17.2.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 45/3

UREDBA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2018/231

z dne 26. januarja 2018

o zahtevah za statistično poročanje za pokojninske sklade (ECB/2018/2)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 5 Statuta,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (1) ter zlasti členov 5(1) in 6(4) Uredbe,

ob upoštevanju mnenja Evropske komisije (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 2(1) Uredbe (ES) št. 2533/98 določa, da ima Evropska centralna banka (ECB) za izpolnitev svojih zahtev za statistično poročanje, ob pomoči nacionalnih centralnih bank (NCB), pravico zbirati statistične informacije v mejah referenčne poročevalske populacije in v mejah, potrebnih za izvedbo nalog Evropskega sistema centralnih bank (ESCB). Iz člena 2(2)(a) Uredbe (ES) št. 2533/98 izhaja, da so pokojninski skladi del referenčne poročevalske populacije za namen izpolnitve zahtev ECB za statistično poročanje, med drugim na področju denarne in finančne statistike. Člen 3 Uredbe (ES) št. 2533/98 zahteva, da ECB določi dejansko poročevalsko populacijo v mejah referenčne poročevalske populacije, in jo pooblašča, da določene razrede poročevalskih enot v celoti ali delno oprosti zahtev za statistično poročanje.

(2)

Namen naložitve zahtev za statistično poročanje pokojninskim skladom je, da se ECB zagotovi ustrezna statistika o finančnih dejavnostih podsektorja pokojninskih skladov v državah članicah, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: države članice euroobmočja), ki se štejejo kot eno ekonomsko ozemlje. Zbiranje statističnih informacij o pokojninskih skladih je potrebno za zadovoljitev rednih in ad hoc analitičnih potreb, za zagotavljanje podpore ECB pri opravljanju denarne in finančne analize ter za prispevek ESCB k stabilnosti finančnega sistema.

(3)

NCB bi morale biti pooblaščene za zbiranje zahtevanih informacij o pokojninskih skladih od dejanske poročevalske populacije in preverjanje teh informacij v širšem okviru za statistično poročanje, pod pogojem, da izpolnjevanje statističnih zahtev ECB ni ogroženo. V teh primerih je zaradi zagotovitve preglednosti primerno poročevalske enote obvestiti o različnih statističnih namenih, za katere se podatki zbirajo. Da se breme poročanja pokojninskih skladov čim bolj zmanjša, bi morale biti NCB pooblaščene, da svoje zahteve za poročanje po tej uredbi združijo s svojimi zahtevami za poročanje po Uredbi (EU) št. 1011/2012 Evropske centralne banke (ECB/2012/24) (3).

(4)

Da se breme poročanja pokojninskih skladov čim bolj zmanjša, bi morale biti NCB tudi pooblaščene, da potrebne informacije o pokojninskih skladih zbirajo prek zadevnega pristojnega nacionalnega organa, ki že zbira podatke o pokojninskih skladih, v skladu z lokalnimi ureditvami sodelovanja.

(5)

Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: ESR 2010), predpisan z Uredbo (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4), zahteva, da se sredstva in obveznosti institucionalnih enot poročajo v državi rezidenčnosti.

(6)

Za zbiranje statističnih informacij po tej uredbi bi se morali uporabljati standardi za varstvo in uporabo zaupnih statističnih informacij, določeni v členu 8 Uredbe (ES) št. 2533/98.

(7)

Čeprav velja, da uredbe, sprejete na podlagi člena 34.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB), ne podeljujejo pravic in ne nalagajo obveznosti državam članicam, katerih valuta ni euro (v nadaljnjem besedilu: države članice zunaj euroobmočja), se člen 5 Statuta ESCB uporablja tako za države članice euroobmočja kot za države članice zunaj euroobmočja. Člen 5 Statuta ESCB, skupaj s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji, pomeni obveznost, da se na nacionalni ravni pripravijo in izvajajo vsi ukrepi, ki jih države članice zunaj euroobmočja štejejo za ustrezne za izvedbo zbiranja statističnih informacij, potrebnih za izpolnitev zahtev ECB za statistično poročanje, in za pravočasno pripravo na področju statistike, da lahko postanejo države članice euroobmočja.

(8)

Čeprav je ta uredba naslovljena predvsem na pokojninske sklade, popolne informacije o sredstvih pokojninskih skladov morda niso neposredno razpoložljive pri pokojninskih skladih, zato lahko zadevne NCB v dejansko poročevalsko populacijo vključijo upravljavce pokojninskih skladov.

(9)

Člen 7(1) Uredbe (ES) št. 2533/98 določa, da je ECB pooblaščena za naložitev sankcij poročevalskim enotam, ki ne izpolnjujejo zahtev za statistično poročanje, določenih v uredbah ali sklepih ECB.

(10)

Svet ECB bi moral do leta 2022 oceniti koristi in stroške: (a) skrajšanja rokov za prenos podatkov o sredstvih s strani poročevalskih enot na pet tednov po koncu četrtletja, na katero se podatki nanašajo, in (b) razširitve obsega zahtev za statistično poročanje, da bi zajeli poročanje pokojninskih skladov o posameznih posojilih, ob upoštevanju povečanja ekonomskega pomena posojil v tem sektorju –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

1.

„pokojninski sklad“ (podsektor S.129 v ESR 2010) pomeni finančno družbo ali nepravo družbo, ki se v glavnem ukvarja s finančnim posredništvom kot posledica združevanja socialnih tveganj in potreb zavarovancev (socialno zavarovanje). Pokojninski sklad kot sistem socialnega zavarovanja zagotavlja dohodek po upokojitvi in lahko zagotavlja pokojnine za smrt in invalidnost.

V to opredelitev niso vključeni:

(a)

investicijski skladi, kakor so opredeljeni v členu 1 Uredbe (EU) št. 1073/2013 Evropske centralne banke (ECB/2013/38) (5);

(b)

družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja, kakor so opredeljene v členu 1 Uredbe (EU) št. 1075/2013 Evropske centralne banke (ECB/2013/40) (6);

(c)

denarne finančne institucije (MFI), kakor so opredeljene v členu 1 Uredbe (EU) št. 1071/2013 Evropske centralne banke (ECB/2013/33) (7);

(d)

zavarovalne družbe, kakor so opredeljene v členu 1 Uredbe Evropske centralne banke (EU) št. 1374/2014 (ECB/2014/50) (8);

(e)

neavtonomni pokojninski skladi, ki niso institucionalne enote in ostanejo del institucionalne enote, ki jih ustanovi;

(f)

skladi socialne varnosti, kakor so opredeljeni v odstavku 2.117 v ESR 2010;

2.

„poročevalske enote“ imajo enak pomen, kakor je opredeljen v členu 1 Uredbe (ES) št. 2533/98;

3.

„rezident“ ima enak pomen, kakor je opredeljen v členu 1 Uredbe (ES) št. 2533/98. Za namen te uredbe se za pravni subjekt, ki nima fizičnega elementa, njegova rezidenčnost določi po ekonomskem ozemlju, po katerega zakonodaji je subjekt ustanovljen. Če subjekt nima pravne osebnosti, se rezidenčnost določi po njegovi pravni pripadnosti, to je po državi, katere pravni sistem ureja oblikovanje in nadaljnji obstoj subjekta;

4.

„zadevna NCB“ pomeni NCB države članice euroobmočja, katere rezident je pokojninski sklad in/ali upravljavec pokojninskega sklada;

5.

„zadevni pristojni nacionalni organ“ pomeni pristojni nacionalni organ države članice euroobmočja, v kateri je pokojninski sklad in/ali upravljavec pokojninskega sklada rezident;

6.

„upravljavec pokojninskega sklada“ ima enak pomen, kakor je opredeljen v odstavku 5.185 v ESR 2010;

7.

„podatki po posameznih vrednostnih papirjih“ pomenijo podatke, razčlenjene po posameznih vrednostnih papirjih;

8.

„podatki po posameznih postavkah“ pomenijo podatke, razčlenjene po posameznih sredstvih ali obveznostih;

9.

„agregirani podatki“ pomenijo podatke, ki niso razčlenjeni po posameznih sredstvih ali obveznostih;

10.

„finančna transakcija“ pomeni transakcijo, ki izvira iz nastanka, likvidacije ali spremembe lastništva finančnih sredstev ali obveznosti, kakor je podrobneje opisano v delu 5 Priloge II;

11.

„prevrednotovalni popravki“ pomenijo spremembe v vrednotenju sredstev in obveznosti, ki nastanejo zaradi sprememb cen sredstev in obveznosti in/ali zaradi vpliva deviznih tečajev na v eurih izražene vrednosti sredstev in obveznosti, denominiranih v tuji valuti, kakor je podrobneje opisano v delu 5 Priloge II.

Člen 2

Dejanska poročevalska populacija

1.   Dejansko poročevalsko populacijo sestavljajo pokojninski skladi, ki so rezidenti držav članic euroobmočja.

2.   Za pokojninske sklade iz dejanske poročevalske populacije veljajo vse zahteve za statistično poročanje, razen če se uporablja katero koli odstopanje, odobreno v skladu s členom 7.

