vinske trte;

(b)

registra vinogradov;

(c)

priznanih spremnih dokumentov, certificiranja in pravil za uvoz vina;

(d)

registra o prejemu in izdaji;

(e)

obveznih prijav;

(f)

pregledov in banke podatkov izotopskih analiz;

(g)

pristojnih organov in vzajemne pomoči med njimi;

(h)

kazni;

(i)

uradnega obveščanja in objave sporočenih informacij.

(a)

„vinogradnik“ pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb ne glede na pravni status, ki je skupini in njenim članom dodeljen z nacionalno zakonodajo, katere kmetijsko gospodarstvo je na ozemlju Unije, kot je določeno v členu 52 Pogodbe o Evropski uniji v povezavi s členom 355 Pogodbe o delovanju Evropske unije, in ki poseduje površino, zasajeno z vinsko trto, kadar se pridelek s te površine uporablja za pridelavo vinskih proizvodov za trg ali pa za površino veljajo izvzetja za poskuse ali za matične nasade za cepiče iz člena 3(2) te uredbe;

(b)

„vinski proizvodi“ pomenijo proizvode iz dela XII Priloge I k Uredbi (EU) št. 1308/2013, razen vinskega kisa, uvrščenega pod oznaki KN 2209 00 11 in 2209 00 19;

(c)

„vinogradniška parcela“ pomeni kmetijsko parcelo, kot je opredeljena v členu 67(4)(a) Uredbe (EU) št. 1306/2013, zasajeno z vinsko trto, ki je namenjena pridelavi vinskih proizvodov za trg, ali pa za površino veljajo izvzetja za poskuse ali za matične nasade za cepiče iz člena 3(2) te uredbe;

(d)

„opuščena vinogradniška površina“ pomeni površino, zasajeno z vinsko trto, ki se že več kot pet vinskih let ne obdeluje za pridobivanje tržnih proizvodov, brez poseganja v posebne primere, ki jih opredelijo države članice, z njeno izkrčitvijo pa pridelovalec ni več upravičen do dodelitve dovoljenja za ponovno zasaditev v skladu s členom 66 Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(e)

„pridelovalec grozdja“ pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino takih oseb ne glede na pravni status, ki je skupini in njenim članom dodeljen z nacionalno zakonodajo, ki zbira pridelek grozdja z območja, zasajenega z vinsko trto, da bi navedeno grozdje tržila za pridelavo vinskih proizvodov pri tretjih osebah ali ga predelala v vinske proizvode na svojem gospodarstvu ali v imenu katere se izvaja predelava za komercialne namene;

(f)

„predelovalec“ pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino takih oseb ne glede na pravni status, ki je skupini in njenim članom dodeljen z nacionalno zakonodajo, ki izvede predelavo ali v imenu katerih se izvede predelava vin, s katero so se pridobila vina, likerska vina, peneča in biser vina, gazirana peneča in biser vina, kakovostna peneča vina ali kakovostna aromatična peneča vina;

(g)

„trgovec na drobno“ pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino takih oseb ne glede na pravni status, ki je skupini in njenim članom dodeljen z nacionalno zakonodajo, katerih poslovna dejavnost vključuje neposredno prodajo vina in mošta potrošniku v majhnih količinah, ki jih opredeli vsaka država članica, ob upoštevanju posebnih lastnosti trgovine in distribucije, razen tistih, ki uporabljajo kleti, opremljene za skladiščenje, ali zmogljivosti za stekleničenje velikih količin vina, in tistih, ki se ukvarjajo s potujočo trgovino z vinom, ki se prevaža neustekleničeno;

(h)

„stekleničenje“ pomeni polnjenje vina kot končnega proizvoda za komercialne namene v posode s prostornino, manjšo od 60 litrov;

(i)

„polnilec“ pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino takih oseb ne glede na pravni status, ki je skupini in njenim članom dodeljen z nacionalno zakonodajo, ki izvaja dejavnost stekleničenja vina ali v imenu katere se izvaja stekleničenje;