3.   Brez poseganja v odstavek 1 se lahko zadevna NCB odloči, da za namen zbiranja informacij o sredstvih in obveznostih pokojninskih skladov v skladu z delom 3 Priloge I dejanska poročevalska populacija vključuje posamezne upravljavce pokojninskih skladov, ki so rezidenti njene države članice. V takih primerih lahko ta NCB odobri odstopanje pokojninskemu skladu, povezanemu z upravljavcem pokojninskega sklada, ki je vključen v dejansko poročevalsko populacijo, pod pogojem, da se zahtevane statistične informacije v skladu z delom 3 Priloge I zberejo od tega upravljavca pokojninskega sklada ali iz drugih dostopnih virov. NCB pravočasno preverijo izpolnjevanje tega pogoja, da bi lahko v soglasju z ECB odobrile ali po potrebi preklicale katero koli odstopanje z učinkom od začetka naslednjega koledarskega leta.

Člen 3

Seznam pokojninskih skladov za statistične namene

1.   Izvršilni odbor ECB za statistične namene sestavi in vodi seznam pokojninskih skladov in upravljavcev pokojninskih skladov, ki sestavljajo dejansko poročevalsko populacijo po tej uredbi. Seznam lahko temelji na obstoječih seznamih pokojninskih skladov, ki so jih sestavili nacionalni organi, kadar so ti seznami na razpolago, in se dopolni z drugimi pokojninskimi skladi in upravljavci pokojninskih skladov, ki spadajo v okvir opredelitve pokojninskega sklada in upravljavca pokojninskega sklada v členu 1.

2.   NCB in ECB omogočijo, da so ta seznam in vse posodobitve na voljo v primerni obliki, kar vključuje prek elektronskih sredstev, prek interneta ali, na zahtevo zadevnih poročevalskih enot, v papirni obliki.

3.   Če je zadnja elektronska različica seznama, navedenega v odstavku 2, napačna, ECB ne naloži sankcij poročevalski enoti, ki ni pravilno izpolnila njenih zahtev za statistično poročanje, kjer se je poročevalska enota zanašala na napačen seznam v dobri veri.

Člen 4

Zahteve za statistično poročanje

1.   Poročevalske enote zadevni NCB neposredno ali prek zadevnega pristojnega nacionalnega organa na podlagi lokalnih ureditev sodelovanja in v skladu s prilogama I in II zagotovijo:

(a)

četrtletno podatke o stanjih sredstev pokojninskih skladov ob koncu četrtletja in, v skladu s členom 5, četrtletne prevrednotovalne popravke ali finančne transakcije v zvezi s sredstvi, kjer je to primerno;

(b)

letno najmanj podatke o stanjih obveznosti pokojninskih skladov ob koncu leta in, v skladu s členom 5, letne prevrednotovalne popravke ali finančne transakcije v zvezi z obveznostmi, kjer je to primerno;

(c)

letno podatke o številu članov pokojninskih shem ob koncu leta, razčlenjene na aktivne člane, člane z odloženo uveljavitvijo pravic in upokojene člane.

2.   NCB izpeljejo četrtletne ocene za obveznosti pokojninskih skladov na podlagi podatkov, ki jih letno zagotovijo poročevalske enote v skladu s členom 4(1)(b).

3.   NCB obvestijo poročevalske enote o različnih namenih, za katere se podatki zbirajo.

4.   Da se breme poročanja pokojninskih skladov čim bolj zmanjša, so NCB pooblaščene, da svoje zahteve za poročanje po tej uredbi združijo s svojimi zahtevami za poročanje po Uredbi (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24).

5.   Kadar zadevna NCB ne sprejme odločitve po členu 2(3), da se upravljavec pokojninskega sklada vključi v dejansko poročevalsko populacijo, ta upravljavec pokojninskega sklada, ki ima podatke, ki jih je treba poročati v skladu s členom 4(1) in (2) in členom 5(1)(a), te podatke pravočasno zagotovi pokojninskemu skladu, da lahko pokojninski sklad izpolni zahteve za statistično poročanje v skladu s členom 8. Če pokojninski sklad ne izpolni zahtev za statistično poročanje, ker mu upravljavec pokojninskega sklada ni zagotovil teh podatkov, mora NCB sprejeti odločitev v skladu s členom 2(3), da se upravljavec pokojninskega sklada vključi v dejansko poročevalsko populacijo.

Člen 5

Prevrednotovalni popravki in finančne transakcije

1.   Informacije o prevrednotovalnih popravkih in finančnih transakcijah se pridobijo na naslednji način:

(a)

poročevalske enote poročajo prevrednotovalne popravke ali finančne transakcije, v skladu z navodili zadevne NCB, za informacije, ki se poročajo agregirano;

(b)

NCB bodisi izpeljejo približke vrednosti transakcij z vrednostnimi papirji iz podatkov po posameznih vrednostnih papirjih bodisi neposredno zbirajo podatke o teh transakcijah od poročevalskih enot po posameznih vrednostnih papirjih. Podoben pristop lahko NCB uporabijo tudi za sredstva razen vrednostnih papirjev, kadar zbirajo podatke po posameznih postavkah;

(c)

v primeru pokojninskih pravic, ki jih izdajo pokojninski skladi, izpeljejo približke vrednosti finančnih transakcij:

(i)

poročevalske enote v skladu z usmeritvijo zadevne NCB, ki temelji na skupnih dobrih praksah, ki se lahko opredelijo na ravni euroobmočja, ali

(ii)

zadevna NCB na podlagi podatkov, ki jih zagotovijo pokojninski skladi.

2.   Dodatne smernice v zvezi s pripravo prevrednotovalnih popravkov in finančnih transakcij so določene v Prilogi II.

Člen 6

Računovodska pravila

1.   Razen če je v tej uredbi določeno drugače, uporabljajo pokojninski skladi za namene poročanja po tej uredbi računovodska pravila, določena v ustreznem nacionalnem predpisu, s katerim se izvaja Direktiva 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9), ali v katerih koli drugih nacionalnih ali mednarodnih standardih, ki se uporabljajo za pokojninske sklade na podlagi navodil NCB.

2.   Odpisi in delni odpisi, kakor so določeni z upoštevno računovodsko prakso, se izključijo iz neporavnanega zneska glavnice posojil in se poročajo ločeno.

3.   Brez poseganja v računovodske prakse in postopke izravnave, ki veljajo v državah članicah euroobmočja, se vsa finančna sredstva in obveznosti za statistične namene poročajo v bruto zneskih.

Člen 7

Odstopanja

1.   Majhnim pokojninskim skladom se lahko odobrijo odstopanja na naslednji način:

(a)

NCB lahko odobrijo odstopanja najmanjšim pokojninskih skladom glede na celotna sredstva, pod pogojem, da pokojninski skladi, ki posredujejo podatke za četrtletno agregirano bilanco stanja, predstavljajo najmanj 85 % celotnih sredstev pokojninskih skladov, ki so rezidenti zadevne države članice euroobmočja;

(b)

ob upoštevanju člena 13 lahko NCB odobrijo odstopanja najmanjšim pokojninskih skladom, kadar so četrtletna agregirana celotna sredstva pokojninskega sklada nižja od 25 milijonov EUR ali ima pokojninski sklad manj kot 100 članov glede na zadnje predložene letne podatke ali za prvo poročanje glede na poročane podatke za leto 2018, ki so na razpolago pri zadevni NCB ali zadevnem pristojnem nacionalnem organu. Zadevna NCB zagotovi, da pokojninski skladi, ki posredujejo podatke za četrtletno agregirano bilanco stanja, predstavljajo najmanj 80 % celotnih sredstev pokojninskih skladov, ki so rezidenti zadevne države članice euroobmočja;

(c)

pokojninski sklad, ki se mu odobri odstopanje od zahtev za poročanje iz člena 4 po točki (a) ali (b), kljub temu letno izpolni zahteve za poročanje iz člena 4(1)(a), pod pogojem, da pokojninski skladi, ki posredujejo podatke za letno agregirano bilanco stanja, predstavljajo najmanj 95 % celotnih sredstev pokojninskih skladov, ki so rezidenti zadevne države članici euroobmočja;

(d)

pokojninski sklad, ki se mu odobri odstopanje po točki (a) ali (b), poroča letno najmanj celotna sredstva, razčlenjena na dolžniške vrednostne papirje, lastniški kapital, delnice/enote investicijskih skladov in druge terjatve/obveznosti;

(e)

NCB enkrat letno pravočasno preverijo izpolnjevanje pogojev iz točk (a) do (c), da bi lahko odobrile ali po potrebi preklicale katero koli odstopanje z učinkom od začetka drugega naslednjega koledarskega leta.

2.   Pokojninski skladi se lahko odločijo, da ne bodo izkoristili odstopanja in bodo namesto tega izpolnili vse zahteve za statistično poročanje, določene v členu 4. Če pokojninski sklad sprejme tako odločitev, pred uporabo tega odstopanja pridobi soglasje zadevne NCB.

Člen 8

Roki

1.   Poročevalske enote pošljejo zadevni NCB ali zadevnemu pristojnemu nacionalnemu organu ali obema, v skladu z lokalnimi ureditvami sodelovanja, zahtevane četrtletne podatke najpozneje deset tednov po koncu četrtletja, na katero se podatki nanašajo. Ta rok se vsako naslednje leto skrajša za en teden in za leto 2022 znaša sedem tednov.

2.   Poročevalske enote pošljejo zadevni NCB ali zadevnemu pristojnemu nacionalnemu organu ali obema, v skladu z lokalnimi ureditvami sodelovanja, zahtevane letne podatke najpozneje 20 tednov po koncu leta, na katero se podatki nanašajo. Ta rok se vsako naslednje leto skrajša za dva tedna in za leto 2022 znaša 14 tednov.

Člen 9

Minimalni standardi in nacionalne ureditve poročanja

1.   Poročevalske enote izpolnijo zahteve za statistično poročanje, ki veljajo zanje, v skladu z minimalnimi standardi za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, določenimi v Prilogi III.

2.   NCB opredelijo in uvedejo ureditve poročanja, ki jih mora upoštevati dejanska poročevalska populacija. NCB zagotovijo, da te ureditve poročanja zagotavljajo zahtevane statistične informacije in omogočajo natančno preverjanje izpolnjevanja minimalnih standardov za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, določenih v Prilogi III.

Člen 10

Združitve, delitve in reorganizacije

Vsaka zadevna poročevalska enota v primeru združitve, delitve ali reorganizacije, ki bi lahko vplivala na izpolnitev njenih statističnih obveznosti, neposredno ali prek zadevnega pristojnega nacionalnega organa v skladu z lokalnimi ureditvami sodelovanja obvesti zadevno NCB o postopkih, načrtovanih za izpolnitev zahtev za statistično poročanje iz te uredbe, in sicer takoj, ko se objavi namera za izvedbo postopka, in preden ta začne učinkovati.

Člen 11

Preverjanje in obvezno zbiranje

NCB izvajajo pravico do preverjanja ali obveznega zbiranja informacij, ki jih morajo poročevalske enote zagotavljati v skladu s to uredbo, brez poseganja v pristojnost ECB, da sama izvaja te pravice. NCB to pravico izvajajo zlasti v primeru, kadar institucija, ki je vključena v dejansko poročevalsko populacijo, ne izpolnjuje minimalnih standardov za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, določenih v Prilogi III.

Člen 12

Prvo poročanje

1.   Prvo poročanje se začne s četrtletnimi podatki o sredstvih za tretje četrtletje leta 2019 in z letnimi podatki o obveznostih in članih za leto 2019. Ti podatki se poročajo v skladu s členom 8.

2.   Pokojninski skladi, navedeni v členu 7(1)(c) in (d), sporočijo letne podatke o sredstvih v skladu z navedenimi določbami za leto 2018 do konca leta 2019.

3.   NCB za izpeljavo četrtletnih ocen za obveznosti pokojninskih skladov v skladu s členom 4(2) za leto 2019 uporabijo letne podatke o obveznostih za leto 2018, ki so na razpolago pri zadevni NCB ali zadevnem pristojnem nacionalnem organu.

Člen 13

Prehodna določba

Če NCB odobri odstopanje v skladu s členom 7(1)(b), zadevna NCB za prvo poročanje in najpozneje do dneva, ko morajo poročevalske enote prenesti četrtletne in letne podatke za leto 2022 v skladu s členom 8, zagotovi, da pokojninski skladi, ki posredujejo podatke za četrtletno agregirano bilanco stanja, predstavljajo najmanj 75 % celotnih sredstev pokojninskih skladov, ki so rezidenti zadevne države članice euroobmočja.

Člen 14

Končna določba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Frankfurtu na Majni, 26. januarja 2018

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Mario DRAGHI

(1)  UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

(2)  Mnenje z dne 26. septembra 2017.

(3)  Uredba (EU) št. 1011/2012 Evropske centralne banke z dne 17. oktobra 2012 o statistiki imetij vrednostnih papirjev (ECB/2012/24) (UL L 305, 1.11.2012, str. 6).

(4)  Uredba (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (UL L 174, 26.6.2013, str. 1).

(5)  Uredba (EU) št. 1073/2013 Evropske centralne banke z dne 18. oktobra 2013 o statistiki sredstev in obveznosti investicijskih skladov (ECB/2013/38) (UL L 297, 7.11.2013, str. 73).

(6)  Uredba (EU) št. 1075/2013 Evropske centralne banke z dne 18. oktobra 2013 o statistiki sredstev in obveznosti družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja (ECB/2013/40) (UL L 297, 7.11.2013, str. 107).

(7)  Uredba (EU) št. 1071/2013 Evropske centralne banke z dne 24. septembra 2013 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (ECB/2013/33) (UL L 297, 7.11.2013, str. 1).

(8)  Uredba Evropske centralne banke (EU) št. 1374/2014 z dne 28. novembra 2014 o zahtevah za statistično poročanje za zavarovalne družbe (ECB/2014/50) (UL L 366, 20.12.2014, str. 36).

(9)  Direktiva 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. junija 2003 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 235, 23.9.2003, str. 10).

PRILOGA I

ZAHTEVE ZA STATISTIČNO POROČANJE

DEL 1

Splošne zahteve za statistično poročanje

1.

Dejanska poročevalska populacija mora četrtletno zagotoviti naslednje statistične informacije.

(a)

podatke po posameznih vrednostnih papirjih za vrednostne papirje s kodami ISIN;

(b)

podatke o vrednostnih papirjih brez kod ISIN bodisi po posameznih vrednostnih papirjih bodisi agregirano, razčlenjene po kategorijah instrumentov/zapadlosti in nasprotnih strankah;

(c)

podatke o sredstvih razen vrednostnih papirjev bodisi po posameznih postavkah bodisi agregirano, razčlenjene po kategorijah instrumentov/zapadlosti in nasprotnih strankah.

2.

Agregirani podatki se morajo zagotoviti v obliki stanj in, v skladu z navodili zadevne nacionalne centralne banke (NCB), v obliki: (a) prevrednotenj zaradi cenovnih in tečajnih sprememb ali (b) finančnih transakcij.

3.

Poleg tega morajo pokojninski skladi, ki so rezidenti države članice euroobmočja, letno zagotoviti podatke o obveznostih, kakor je določeno v Prilogi II.

4.

Podatki, ki jih je treba zagotoviti zadevni NCB po posameznih vrednostnih papirjih, so navedeni v tabeli 2.1 za vrednostne papirje s kodo ISIN in v tabeli 2.2 za vrednostne papirje brez kode ISIN. Zahteve za agregirano četrtletno statistično poročanje, ki se nanašajo na stanja ter prevrednotenja zaradi cenovnih in tečajnih sprememb ali finančne transakcije, so navedene v tabelah 1a in 1c. Zahteve za agregirano letno statistično poročanje, ki se nanašajo na stanja ter prevrednotenja zaradi cenovnih in tečajnih sprememb ali finančne transakcije, so navedene v tabeli 1b. Letni podatki, ki jih je treba zagotoviti glede števila članov pokojninskih shem, so navedeni v tabeli 3.

DEL 2

Rezervacije pokojninskih skladov

1.

V okviru rezervacij pokojninskih skladov morajo poročevalske enote pri spodaj navedenih zahtevah za letno poročanje v primeru, če podatkov ni mogoče neposredno ugotoviti, izpeljati ocene v skladu z usmeritvijo zadevne NCB, ki temelji na skupnih dobrih praksah, ki se lahko opredelijo na ravni euroobmočja:

—

pokojninske pravice, razčlenjene po shemah z določenimi prispevki in shemah z zagotovljenimi prejemki,

—

prevrednotovalni popravki (vključno s popravki zaradi deviznega tečaja) ali finančne transakcije za vse zahtevane razčlenitve, kakor je prikazano v tabeli 1b.

2.

NCB bodo izpeljale četrtletne ocene na podlagi podatkov, ki jih letno zagotovijo poročevalske enote.

DEL 3

Tabele za poročanje

Tabela 1a

SREDSTVA

Stanja in prevrednotovalni popravki (vključno s popravki zaradi deviznega tečaja) ali finančne transakcije

Podatki, ki jih je treba zagotoviti četrtletno

 

Skupaj

Domači/Države članice euroobmočja razen domači (skupaj)

Tujina (skupaj)

 

MFI (S.121 + 122)

Ne-MFI – skupaj

 

Država (S.13)

Drugi rezidenti

Skupaj

Investicijski skladi razen SDT (S.124)

Drugi finančni posredniki (S.125), izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.126), lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.127)

Zavarovalne družbe (S.128)

Pokojninski skladi (S.129)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14 + S.15)

SREDSTVA (skupaj)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1

 Gotovina in vloge (ESR 2010: F.21 + F.22 in F.29)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega prenosljive vloge (ESR 2010: F.22)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2

 Dolžniški vrednostni papirji (ESR 2010: F.3)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 2 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 2 leti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3

 Posojila (ESR 2010: F.4)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 5 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 5 leti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

4

 Lastniški kapital (ESR 2010: F.51)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega delnice, ki kotirajo na borzi (ESR 2010: F.511)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega delnice, ki ne kotirajo na borzi (ESR 2010: F.512)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega drug lastniški kapital (ESR 2010: F.519)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

5

 Delnice/enote investicijskih skladov (ESR 2010: F.52)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Delnice/enote SDT (ESR 2010: F.521)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Delnice/enote investicijskih skladov razen SDT (ESR 2010: F.522)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega obvezniški skladi

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega delniški skladi

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega mešani skladi

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega nepremičninski skladi

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega hedge skladi

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega drugi skladi

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

6

 Rezervacije pokojninskih skladov (ESR 2010: F.6)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega terjatve pokojninskih skladov do upravljavcev pokojninskih skladov (ESR 2010: F.64)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega izterljivi zneski iz naslova pozavarovanja (F.61)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

7

 Izvedeni finančni instrumenti (ESR 2010: F.7)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

8

 Druge terjatve/obveznosti (ESR 2010: F.8)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9.