(j)

„trgovec“ pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino takih oseb ne glede na pravni status, ki je skupini in njenim članom dodeljen z nacionalno zakonodajo, razen zasebnih potrošnikov ali prodajalcev na drobno, ki ima zalogo vinskih proizvodov za komercialne namene ali ki sodeluje pri njihovi prodaji in jih morda tudi stekleniči, razen destilarn;

(k)

„vinsko leto“ pomeni tržno leto za vinski sektor iz člena 6(d) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(a)

pridobi dovoljenje v skladu s členom 64 ali 68 Uredbe (EU) št. 1308/2013 za zadevno območje, tako da se lahko grozdje, pridelano na navedenem območju, in vinski proizvodi, pridobljeni iz navedenega grozdja, tržijo, bodisi

(b)

tako območje izkrči na lastne stroške v skladu s členom 71(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(a)

površina ne presega 0,1 ha;

(b)

zadevni vinogradnik se ne ukvarja s pridelavo vina za trg ali s pridelavo drugih vinskih proizvodov za trg.

(a)

je določena površina, ki bo ponovno zasajena, na istem območju ZOP ali ZGO kot izkrčena površina in zasaditev vinske trte ustreza isti specifikaciji ZOP ali ZGO kot izkrčena površina;

(b)

je ponovna zasaditev namenjena pridelavi vin brez geografske označbe, če vlagatelj za nove zasaditve sprejme enake zaveze, kot so tiste iz točke 2 oddelkov A in B Priloge I k tej uredbi.

(a)

vinski proizvodi, ki se prevažajo od vinograda do prostorov za pridelavo vina, med prostoroma istega podjetja ali med prostori v lasti skupine pridelovalcev, brez spremembe lastnika, če se prevoz izvede za namene pridelave vina, predelave, skladiščenja ali stekleničenja, kadar celotna cestna razdalja ne presega 70 kilometrov in se prevoz izvede izključno na ozemlju ene same države članice ali ga odobrijo pristojni organi zadevnih držav članic;

(b)

grozdne tropine in vinske droži:

(c)

grozdni sok in mošt, uvrščena pod oznaki KN 2009 61 in 2009 69, dobavljena izvajalcem, ki ne pridelujejo vina, kadar proizvod spremlja trgovinski dokument;

(d)

vinski proizvodi, ki se pridelujejo in prevažajo izključno na ozemlju držav članic, za katere ne velja obveznost vodenja registra vinogradov v skladu s členom 145(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(e)

naslednji primeri vinskih proizvodov, ki se prevažajo izključno na ozemlju države članice, v posodah nazivne prostornine največ 60 litrov:

(a)

za vinske proizvode, ki se odpremijo znotraj države članice ali med državami članicami, brez poseganja v točko (b) tega pododstavka:

(b)

za vinske proizvode, ki se odpremijo v tretjo držav ali na ozemlje iz člena 5(2) in (3) Direktive 2008/118/ES, enega od dokumentov iz točke (a)(i) ali (iii).

(a)

z datumom, podpisom uradnika pristojnega organa in žigom, ki ga odtisne navedeni uradnik, ali

(b)

z datumom, podpisom pošiljatelja in, odvisno od primera, njegovim:

(a)

elektronski administrativni dokument ali kateri koli drug trgovinski dokument, ki se uporablja v skladu s členom 21(6) Direktive 2008/118/ES, ali dokument iz člena 10(1)(a)(iii) te uredbe, če pošiljatelj ali pooblaščena oseba, ki deluje v imenu pošiljatelja, navede ustrezne informacije iz dela I Priloge VI k tej uredbi;

(b)

posebno potrdilo za izvoz, sestavljeno na podlagi predloge in zahtev iz dela II Priloge VI k tej uredbi.