 Nefinančna sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


Tabela 1b

OBVEZNOSTI

Stanja in prevrednotovalni popravki (vključno s popravki zaradi deviznega tečaja) ali finančne transakcije

Podatki, ki jih je treba zagotoviti letno  (1)

 

Skupaj

Domači/Države članice euroobmočja razen domači (skupaj)

Tujina (skupaj)

 

MFI (S.121 + 122)

Ne-MFI – skupaj

 

Država (S.13)

Drugi rezidenti

Skupaj

Investicijski skladi razen SDT (S.124)

Drugi finančni posredniki (S.125), izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.126), lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.127)

Zavarovalne družbe (S.128)

Pokojninski skladi (S.129)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14 + S.15) (4)

OBVEZNOSTI (skupaj)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

10

 Prejeta posojila (ESR 2010: F.4)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Nad 1 letom in do 5 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Nad 5 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

11

 Izdani dolžniški vrednostni papirji (ESR 2010: F.3)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

12

 Lastniški kapital (ESR 2010: F.5, F.519)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

13

 Tehnične rezervacije (ESR 2010: F.6)  (2)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

13.1

Pokojninske pravice (ESR 2010: F.63)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega sheme z določenimi prispevki

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega sheme z zagotovljenimi prejemki (3)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

13.2

Terjatve pokojninskih skladov do upravljavcev pokojninskih skladov (ESR 2010: F.64)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

13.3

Pravice do nepokojninskih prejemkov (ESR 2010: F.65)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

14

 Izvedeni finančni instrumenti (ESR 2010: F.71)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

15

 Druge terjatve/obveznosti (ESR 2010: F.8)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

16

 Neto vrednost (ESR 2010: B.90)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Tabela 1c

RAZČLENITEV PO DRŽAVAH

Stanja in prevrednotovalni popravki (vključno s popravki zaradi deviznega tečaja) ali finančne transakcije

Podatki o sredstvih, ki jih je treba zagotoviti četrtletno, in podatki o obveznostih, ki jih je treba zagotoviti letno  (5)

 

Drugi rezidenti euroobmočja (razen domači)

 

BE

DE

EE

IE

EL

ES

FR

IT

CY

LV

LT

LU

MT

NL

AT

PT

SI

SK

FI

SREDSTVA (skupaj)

Gotovina in vloge

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Dolžniški vrednostni papirji (ESR 2010: F.3)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ki jih izdajo MFI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ki jih izdajo ne-MFI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Država

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Drugi rezidenti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Lastniški kapital (ESR 2010: F.51)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ki ga izdajo MFI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega delnice, ki kotirajo na borzi (ESR 2010: F.511)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega delnice, ki ne kotirajo na borzi (ESR 2010: F.512)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega drug lastniški kapital (ESR 2010: F.519)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ki ga izdajo ne-MFI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Država

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega delnice, ki kotirajo na borzi (ESR 2010: F.511)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega delnice, ki ne kotirajo na borzi (ESR 2010: F.512)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega drug lastniški kapital (ESR 2010: F.519)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Drugi rezidenti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega delnice, ki kotirajo na borzi (ESR 2010: F.511)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega delnice, ki ne kotirajo na borzi (ESR 2010: F.512)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega drug lastniški kapital (ESR 2010: F.519)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Delnice/enote investicijskih skladov (ESR 2010: F.52)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

OBVEZNOSTI (skupaj)

Pokojninske pravice (ESR 2010: F. 63)  (6)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


 

Nesodelujoče države članice

 

BG

CZ

DK

HR

HU

PL

RO

SE

UK

SREDSTVA (skupaj)

Gotovina in vloge

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Dolžniški vrednostni papirji (ESR 2010: F.3)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ki jih izdajo MFI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ki jih izdajo ne-MFI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Država

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Drugi rezidenti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Lastniški kapital (ESR 2010: F.51)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ki ga izdajo MFI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega delnice, ki kotirajo na borzi (ESR 2010: F.511)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega delnice, ki ne kotirajo na borzi (ESR 2010: F.512)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega drug lastniški kapital (ESR 2010: F.519)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ki ga izdajo ne-MFI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Država

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega delnice, ki kotirajo na borzi (ESR 2010: F.511)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega delnice, ki ne kotirajo na borzi (ESR 2010: F.512)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega drug lastniški kapital (ESR 2010: F.519)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Drugi rezidenti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega delnice, ki kotirajo na borzi (ESR 2010: F.511)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega delnice, ki ne kotirajo na borzi (ESR 2010: F.512)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega drug lastniški kapital (ESR 2010: F.519)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Delnice/enote investicijskih skladov (ESR 2010: F.52)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

OBVEZNOSTI (skupaj)

Pokojninske pravice (ESR 2010: F.63)  (7)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


 

Glavne nasprotne stranke zunaj EU

 

Brazilija

Kanada

Kitajska

Hongkong

Indija

Japonska

Rusija

Švica

ZDA

Institucije EU

Druge mednarodne organizacije

Finančna središča offshore (kot skupina)

SREDSTVA (skupaj)

Gotovina in vloge

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Dolžniški vrednostni papirji (ESR 2010: F.3)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Lastniški kapital (ESR 2010: F.51)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega delnice, ki kotirajo na borzi (ESR 2010: F.511)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega delnice, ki ne kotirajo na borzi (ESR 2010: F.512)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

od tega drug lastniški kapital (ESR 2010: F.519)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Delnice/enote investicijskih skladov (ESR 2010: F.52)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

OBVEZNOSTI (skupaj)

Pokojninske pravice (ESR 2010: F.63)  (8)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Tabela 2

Zahtevani podatki po posameznih vrednostnih papirjih

Podatki za polja v tabeli 2.1 in tabeli 2.2 se morajo poročati za vsak vrednostni papir, ki je razvrščen v kategorije „dolžniški vrednostni papirji“, „lastniški kapital“ in „delnice/enote investicijskih skladov“ (kakor je opredeljeno v tabeli A v delu 1 Priloge II). Tabela 2.1 se nanaša na vrednostne papirje z dodeljeno kodo ISIN, tabela 2.2 pa se nanaša na vrednostne papirje brez kode ISIN.

Tabela 2.1: Imetja vrednostnih papirjev s kodo ISIN

Podatki za polja se morajo poročati za vsak vrednostni papir v skladu z naslednjimi pravili:

1.

Poročati se morajo podatki za polje 1.

2.

Če zadevna NCB podatkov o transakcijah po posameznih vrednostnih papirjih ne zbira neposredno, se morajo poročati podatki za dve polji od polj 2, 3 in 4 (tj. polji 2 in 3, polji 2 in 4 ali polji 3 in 4). Če se zbirajo podatki za polje 3, se morajo zbirati tudi podatki za polje 3b.

3.

Če zadevna NCB podatke o transakcijah po posameznih vrednostnih papirjih zbira neposredno, se morajo poročati tudi podatki za naslednja polja:

(a)

polje 5 ali polji 6 in 7 ter

(b)

polje 4 ali polji 2 in 3.

4.

Zadevna NCB lahko od poročevalskih enot tudi zahteva, da poročajo podatke za polja 8, 9, 10 in 11.

5.

Zadevna NCB bo zagotovila, da bo zajetje na podlagi zagotovljenih podatkov doseglo 95 % vrednostnih papirjev s kodami ISIN, ni pa ji treba povečati poročevalske populacije po celotnih sredstvih, kadar so odobrena odstopanja v skladu s členom 7.

Polje

Naslov

1

Koda ISIN

2

Število enot ali agregirani nominalni znesek

3

Cena

3b

Osnova za kotiranje

4

Skupni znesek po tržni vrednosti

5

Finančne transakcije

6

Kupljeni (sredstva) ali izdani (obveznosti) vrednostni papirji

7

Prodani (sredstva) ali odkupljeni (obveznosti) vrednostni papirji

8

Valuta beleženja vrednostnega papirja

9

Druge spremembe obsega po nominalni vrednosti

10

Druge spremembe obsega po tržni vrednosti

11

Naložbe v vrednostne papirje ali neposredne naložbe

Tabela 2.2: Imetja vrednostnih papirjev brez kode ISIN

Podatki za polja se morajo poročati: (a) za vsak vrednostni papir ali (b) z agregiranjem katerega koli števila vrednostnih papirjev v eni postavki.

V primeru točke (a) se uporabljajo naslednja pravila:

1.

Poročati se morajo podatki za polja 1, 12, 13, 14, 15 in 17.

2.

Če zadevna NCB podatkov o transakcijah po posameznih vrednostnih papirjih ne zbira neposredno, se morajo poročati podatki za dve polji od polj 2, 3 in 4 (tj. polji 2 in 3, polji 2 in 4 ali polji 3 in 4).

3.

Če zadevna NCB podatke o transakcijah po posameznih vrednostnih papirjih zbira neposredno, se morajo poročati tudi podatki za naslednja polja:

(a)

polje 5 ali polji 6 in 7 ter

(b)

polje 4 ali polji 2 in 3.

4.

Če se zbirajo podatki za polje 3, se morajo zbirati tudi podatki za polje 3b.

5.

Zadevna NCB lahko od poročevalskih enot tudi zahteva, da poročajo podatke za polja 3b, 8, 9, 10 in 11.

V primeru točke (b) se uporabljajo naslednja pravila:

1.

Poročati se morajo podatki za polja 4, 12, 13, 14 in 15.

2.

Poročati se morajo podatki za polje 5 ali za polji 10 in 16.

3.

Zadevna NCB lahko od poročevalskih enot tudi zahteva, da poročajo podatke za polja 8, 9 in 11.

Polje

Naslov

1

Identifikacijska koda vrednostnega papirja

2

Število enot ali agregirani nominalni znesek

3

Cena

3b

Osnova za kotiranje

4

Skupni znesek po tržni vrednosti

5

Finančne transakcije

6

Kupljeni (sredstva) ali izdani (obveznosti) vrednostni papirji

7

Prodani (sredstva) ali odkupljeni (obveznosti) vrednostni papirji

8

Valuta beleženja vrednostnega papirja

9

Druge spremembe obsega po nominalni vrednosti

10

Druge spremembe obsega po tržni vrednosti

11

Naložbe v vrednostne papirje ali neposredne naložbe

12

Instrument:

—

dolžniški vrednostni papirji (F.3)

—

lastniški kapital (F.51)

—

od tega delnice, ki kotirajo na borzi (F.511)

—

od tega delnice, ki ne kotirajo na borzi (F.512)

—

od tega drug lastniški kapital (F.519)

—

delnice/enote investicijskih skladov (F.52)

—

od tega delnice/enote skladov denarnega trga (SDT) (F.521)

—

od tega delnice/enote investicijskih skladov razen SDT (F.522)

13

Datum izdaje in datum zapadlosti za dolžniške vrednostne papirje. Alternativno razčlenitev po naslednjih razredih zapadlosti: prvotna zapadlost do enega leta, nad enim letom do dveh let in nad dvema letoma ter preostala zapadlost do enega leta, nad enim letom do dveh let, nad dvema letoma do pet let in nad pet let.

14

Sektor ali podsektor izdajatelja:

—

centralna banka (S.121)

—

institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke (S.122)

—

skladi denarnega trga (S.123)

—

investicijski skladi razen SDT (S.124)

—

drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov; izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti; lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125 + S.126 + S.127)

—

zavarovalne družbe (S.128)

—

pokojninski skladi (S.129)

—

nefinančne družbe (S.11)

—

država (S.13)

—

gospodinjstva in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14 + S.15) (9)

15

Država izdajatelja

16

Prevrednotovalni popravki

17

Datum razdelitve delnic (10) in faktor razdelitve delnic (11)

Tabela 3

Število članov pokojninskih shem

Podatki, ki jih je treba zagotoviti letno – Podatki ob koncu leta

 

Skupaj

 

Od tega: aktivni člani

Od tega: člani z odloženo uveljavitvijo pravic

Od tega: upokojeni člani

Število članov

 

 

 

 

(1)  Četrtletne ocene, ki jih zagotovijo NCB.

(2)  Skupne tehnične rezervacije lahko vključujejo življenjsko zavarovanje.

(3)  Namišljene sheme z določenimi prispevki in kombinirane sheme so uvrščene med sheme z zagotovljenimi prejemki.

(4)  Pravice, ki so relevantne samo za gospodinjstva (S.14).

(5)  Četrtletne ocene, ki jih zagotovijo NCB.

(6)  Četrtletne ocene, ki jih zagotovijo NCB.

(7)  Četrtletne ocene, ki jih zagotovijo NCB.

(8)  Četrtletne ocene, ki jih zagotovijo NCB.

(9)  Zadevna NCB lahko od dejanskih poročevalskih enot zahteva, da ločijo podsektorja „gospodinjstva“ (S.14) in „nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva“ (S.15).

(10)  Datum razdelitve delnic je datum, na katerega se je izvršila zadnja razdelitev ali združitev delnic. Razdelitve delnic so operacije, pri katerih se razdelijo obstoječe delnice ter s tem v enakem razmerju zniža cena delnic in poveča število razpoložljivih delnic na trgu. Pri združitvah delnic se v enakem razmerju zviša cena delnice in zmanjša število razpoložljivih delnic na trgu.

(11)  Faktor razdelitve delnic se izračuna kot število delnic po razdelitvi, deljeno s številom delnic pred razdelitvijo.

PRILOGA II

OPISI

DEL 1

Opisi kategorij instrumentov

1.

Ta tabela vsebuje podroben standardni opis kategorij instrumentov, ki jih morajo nacionalne centralne banke (NCB) prenesti v nacionalne kategorije v skladu s to uredbo. Niti seznam posameznih finančnih instrumentov v tabeli niti njihovi pripadajoči opisi niso izčrpni. Opisi se sklicujejo na Evropski sistem računov, določen v Uredbi (EU) št. 549/2013 (v nadaljnjem besedilu: ESR 2010).

2.

Za nekatere kategorije instrumentov se zahtevajo razčlenitve po zapadlosti. To se nanaša na prvotno zapadlost, tj. zapadlost ob izdaji, ki pomeni določeno življenjsko dobo finančnega instrumenta, pred potekom katere ga ni mogoče odkupiti, npr. dolžniški vrednostni papirji, ali pred koncem katere se ga lahko izplača samo ob plačilu kazni, npr. pri nekaterih vrstah vlog.

3.

Finančne terjatve se lahko razlikujejo po tržnosti. Terjatev je tržna, kadar se lahko njeno lastništvo prenese z ene enote na drugo z dostavo ali indosamenti ali se pobota, kot je to v primeru izvedenih finančnih instrumentov. Trguje se lahko z vsakim finančnim instrumentom, tržni instrumenti pa so namenjeni trgovanju na organizirani borzi ali prek okenc, čeprav dejansko trgovanje ni potreben pogoj za tržnost.

Tabela A

Opis kategorij instrumentov v sredstvih in obveznostih pokojninskih skladov

SREDSTVA

Kategorija instrumentov

Opis glavnih značilnosti

1.

Gotovina in vloge

Imetja eurobankovcev in eurokovancev ter tujih bankovcev in kovancev v obtoku, ki so v splošni rabi za izvrševanje plačil, in vloge pokojninskega sklada pri denarnih finančnih institucijah (MFI). Vključujejo lahko vloge čez noč, vezane vloge in vloge na odpoklic z odpovednim rokom ter terjatve na podlagi začasnega nakupa ali izposojanja vrednostnih papirjev ob gotovinskem zavarovanju (to velja samo, če je nasprotna stranka institucija, ki sprejema vloge (ESR 2010, odstavek 5.130)).

1.1

Prenosljive vloge

Prenosljive vloge so vloge, ki so neposredno prenosljive na zahtevo, da se izvršijo plačila drugim gospodarskim subjektom z običajnimi plačilnimi sredstvi, kot sta kreditno plačilo in direktna obremenitev, lahko tudi s kreditno ali debetno kartico, transakcijami z elektronskim denarjem, čeki ali podobnimi sredstvi, brez znatnega odloga, omejitve ali kazni. Vloge, ki se lahko uporabijo le z dvigom gotovine, in/ali vloge, iz katerih se lahko sredstva dvignejo ali prenesejo le prek drugega računa istega lastnika, se ne vključijo med prenosljive vloge.

2.

Dolžniški vrednostni papirji

Z imetji dolžniških vrednostnih papirjev, ki so tržni finančni instrumenti, ki služijo kot dokaz o dolgu, se običajno trguje na sekundarnih trgih. Prav tako jih je mogoče pobotati na trgu, imetniku pa ne dajejo lastniških pravic nad institucijo izdajateljico.

Ta kategorija vključuje:

—

imetja vrednostnih papirjev, ki dajejo imetniku brezpogojno pravico do fiksnega ali pogodbeno določenega dohodka v obliki kuponskih plačil in/ali določene fiksne vsote na določen datum ali datume ali z začetkom na datum, ki se določi ob izdaji,

—

posojila, ki so postala tržna na organiziranem trgu, tj. posojila, s katerimi se trguje, če obstajajo dokazi o trgovanju na sekundarnem trgu, vključno z obstojem vzdrževalcev trga in pogostim kotiranjem finančnih sredstev, kot ga izkazujejo razponi med povpraševanjem in ponudbo. Kadar ta merila niso izpolnjena, jih je treba razvrstiti v kategorijo 3 „posojila“ (glej tudi „posojila, s katerimi se trguje“ v isti kategoriji),

—

podrejeni dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev (glej tudi „podrejeni dolg v obliki posojil“ v kategoriji 3 „posojila“).

Vrednostni papirji, ki so posojeni v poslih posojanja vrednostnih papirjev ali prodani po pogodbi o začasni prodaji, ostanejo v bilanci stanja prvotnega lastnika (in se ne zabeležijo v bilanci stanja začasnega pridobitelja), kadar obstaja trdna zaveza, da se izvede povratni posel, in ne le opcija za to. Kadar začasni pridobitelj proda prejete vrednostne papirje, se mora ta prodaja zabeležiti kot dokončna transakcija z vrednostnimi papirji in vnesti v bilanco stanja začasnega pridobitelja kot negativna postavka v portfelju vrednostnih papirjev.

3.

Posojila

Za namene sistema poročanja to kategorijo sestavljajo sredstva, ki jih pokojninski skladi posodijo posojilojemalcem, ali posojila, ki jih pridobijo pokojninski skladi, in ki so bodisi evidentirana z netržnimi dokumenti bodisi niso evidentirana z dokumenti.