(a)

proizvode s poreklom iz Unije, katerih količina presega 60 litrov:

(b)

proizvode s poreklom zunaj Unije, katerih količina presega 60 litrov:

(c)

proizvode, ne glede na njihovo poreklo in količino, ki se prevaža, brez poseganja v izvzetja iz člena 9:

(a)

številko dokumenta VI-1 ali sklic na enega od dokumentov iz členov 26 in 27;

(b)

ime in naslov organa tretje države, ki je izpolnil dokument iz točke (a) ali pooblastil pridelovalca, da ga izpolni;

(c)

datum, ko je bil dokument iz točke (a) izpolnjen.

(a)

sklic na spremni dokument iz točke (b) prvega pododstavka člena 10(1) te uredbe, izdan ob prvotni odpremi, ali

(b)

sklice na druga dokazila, ki jih o poreklu proizvoda predloži uvoznik in za katera pristojni organ ob sprostitvi v prosti promet v Uniji presodi, da so zadostna.

(a)

ima uvoženi proizvod lastnosti vinskega proizvoda v skladu s pravom Unije ali v skladu z veljavnim dvostranskim sporazumom med Unijo in tretjo državo;

(b)

je bil uvoženi proizvod pridobljen iz grozdja določenega letnika ali pridelan iz navedene sorte ali sort vinske trte;

(c)

je uvoženi proizvod, če je ustrezno, v skladu s specifikacijami geografske označbe v skladu s Sporazumom Svetovne trgovinske organizacije o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine, zakonodajo Unije o geografskih označbah ali sporazumom o priznavanju in zaščiti geografskih označb med Unijo in tretjo državo, iz katere izvira vino.

(a)

dokumenta VI-1 ni treba predložiti za:

(b)

če je vino polnjeno v posode z etiketo, ki držijo največ 60 litrov in imajo zapirala za enkratno uporabo, in če vino izvira iz države iz oddelka A dela IV Priloge VII, ki je ponudila posebna jamstva, ki jih je sprejela Unija, je treba v oddelku za analizno poročilo dokumenta VI-1 navesti le naslednje podatke:

(a)

carinski organi potrdijo hrbtno stran izvirnika in kopije dokumenta VI-1 ali original in kopiji izvlečka VI-2, zadevi osebi vrnejo izvirnik dokumenta VI-1 ali original in kopijo izvlečka VI-2, kopijo dokumenta VI-1 ali izvlečka VI-2 pa hranijo vsaj pet let;

(b)

kadar se pošiljka ponovno pošlje pred sprostitvijo v prosti promet, novi pošiljatelj carinskim organom, ki nadzorujejo pošiljko, izroči dokument VI-1 in izvleček VI-2 za navedeno pošiljko ali, kadar navedeno pošiljko spremljata predhodno izpolnjeni izvleček VI-2 in naknadno izpolnjeni izvleček VI-2, navedena izvlečka VI-2.

Kadar se izvleček VI-2 izroči skupaj z dokumentom VI-1, carinski organi preverijo, ali podatki iz dokumenta VI-1 ustrezajo podatkom iz izvlečka VI-2. Kadar se naknadno izpolnjeni izvleček VI-2 izroči skupaj s predhodno izpolnjenim izvlečkom VI-2, carinski organi preverijo, ali podatki iz predhodno izpolnjenega izvlečka VI-2 ustrezajo podatkom iz naknadno izpolnjenega izvlečka VI-2, in žigosajo slednjega, ki je nato enakovreden predhodno izpolnjenemu izvlečku VI-2.

Carinski organi potrdijo hrbtno stran izvirnika in kopije dokumenta VI-1 ali predhodno izpolnjenega izvlečka VI-2.

Carinski organi izvirnik dokumenta VI-1 in vsakega izvlečka VI-2 vrnejo novemu pošiljatelju, kopije pa hranijo vsaj pet let.