Vključene so naslednje postavke:

—

imetja netržnih vrednostnih papirjev: imetja dolžniških vrednostnih papirjev, ki niso tržni in s katerimi ni mogoče trgovati na sekundarnih trgih,

—

posojila, s katerimi se trguje: posojila, ki so dejansko postala tržna, se razvrstijo v kategorijo „posojila“, če ni dokazov o trgovanju na sekundarnem trgu. V nasprotnem primeru se razvrstijo med dolžniške vrednostne papirje (kategorija 2),

—

podrejeni dolg v obliki posojil: instrumenti podrejenega dolga predstavljajo podrejeno terjatev do institucije izdajateljice, ki se lahko uveljavi le po tem, ko so poravnane vse terjatve z višjim statusom, kar jim daje nekatere lastnosti lastniškega kapitala. Za statistične namene se podrejeni dolg razvrsti med „posojila“ ali „dolžniške vrednostne papirje“ glede na naravo instrumenta. Če so vse oblike podrejenega dolga, ki jih ima pokojninski sklad, izkazane za statistične namene z enim samim zneskom, je treba ta znesek razvrstiti v kategorijo „dolžniški vrednostni papirji“, ker je podrejeni dolg sestavljen pretežno iz dolžniških vrednostnih papirjev, in ne med posojila,

—

terjatve na podlagi začasnih nakupov ali izposojanja vrednostnih papirjev ob gotovinskem zavarovanju (to velja samo, če nasprotna stranka ni institucija, ki sprejema vloge (ESR 2010, odstavek 5.130)): protipostavka gotovine, izplačane v zameno za vrednostne papirje, ki jih kupijo poročevalske enote po določeni ceni s trdno zavezo k ponovni prodaji istih ali podobnih vrednostnih papirjev po fiksni ceni na določen datum v prihodnosti, ali pri izposojanju vrednostnih papirjev ob gotovinskem zavarovanju.

Ta kategorija ne vključuje sredstev v obliki vlog pokojninskih skladov (ki so vključena v kategorijo 1).

4.

Lastniški kapital

Finančna sredstva, ki predstavljajo lastniške pravice v družbah ali nepravih družbah. Ta finančna sredstva dajejo v splošnem imetnikom pravico do deleža v dobičku družb ali nepravih družb in do deleža v njihovih neto sredstvih ob likvidaciji.

Ta kategorija vključuje delnice, ki kotirajo na borzi, in delnice, ki ne kotirajo na borzi, ter drug lastniški kapital.

Lastniški vrednostni papirji, ki so posojeni v poslih posojanja vrednostnih papirjev ali prodani po pogodbah o začasni prodaji, se obravnavajo v skladu s kategorijo 2 „dolžniški vrednostni papirji“.

4.1

Delnice, ki kotirajo na borzi

Lastniški vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi. Borza je lahko priznana borza vrednostnih papirjev ali katera koli druga oblika sekundarnega trga. Za delnice, ki kotirajo na borzi, se uporablja tudi izraz kotirajoče delnice.

4.2

Delnice, ki ne kotirajo na borzi

Delnice, ki ne kotirajo na borzi, so lastniški vrednostni papirji, ki ne kotirajo na borzi.

4.3

Drug lastniški kapital

Drug lastniški kapital sestavljajo vse oblike lastniškega kapitala razen delnic, ki kotirajo na borzi, in delnic, ki ne kotirajo na borzi.

5.

Delnice/enote investicijskih skladov

Ta kategorija vključuje imetja delnic ali enot, ki jih izdajo skladi denarnega trga (SDT) in investicijski skladi razen SDT (tj. investicijski skladi, ki niso SDT).

5.1

Delnice/enote SDT

Imetja delnic ali enot, ki jih izdajo SDT, kakor so opredeljeni v členu 2 Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33).

5.2

Delnice/enote investicijskih skladov razen SDT

Imetja delnic ali enot, ki jih izdajo investicijski skladi razen SDT, kakor so opredeljeni v členu 1 Uredbe (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38).

6.

Rezervacije pokojninskih skladov

Ta kategorija vključuje:

—

terjatve pokojninskih skladov do upravljavcev pokojninskih skladov, kakor so opredeljene v ESR 2010, odstavka 5.186 in 17.78,

—

finančne terjatve pokojninskih skladov do pozavarovalnih družb, povezane z rezervacijami pokojninskih skladov (izterljivi zneski iz naslova pozavarovanja).

7.

Izvedeni finančni instrumenti

Izvedeni finančni instrumenti so finančni instrumenti, povezani z določenim finančnim instrumentom, kazalnikom ali blagom, prek katerih se lahko na finančnih trgih samostojno trguje s posebnimi finančnimi tveganji.

Ta kategorija vključuje:

—

opcije,

—

nakupne bone,

—

standardizirane terminske posle,

—

terminske posle,

—

zamenjave,

—

kreditne izvedene finančne instrumente.

Izvedeni finančni instrumenti se beležijo po tržni vrednosti v bilanci stanja na bruto osnovi. Posamezne pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih s pozitivno tržno vrednostjo se beležijo na strani sredstev v bilanci stanja, pogodbe z negativno tržno vrednostjo pa na strani obveznosti v bilanci stanja.

Bruto bodoče obveznosti iz pogodb o izvedenih finančnih instrumentih se v bilanci stanja ne beležijo.

Izvedeni finančni instrumenti se lahko beležijo na neto osnovi na podlagi drugačnih metod vrednotenja. Kadar so na voljo samo neto pozicije ali se pozicije beležijo po vrednosti, ki ni tržna vrednost, se poročajo te pozicije.

Ta kategorija ne vključuje izvedenih finančnih instrumentov, ki se v skladu z nacionalnimi pravili ne beležijo v bilanci stanja.

8.

Druge terjatve/obveznosti

To je rezidualna postavka na strani sredstev v bilanci stanja, ki je opredeljena kot „sredstva, ki niso vključena v druge postavke“. NCB lahko zahtevajo poročanje določenih podpostavk, vključenih v to kategorijo, kot so:

—

terjatve iz naslova dividend,

—

terjatve iz obračunanih obresti na vloge,

—

terjatve iz obračunanih obresti na posojila,

—

terjatve iz obračunanih obresti na dolžniške vrednostne papirje,

—

terjatve iz obračunanih najemnin,

—

terjatve, ki niso povezane z glavno dejavnostjo pokojninskega sklada.

9.

Nefinančna sredstva

Opredmetena in neopredmetena sredstva razen finančnih sredstev.

Ta kategorija vključuje stanovanja, druge zgradbe in objekte, stroje in opremo, vrednostne predmete ter proizvode intelektualne lastnine, kot so računalniška programska oprema in podatkovne baze.


OBVEZNOSTI

Kategorija instrumentov

Opis glavnih značilnosti

10.

Prejeta posojila

Zneski, ki jih pokojninski sklad dolguje upnikom, razen tistih, ki izvirajo iz izdaje tržnih vrednostnih papirjev. To kategorijo sestavljajo:

—

posojila: posojila, odobrena pokojninskim skladom, ki so bodisi evidentirana z netržnimi dokumenti bodisi niso evidentirana z dokumenti,

—

začasne prodaje in njim podobni posli ob gotovinskem zavarovanju: protipostavka gotovine, prejete v zameno za vrednostne papirje, ki jih je pokojninski sklad prodal po določeni ceni s trdno zavezo k ponovnemu odkupu istih (ali podobnih) vrednostnih papirjev po fiksni ceni na določen datum v prihodnosti. Zneske, ki jih prejme pokojninski sklad v zameno za vrednostne papirje, prenesene na tretjo osebo („začasni pridobitelj“), je treba razvrstiti v to kategorijo, kadar obstaja trdna zaveza, da se izvede povratni posel, in ne le opcija za to. To pomeni, da med trajanjem posla pokojninski sklad obdrži vsa tveganja in koristi zadevnih vrednostnih papirjev,

—

gotovinsko zavarovanje, prejeto v zameno za posojanje vrednostnih papirjev: zneski, prejeti v zameno za vrednostne papirje, začasno prenesene na tretjo osebo v poslih posojanja vrednostnih papirjev ob gotovinskem zavarovanju,

—

gotovinsko zavarovanje, prejeto v poslih, ki vključujejo začasni prenos zlata ob zavarovanju.

11.

Izdani dolžniški vrednostni papirji

Vrednostni papirji, ki jih izda pokojninski sklad, razen lastniškega kapitala, ki so običajno tržni instrumenti in se z njimi trguje na sekundarnih trgih ali jih je mogoče pobotati na trgu, imetniku pa ne dajejo lastniških pravic v zvezi z institucijo izdajateljico.

12.

Lastniški kapital

Glej kategorijo 4.

13.

Tehnične rezervacije

Znesek kapitala pokojninskega sklada, namenjen izplačilu bodočih pokojninskih zahtevkov imetnikov polic.

13.1

od tega pokojninske pravice

Znesek kapitala pokojninskega sklada, namenjen poplačilu bodočih terjatev pokojninskih shem.

Pokojninske pravice, od tega sheme z določenimi prispevki

Znesek kapitala pokojninskega sklada, namenjen izplačilu bodočih pokojninskih zahtevkov imetnikov polic v shemah z določenimi prispevki.

Pri shemi z določenimi prispevki so izplačani prejemki odvisni od donosnosti sredstev, ki jih pridobi pokojninska shema. Obveznost sheme z določenimi prispevki je tekoča tržna vrednost sredstev sklada.

Pokojninske pravice, od tega sheme z zagotovljenimi prejemki

Znesek kapitala pokojninskega sklada, namenjen izplačilu bodočih pokojninskih zahtevkov imetnikov polic v shemah z zagotovljenimi prejemki.

Pri pokojninski shemi z zagotovljenimi prejemki se raven pokojninskih prejemkov, obljubljenih zaposlenim, ki sodelujejo v shemi, določi po vnaprej dogovorjeni formuli. Obveznost pokojninske sheme z zagotovljenimi prejemki je enaka sedanji vrednosti obljubljenih prejemkov.