Vendar izvlečka VI-2 ni treba izpolniti, če se pošiljka proizvoda znova izvozi v tretjo državo;

(c)

če se pošiljka razdeli, preden se sprosti v prosti promet, zadevna oseba izvirnik in kopijo dokumenta VI-1 ali predhodno izpolnjenega izvlečka VI-2 za pošiljko, ki se razdeli, izroči carinskim organom, ki nadzorujejo pošiljko, skupaj z izvirnikom in dvema kopijama izvlečka VI-2, izpolnjenega naknadno za vsako novo pošiljko.

Carinski organi preverijo, ali podatki iz dokumenta VI-1 ali predhodno izpolnjenega izvlečka VI-2 ustrezajo podatkom iz izvlečka VI-2, izpolnjenega naknadno za vsako novo pošiljko. Če so podatki ustrezni, carinski organi žigosajo slednjega, ki je nato enakovreden predhodno izpolnjenemu izvlečku VI-2, in potrdijo hrbtno stran izvirnika in kopije dokumenta VI-1 ali predhodno izpolnjenega izvlečka VI-2. Izvirnik naknadno izpolnjenega izvlečka VI-2 skupaj z izvirnikom dokumenta VI-1 ali predhodno izpolnjenega izvlečka VI-2 vrnejo zadevni osebi, kopijo vsakega od navedenih dokumentov pa hranijo vsaj pet let.

(a)

je bilo to vino ustekleničeno in opremljeno z etiketo v državi porekla in je ostalo nespremenjeno ali

(b)

se to vino izvozi neustekleničeno iz države porekla ter se ustekleniči in opremi z etiketo v državi izvoznici brez dodatne predelave.

(a)

polnim imenom in naslovom pristojnega organa izdajatelja;

(b)

podpisom uradnika pristojnega organa;

(c)

žigom pristojnega organa.

(a)

v okence 1 svoje ime in naslov ter matično številko v tretjih državah iz oddelka B dela IV Priloge VII;

(b)

v okence 9 ime in naslov pristojnega organa tretje države, ki jim je izdal dovoljenje;

(c)

v okence 10 vsaj podatke iz člena 21(b).

(a)

če ponuja zadostna jamstva glede narave, porekla in sledljivosti vinskih proizvodov, ki se pridelujejo ali tržijo na ozemlju zadevne tretje države;

(b)

če zagotavlja dostop do podatkov, shranjenih v uporabljenem elektronskem sistemu, zlasti glede registracije in identifikacije izvajalcev, pristojnih organov in imenovanih organov ali uradov;

(c)

če zagotavlja možnost preverjanja podatkov iz točke (b) v okviru medsebojnega upravnega sodelovanja.

(a)

izvajalcem, ki imajo zaloge ali prodajajo le vinske proizvode v posodah z nazivno prostornino deset litrov ali manj, opremljenih z etiketo in zapiralom za enkratno uporabo, kadar celotna količina ne presega petih litrov ali petih kilogramov v primeru zgoščenega grozdnega mošta, prečiščenega ali ne, in 100 litrov pri vseh drugih proizvodih;

(b)

izvajalcem, ki prodajajo pijačo za porabo na kraju samem.

(a)

da se register vodi na sedežu poslovanja podjetja, kadar so proizvodi v različnih skladiščih v lasti istega podjetja v isti lokalni upravni enoti ali v lokalnih upravnih enotah, ko so si v neposredni bližini;

(b)

da register vodi specializirano podjetje.

(a)

popravek vsebnosti alkohola v vinih (točka 40 in Dodatek 10 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009) in zmanjšanje vsebnosti sladkorja v moštih s sklopitvijo membran (točka 49 in Dodatek 16 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009);

(b)

obogatitev in slajenje (dela I A in B Priloge VIII k Uredbi (EU) št. 1308/2013; člena 11 in 12 ter prilogi I D in II k Uredbi (ES) št. 606/2009);

(c)

dokisanje in razkisanje (dela I C in D Priloge VIII k Uredbi (EU) št. 1308/2013; člen 13 ter točke 12, 13, 46, 48 in 50 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009);