Namišljene sheme z določenimi prispevki in kombinirane sheme so uvrščene med sheme z zagotovljenimi prispevki (ESR 2010, odstavek 17.59). Namišljena shema z določenimi prispevki je podobna shemi z določenimi prispevki, ima pa zajamčeni najnižji znesek, ki se izplača. Kombinirane sheme so sheme, ki imajo elemente shem z zagotovljenimi prejemki in shem z določenimi prispevki. Shema je razvrščena med „kombinirane“, če so v njej rezervacije za zagotovljene prejemke in rezervacije za določene prispevke ali če vsebuje namišljeno shemo z določenimi prispevki in hkrati rezervacije za zagotovljene prejemke ali določene prispevke.

13.2

Terjatve pokojninskih skladov do upravljavcev pokojninskih skladov

Glej kategorijo 6.

13.3

Pravice do nepokojninskih prejemkov

To je presežek neto prispevkov nad prejemki, ki predstavlja povečanje obveznosti zavarovalne sheme do upravičencev (opredeljeno v ESR 2010, odstavek 5.187).

14.

Izvedeni finančni instrumenti

Glej kategorijo 7.

15.

Druge terjatve/obveznosti

To je rezidualna postavka na strani obveznosti v bilanci stanja, ki je opredeljena kot „obveznosti, ki niso vključene v druge postavke“. NCB lahko zahtevajo poročanje določenih podpostavk, vključenih v to kategorijo, kot so:

—

obveznosti, ki niso povezane z glavno dejavnostjo pokojninskega sklada, tj. zneski, zapadli v plačilo dobaviteljem, davki, plače, socialni prispevki itd.,

—

rezervacije, ki predstavljajo obveznosti do tretjih oseb, tj. pokojnine, dividende itd.,

—

neto pozicije, ki izvirajo iz posojanja vrednostnih papirjev brez gotovinskega zavarovanja,

—

neto obveznosti v zvezi s prihodnjimi poravnavami transakcij z vrednostnimi papirji,

—

obveznosti iz obračunanih obresti na posojila.

16.

Neto vrednost

To je izravnalna postavka bilance stanja (B.90) (ESR 2010, odstavek 7.02). Stanja sredstev in obveznosti, ki so prikazana v bilanci stanja, se vrednotijo v ustreznih cenah, ki so običajno tržne cene, veljavne na dan, na katerega se bilanca stanja nanaša. Pri pokojninski shemi z zagotovljenimi prejemki pa se raven pokojninskih prejemkov, obljubljenih zaposlenim, ki sodelujejo v shemi, določi po vnaprej dogovorjeni formuli. Obveznost pokojninske sheme z zagotovljenimi prejemki je enaka sedanji vrednosti obljubljenih prejemkov, zato se lahko v pokojninski shemi z zagotovljenimi prejemki neto vrednost razlikuje od nič.

Pri shemi z določenimi prispevki so izplačani prejemki odvisni od donosnosti sredstev, ki jih pridobi pokojninska shema. Obveznost sheme z določenimi prispevki je tekoča tržna vrednost sredstev sklada. Neto vrednost sklada je vedno enaka nič.

DEL 2

Opisi atributov po posameznih vrednostnih papirjih

Tabela B

Opisi atributov po posameznih vrednostnih papirjih

Polje

Opis

Identifikacijska koda vrednostnega papirja

Koda, ki enolično identificira vrednostni papir, v skladu z navodili NCB (npr. identifikacijska številka NCB, CUSIP, SEDOL). Ta koda mora biti ves čas dosledna.

Število enot ali agregirani nominalni znesek

Število enot vrednostnega papirja ali agregirani nominalni znesek, če se z vrednostnim papirjem trguje v zneskih in ne v enotah, brez obračunanih obresti.

Cena

Tržna cena na enoto vrednostnega papirja ali odstotek agregiranega nominalnega zneska, če se z vrednostnim papirjem trguje v zneskih in ne v enotah. NCB lahko tudi zahtevajo, da se v tej postavki poročajo obračunane obresti.

Osnova za kotiranje

Kaže, ali je vrednostni papir kotiran v odstotkih ali v enotah.

Skupni znesek

Skupna tržna vrednost vrednostnega papirja. V primeru vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje v enotah, je ta znesek enak številu vrednostnih papirjev, pomnoženemu s ceno na enoto. Kadar se z vrednostnimi papirji trguje v zneskih in ne v enotah, je ta znesek enak agregiranemu nominalnemu znesku, pomnoženemu s ceno, izraženo v odstotkih nominalnega zneska.

NCB morajo načeloma zahtevati, da se obračunane obresti poročajo v tej postavki ali ločeno. Vendar pa lahko NCB po lastni presoji zahtevajo podatke brez obračunanih obresti.

Finančne transakcije

Vsota nakupov minus prodaje (vrednostni papirji na strani sredstev) ali izdaj minus odkupi (vrednostni papirji na strani obveznosti) vrednostnega papirja, zabeležena po vrednosti transakcij v eurih.

Kupljeni (sredstva) ali izdani (obveznosti) vrednostni papirji

Vsota nakupov (vrednostni papirji na strani sredstev) ali izdaj (vrednostni papirji na strani obveznosti) vrednostnega papirja, zabeležena po vrednosti transakcij.

Prodani (sredstva) ali odkupljeni (obveznosti) vrednostni papirji

Vsota prodaj (vrednostni papirji na strani sredstev) ali odkupov (vrednostni papirji na strani obveznosti) vrednostnega papirja, zabeležena po vrednosti transakcij.

Valuta beleženja vrednostnega papirja

Koda ISO ali enakovredna oznaka za valuto, v kateri se izraža cena in/ali neporavnani znesek vrednostnega papirja.

Druge spremembe obsega po nominalni vrednosti

Druge spremembe obsega vrednostnega papirja po nominalni vrednosti v nominalni valuti/enoti ali v eurih.

Druge spremembe obsega po tržni vrednosti

Druge spremembe obsega vrednostnega papirja po tržni vrednosti v eurih.

Naložbe v vrednostne papirje ali neposredne naložbe

Funkcija naložbe glede na njeno razvrstitev v statistiki plačilne bilance (1).

Država izdajatelja

Rezidenčnost izdajatelja. V primeru delnic/enot investicijskih skladov se država izdajatelja nanaša na kraj, v katerem je investicijski sklad rezident, in ne na rezidenčnost upravljavca sklada.

DEL 3

Opisi števila članov pokojninskih shem

Tabela C

Opisi števila članov pokojninskih shem

Kategorija

Opis

1.

Število članov pokojninskih shem (skupaj)

Skupno število članov pokojninskih shem. To število je enako vsoti aktivnih članov, članov z odloženo uveljavitvijo pravic in upokojenih članov.

Glej kategorije 2, 3 in 4.

2.

od tega aktivni člani

Število aktivnih članov pokojninske sheme.

Aktivni član je član pokojninske sheme, ki vplačuje prispevke (in/ali v imenu katerega se prispevki vplačujejo) in zbira sredstva ali je sredstva zbral v preteklosti ter se še ni upokojil.

3.

od tega člani z odloženo uveljavitvijo pravic

Število članov pokojninske sheme z odloženo uveljavitvijo pravic.

Član z odloženo uveljavitvijo pravic je član pokojninske sheme, ki v shemo več ne vplačuje prispevkov ali se mu več ne obračunavajo pravice iz sheme, vendar iz te sheme še ni začel prejemati pokojnine.

4.

od tega upokojeni člani

Število upokojenih članov pokojninske sheme.

Upokojeni član je član pokojninske sheme, ki v shemo več ne vplačuje prispevkov ali se mu več ne obračunavajo pravice iz sheme in je iz te sheme začel prejemati pokojnino.

DEL 4

Opisi po sektorjih

ESR 2010 predpisuje standard za sektorsko razvrstitev. Tabela D vsebuje podroben opis sektorjev, ki jih morajo NCB prenesti v nacionalne razvrstitve v skladu s to uredbo. Nasprotne stranke, ki so rezidenti držav članic euroobmočja, so izkazane po njihovem sektorju v skladu s seznamom, ki ga vodi Evropska centralna banka (ECB) za statistične namene, in smernicami za statistično razvrstitev nasprotnih strank, določenimi v priročniku ECB Monetary financial institutions and markets statistics sector manual: Guidance for the statistical classification of customers (Sektorski priročnik za denarno statistiko, statistiko finančnih institucij in statistiko finančnih trgov: Smernice za statistično klasifikacijo strank).

Tabela D

Opisi po sektorjih

Sektor

Opis

1.

MFI

MFI, kakor so opredeljene v členu 1 Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33). Ta sektor sestavljajo NCB (S.121), kreditne institucije, kakor so opredeljene v pravu Unije, SDT, druge finančne institucije, katerih dejavnost je, da od subjektov, ki niso MFI, sprejemajo vloge in/ali bližnje substitute za vloge in za svoj račun, vsaj v ekonomskem smislu, dajejo posojila in/ali investirajo v vrednostne papirje, ter institucije za izdajo elektronskega denarja, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom v obliki izdajanja elektronskega denarja (S.122).

2.

Država

Sektor država (S.13) sestavljajo institucionalne enote, ki so netržni proizvajalci, katerih proizvodnja je namenjena individualni in kolektivni potrošnji in se financirajo z obveznimi plačili enot, ki pripadajo drugim sektorjem, in institucionalne enote, ki se v glavnem ukvarjajo s prerazdeljevanjem nacionalnega dohodka in premoženja (ESR 2010, odstavki 2.111 do 2.113).