(d)

obdelava z ogljem za enološko uporabo (točka 9 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009);

(e)

obdelava s kalijevim ferocianidom (točka 26 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009);

(f)

obdelava z elektrodializo ali kationskimi izmenjevalci za zagotavljanje stabilnosti vina na vinski kamen ali dokisanje z obdelavo s kationskimi izmenjevalci (točke 20, 36 in 43 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009);

(g)

dodajanje dimetil dikarbonata vinu (točka 34 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009);

(h)

uporaba trsk iz hrastovega lesa pri pridelavi vina (točka 38 in Dodatek 9 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009);

(i)

poskusna uporaba novih enoloških postopkov (člen 4 Uredbe (ES) št. 606/2009);

(j)

upravljanje raztopljenega plina v vinu z uporabo membranskih kontaktorjev (točka 52 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009);

(k)

obdelava z membransko tehnologijo skupaj z aktivnim ogljem (točka 53 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009);

(l)

uporaba kopolimerov polivinilimidazola-polivinilpirolidona (točka 54 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009);

(m)

uporaba srebrovega klorida (točka 55 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009).

(a)

mešanje in rezanje v skladu s členoma 7 in 8 Uredbe (ES) št. 606/2009;

(b)

stekleničenje;

(c)

pridelava vseh kategorij penečega vina, biser vina in gaziranega biser vina;

(d)

pridelava likerskega vina;

(e)

pridelava zgoščenega grozdnega mošta, prečiščenega ali ne;

(f)

pridelava alkoholiziranega vina za destilacijo;

(g)

predelava v katere koli druge kategorije proizvoda, kot je aromatizirano vino.

(a)

proizvodi v posodah z nazivno prostornino deset litrov ali manj, opremljenih z etiketo in zapiralom za enkratno uporabo iz člena 28(1)(a), ki se sprostijo na trg na njihovem ozemlju;

(b)

nekaterimi kategorijami proizvodov iz člena 14(1)(a) Izvedbene uredbe (EU) 2018/274;

(c)

nekaterimi postopki iz člena 29.

(a)

nikakor ne smejo ovirati jemanja vzorcev in

(b)

navedenim uradnikom zagotovijo vse zahtevane informacije v skladu s to uredbo ali Izvedbeno uredbo (EU) 2018/274.

(a)

dostopajo do vinogradov, objektov in opreme za pridelavo vina, skladiščenje in predelavo proizvodov iz vinskega sektorja ter do prevoznih sredstev za prevoz navedenih proizvodov;

(b)

dostopajo do poslovnih prostorov ali skladišč in prevoznih sredstev katere koli osebe, ki poseduje z namenom prodaje, trži ali prevaža proizvode iz vinskega sektorja ali proizvode, ki so namenjeni uporabi v vinskem sektorju;

(c)

izdelajo popis proizvodov iz vinskega sektorja in snovi ali proizvodov, ki se lahko uporabljajo za pripravo takih proizvodov;

(d)

jemljejo vzorce proizvodov iz vinskega sektorja, snovi ali proizvodov, ki se lahko uporabljajo za pripravo takih proizvodov, in proizvodov, ki se posedujejo za prodajo, tržijo ali prevažajo;

(e)

pregledajo računovodske podatke in druge dokumente, ki se uporabljajo v nadzornih postopkih, in naredijo kopije ali izvlečke teh dokumentov;

(f)

sprejmejo ustrezne zaščitne ukrepe glede priprave, posedovanja, prevoza, opisa, predstavitve in trženja proizvodov iz vinskega sektorja ali proizvodov za uporabo pri pripravi takega proizvoda, če obstaja utemeljen sum resne kršitve zakonodaje Unije, zlasti pri goljufivem ravnanju ali ogrožanju zdravja.