3.

Drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci

Podsektor drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (S.125) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom, tako da od institucionalnih enot prevzemajo obveznosti v oblikah, ki niso gotovina, vloge (ali bližnji substituti za vloge) ali delnice/enote investicijskih skladov ali povezane s shemami zavarovanja ter pokojninskimi in standardiziranimi jamstvenimi shemami. Družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev, kakor so opredeljene v Uredbi (EU) št. 1075/2013 (ECB/2013/40), so vključene v ta podsektor (ESR 2010, odstavki 2.86 do 2.94).

Podsektor izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.126) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo z dejavnostmi, tesno povezanimi s finančnim posredništvom, same pa niso finančni posredniki. Ta podsektor prav tako vključuje uprave podjetij, katerih hčerinske družbe so vse ali večinoma finančne družbe (ESR 2010, odstavki 2.95 do 2.97).

Podsektor lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.127) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se ne ukvarjajo s finančnim posredništvom ali opravljanjem pomožnih finančnih storitev in v katerih se večina transakcij z njihovimi sredstvi ali obveznostmi ne izvaja na odprtih trgih. Ta podsektor vključuje holdinge, ki so lastniki upravljalnega deleža lastniškega kapitala skupine hčerinskih družb in katerih glavna dejavnost je lastništvo skupine brez zagotavljanja drugih storitev podjetjem, v katerih imajo lastniški kapital, kar pomeni, da ne upravljajo ali nadzirajo drugih enot (ESR 2010, odstavka 2.98 in 2.99).

4.

Investicijski skladi razen SDT

Investicijski skladi, kakor so opredeljeni v členu 1 Uredbe (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38). Ta podsektor sestavljajo vsi kolektivni naložbeni podjemi razen skladov denarnega trga, ki vlagajo v finančna in/ali nefinančna sredstva, kolikor je njihov cilj vlagati kapital, zbran od javnosti (S.124).

5.

Zavarovalne družbe

Zavarovalne družbe (S.128), kakor so opredeljene v členu 1 Uredbe (EU) št. 1374/2014 (ECB/2014/50).

6.

Pokojninski skladi

Pokojninski skladi, kakor so opredeljeni v členu 1 te uredbe (S.129).

6.1

Upravljavci pokojninskih skladov

Upravljavec pokojninskega sklada, kakor je opredeljen v členu 1 te uredbe.

7.

Nefinančne družbe

Sektor nefinančne družbe (S.11) sestavljajo institucionalne enote, ki so neodvisne pravne osebe in tržni proizvajalci, njihova glavna dejavnost pa je proizvodnja blaga in nefinančnih storitev. Ta sektor vključuje tudi nefinančne neprave družbe (ESR 2010, odstavki 2.45 do 2.50).

8.

Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva

Sektor gospodinjstva (S.14) sestavljajo posamezniki ali skupine posameznikov kot potrošniki in kot podjetniki, ki proizvajajo tržno blago ter nefinančne in finančne storitve (tržni proizvajalci), če blaga in storitev ne proizvajajo ločeni subjekti, ki se obravnavajo kot neprave družbe. Vključeni so tudi posamezniki ali skupine posameznikov proizvajalcev blaga in nefinančnih storitev za izključno lastno končno porabo. Sektor gospodinjstva vključuje individualne lastnike in partnerska podjetja, ki niso neodvisne pravne osebe, razen tistih, ki se obravnavajo kot neprave družbe, in ki so tržni proizvajalci (ESR 2010, odstavki 2.118 do 2.128).

Sektor nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.15), sestavljajo nepridobitne institucije, ki so ločene pravne osebe in opravljajo storitve za gospodinjstva ter so zasebni netržni proizvajalci. Njihovi glavni viri so prostovoljni prispevki gospodinjstev kot potrošnikov v denarju ali naravi, plačila države in dohodki od lastnine (ESR 2010, odstavka 2.129 in 2.130).

DEL 5

Opisi finančnih transakcij in prevrednotovalnih popravkov

1.

„Finančne transakcije“ se nanašajo na tiste transakcije, ki izvirajo iz nastanka, likvidacije ali spremembe lastništva finančnih sredstev ali obveznosti. Te transakcije se merijo po razliki med postavkami stanj na datume poročanja ob koncu obdobja, iz katerih je odstranjen učinek sprememb zaradi vpliva „prevrednotovalnih popravkov“ (ki jih povzročijo cenovne in tečajne spremembe) ter „prerazvrstitev in drugih popravkov“. ECB zahteva statistične informacije zaradi priprave podatkov o finančnih transakcijah v obliki popravkov, ki zajemajo „prerazvrstitve in druge popravke“ ter „cenovna in tečajna prevrednotenja“.

2.

„Prevrednotovalni popravki“ se nanašajo na spremembe v vrednotenju sredstev in obveznosti, ki nastanejo zaradi sprememb cen sredstev in obveznosti in/ali zaradi vpliva deviznih tečajev na v eurih izražene vrednosti sredstev in obveznosti, denominiranih v tuji valuti. Popravek zaradi cenovnih prevrednotenj sredstev/obveznosti se nanaša na spremembe v vrednotenju sredstev/obveznosti, ki nastanejo zaradi spremembe cene, po kateri so sredstva/obveznosti zabeležene ali se z njimi trguje. Cenovna prevrednotenja vključujejo spremembe, ki se sčasoma pojavijo v vrednosti stanj ob koncu obdobja zaradi sprememb referenčne vrednosti, po kateri so zabeležena, tj. dobičke/izgube iz lastnine. Gibanja deviznih tečajev v razmerju do eura, ki se pojavijo med datumi poročanja ob koncu obdobja, povzročijo spremembe vrednosti sredstev/obveznosti v tuji valuti, kadar so izražene v eurih. Ker te spremembe predstavljajo dobičke/izgube iz lastnine in niso posledica finančnih transakcij, je treba te učinke odstraniti iz podatkov o transakcijah. Prevrednotovalni popravki načeloma vključujejo tudi spremembe vrednotenja, ki nastanejo zaradi transakcij s sredstvi/obveznostmi, tj. realizirane dobičke/izgube; vendar v tej zvezi obstajajo različne nacionalne prakse.

3.

„Odpisi/delni odpisi“ se nanaša na zmanjšanje vrednosti posojila, ki se zabeleži v bilanci stanja, kadar se posojilo šteje za sredstvo brez vrednosti (odpis) ali kadar se šteje, da posojilo ne bo v celoti vrnjeno (delni odpis). Vključeni so tudi odpisi/delni odpisi, ki so pripoznani v času, ko se posojilo proda ali prenese na tretjo osebo, kadar jih je mogoče ugotoviti.

(1)  Smernica ECB/2011/23 Evropske centralne banke z dne 9. decembra 2011 o zahtevah Evropske centralne banke za statistično poročanje na področju zunanje statistike (UL L 65, 3.3.2012, str. 1).

PRILOGA III

MINIMALNI STANDARDI, KI JIH MORA UPOŠTEVATI DEJANSKA POROČEVALSKA POPULACIJA

Poročevalske enote morajo upoštevati naslednje minimalne standarde, da bi izpolnile zahteve Evropske centralne banke (ECB) za statistično poročanje.

1.

Minimalni standardi za prenos:

(a)

poročanje mora biti pravočasno in v rokih, ki jih določi zadevna nacionalna centralna banka (NCB);

(b)

statistična poročila morajo imeti obliko in format v skladu s tehničnimi zahtevami za poročanje, ki jih določi zadevna NCB;

(c)

poročevalska enota mora zadevni NCB sporočiti podatke ene ali več kontaktnih oseb;

(d)

upoštevati je treba tehnične specifikacije za prenos podatkov do zadevne NCB;

(e)

za poročanje po posameznih vrednostnih papirjih morajo poročevalske enote, če zadevna NCB tako zahteva, zagotoviti dodatne informacije (npr. ime izdajatelja, datum izdaje), ki so potrebne za identifikacijo vrednostnih papirjev, katerih identifikacijske kode so napačne ali niso javno dostopne.

2.

Minimalni standardi za točnost:

(a)

statistične informacije morajo biti pravilne: izpolniti je treba vse linearne omejitve (npr. seštevek delnih vsot mora biti enak skupni vsoti);

(b)

poročevalske enote morajo biti sposobne zagotoviti informacije o gibanjih v prenesenih podatkih;

(c)

statistične informacije morajo biti popolne in ne smejo vsebovati trajnih in strukturnih vrzeli; obstoječe vrzeli je treba ugotoviti, jih pojasniti zadevni NCB in jih po potrebi čim prej premostiti;

(d)

poročevalske enote morajo upoštevati dimenzije, pravila zaokroževanja in decimalne številke, ki jih določi zadevna NCB za tehnični prenos podatkov.

3.

Minimalni standardi za vsebinsko skladnost:

(a)

statistične informacije morajo biti v skladu z opredelitvami in razvrstitvami iz te uredbe;

(b)

v primeru odstopanj od teh opredelitev in razvrstitev morajo poročevalske enote redno spremljati in kvantificirati razliko med uporabljenim merilom in merilom v tej uredbi;

(c)

poročevalske enote morajo biti sposobne pojasniti prelome v prenesenih podatkih v primerjavi s številkami iz prejšnjih obdobij.

4.

Minimalni standardi za popravke:

Upoštevati je treba politiko in postopke glede popravkov, ki jih določita ECB in zadevna NCB. Popravke, ki odstopajo od običajnih popravkov, morajo spremljati pojasnila.