(a)

da v prostorih pristojnih organov države članice, v kateri ima zaprošeni organ sedež, pridobijo informacije o uporabi ustreznih določb o vinskih proizvodih Uredbe (EU) št. 1308/2013, te uredbe ali Izvedbene uredbe (EU) 2018/274 ali o pregledih v zvezi s tem, vključno z izdelavo kopij prevoznih in drugih dokumentov ali izvlečkov iz registrov, ali

(b)

da so navzoči pri pregledih, za katere se zaprosi v skladu z odstavkom 2, po pravočasnem obvestilu zaprošenega organa pred začetkom navedenih pregledov.

(a)

predložijo pisno pooblastilo z navedbo svojih osebnih podatkov in uradnega položaja;

(b)

imajo brez poseganja v omejitve, ki jih država članica zaprošenega organa naloži svojim uradnikom pri izvajanju zadevnih pregledov:

(a)

6 000 EUR na hektar, če pridelovalec izkrči celoten nedovoljeni nasad v štirih mesecih od datuma, na katerega je obveščen o nepravilnosti, kakor je navedeno v členu 71(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(b)

12 000 EUR na hektar, če pridelovalec izkrči celoten nedovoljeni nasad v prvem letu po preteku štirimesečnega obdobja;

(c)

20 000 EUR na hektar, če pridelovalec izkrči celoten nedovoljeni nasad po prvem letu po preteku štirimesečnega obdobja.

(a)

če se prekoračijo roki iz členov 22, 23 in 24 Izvedbene uredbe (EU) 2018/274, vendar za največ 15 delovnih dni, se uporabijo le upravne kazni iz odstavka 2 tega člena;

(b)

če pristojni organi držav članic informacije v prijavah iz odstavka 1 štejejo za nepopolne ali netočne in če so manjkajoče ali netočne informacije bistvene za pravilno uporabo podpornih ukrepov iz členov 47 in 50 Uredbe (EU) št. 1308/2013, se izplačana podpora sorazmerno zmanjša za znesek, ki ga pristojni organ določi glede na težo storjene kršitve.

(a)

zakone, predpise ali upravne določbe, ki so jih sprejele v skladu s členom 120(2)(a) Uredbe (EU) št. 1308/2013, to uredbo in Izvedbeno uredbo (EU) 2018/274;

(b)

ime in naslov pristojnih organov, odgovornih za izvajanje uradnih analiz, upravni postopek certificiranja in preglede v zvezi z registri in spremnimi dokumenti;

(c)

ime in naslov pristojnih organov, odgovornih za izdajo dovoljenj za zasaditev vinske trte, in tistih, odgovornih za vzdrževanje in posodabljanje registra vinogradov ter predložitev posodobljenega popisa pridelovalnega potenciala;

(d)

pragove iz točk 1 in 2 prvega odstavka oddelka H Priloge II;

(e)

ukrepe, ki so jih sprejele za izvajanje poglavja VII, kadar je obveščanje o navedenih ukrepih pomembno za sodelovanje med državami članicami, ter ime in naslov organa za zvezo, ki ga imenuje vsaka država članica;

(f)

pogoje, ki jih uporabljajo v zvezi s pripravo spremnih dokumentov iz točke (a)(iii) in točke (b) prvega pododstavka člena 10(1);

(g)

sorte vinske trte, za katere se uporabljata člen 81 in člen 120(2)(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(a)

ime in naslov pristojnih organov v državi porekla proizvoda, pooblaščenih za izdajanje dokumentov VI-1;

(b)

ime in naslov organov ali uradov, ki jih je imenovala država porekla, ali, če v državi porekla ne obstajajo, že pooblaščen laboratorij zunaj države porekla proizvoda, da izpolni oddelek za analizno poročilo v dokumentih VI-1;

(c)

ime, naslov in uradno matično številko pridelovalcev vina in predelovalcev, ki jih je država porekla proizvoda pooblastila za pripravo dokumentov VI-1;

(d)

ime in naslov edinega organa za zvezo, ki ga vsaka tretja država imenuje za prejemanje in posredovanje prošenj za upravno pomoč ter zastopanje svoje države pri Komisiji in državah članicah.

(1)

členi 1, 21, 22 in 23, od 38 do 54, 74, od 83 do 95a in od 98 do 102 se črtajo;

(2)

priloge od IX do XIII in od XVI do XXI se črtajo.

(1)

člena 12 in 13 se črtata;

(2)

vstavita se naslednja člena 14a in 14b:

„Člen 14a

Določitev najnižjega odstotka alkohola za stranske proizvode

1.   Ob upoštevanju točke 1 oddelka D dela II Priloge VIII k Uredbi (EU) št. 1308/2013 države članice določijo najnižji volumenski odstotek alkohola, ki ga mora vsebovati stranski proizvod po njegovi ločitvi od vina v primerjavi z alkoholom, ki ga vsebuje proizvedeno vino. Države članice lahko navedeni najnižji odstotek spremenijo na podlagi nepristranskih in nediskriminacijskih meril.

2.   Kadar se ustrezni odstotek, ki ga države članice določijo v skladu z odstavkom 1, ne doseže, zadevni izvajalec dobavi količino vina iz lastne proizvodnje, ki ustreza količini, potrebni za doseganje najnižjega odstotka.

3.   Za določitev volumenskega odstotka alkohola, ki ga vsebujejo stranski proizvodi v primerjavi z alkoholom, vsebovanim v proizvedenem vinu, veljajo za različne vinorodne cone naslednji standardni naravni volumenski deleži alkohola za vino:

Člen 14b

Odstranjevanje stranskih proizvodov

1.   Proizvajalci umaknejo stranske proizvode pri proizvodnji vina ali kateri drugi predelavi grozdja pod nadzorom pristojnih organov držav članic v skladu z zahtevami o dobavi in registraciji iz člena 9(1)(b) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2018/273 (*1) in člena 14(1)(b)(vii) oziroma člena 18 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/274 (*2).

2.   Umik se izvede nemudoma, najpozneje pa ob koncu vinskega leta, v katerem so bili stranski proizvodi pridobljeni, v skladu z veljavno zakonodajo Unije, zlasti v zvezi z okoljem.

3.   Države članice se lahko odločijo, da proizvajalcem, ki med zadevnim vinskim letom sami v lastnih prostorih ne proizvedejo več kot 50 hektolitrov vina ali mošta, ni treba umakniti lastnih stranskih proizvodov.

4.   Proizvajalci lahko izpolnijo obveznost, da morajo v celoti ali deloma odstraniti stranske proizvode proizvodnje vina ali katere koli druge predelave grozdja, z oddajo stranskih proizvodov v destilacijo. Tako odstranitev stranskih proizvodov potrdi pristojni organ države članice.

5.   Države članice se lahko na podlagi nepristranskih in nediskriminacijskih meril odločijo, da je oddaja vseh ali dela stranskih proizvodov proizvodnje vina ali katere koli druge predelave grozdja v destilacijo obvezna za vse ali nekatere proizvajalce na njihovem ozemlju.

(*1)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/273 z dne 11. decembra 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sistema dovoljenj za zasaditev vinske trte, registra vinogradov, spremnih dokumentov in certificiranja, registra o prejemu in izdaji, obveznega prijavljanja, uradnega obveščanja in objavljanja sporočenih informacij ter o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede ustreznih preverjanj in kazni, spremembi uredb Komisije (ES) št. 555/2008, (ES) št. 606/2009 in (ES) št. 607/2009 ter razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 436/2009 in Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/560 (UL L 58, 28.2.2018, str. 1)."

(*2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/274 z dne 11. decembra 2017 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sistema dovoljenj za zasaditev vinske trte, certificiranja, registra o prejemu in izdaji, obveznega prijavljanja in uradnega obveščanja ter Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede ustreznih preverjanj ter razveljavitvi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/561 (UL L 58, 28.2.2018, str. 60).“"