PRILOGA

1.   CILJ TEH SMERNIC

Uredba (EU) 2017/821 (v nadaljnjem besedilu: Uredba) je začela veljati 8. junija 2017 in se bo za uvoznike v Uniji (1) (vključno s talilnicami in rafinerijami, vendar ne samo zanje) uporabljala od 1. januarja 2021. V skladu s členom 1 je Uredba zasnovana tako, da zagotavlja preglednost in zanesljivost praks oskrbe, ki jo izvajajo uvozniki v Uniji, ki pridobivajo s konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem.

V skladu s členom 14(1) Uredbe je Evropska komisija pozvana, naj za gospodarske subjekte pripravi nezavezujoče smernice v obliki priročnika, v njih pa pojasni najboljšo uporabo meril za določitev konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem. V tem členu je tudi določeno, da je treba upoštevati smernice OECD o potrebni skrbnosti (2) na tem področju, vključno z drugimi oskrbovalnimi verigami, ki sprožijo opozorila, kot so opredeljena v zadevnih dopolnilih teh smernic.

V tem smernicah:

—

v ODDELKU 2 so določeni splošni koncept potrebne skrbnosti v oskrbovalnih verigah z minerali, ki izvirajo s konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem, in ukrepi, ki bi jih morala podjetja sprejeti za opredelitev in obravnavo tveganj, povezanih s pridobivanjem kositra, tantala, volframa in zlata,

—	v ODDELKU 3 so pojasnjeni ključni elementi opredelitve konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem za namene Uredbe,

—	v ODDELKU 4 so našteti viri javno dostopnih informacij za pomoč podjetjem pri opredelitvi konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem ter drugih tveganj,

—	v ODDELKU 5 so navedene informacije o drugih kazalnikih možnih tveganj (ali opozorilih) v oskrbovalni verigi z minerali, in sicer v zvezi z lokacijo, dobavitelji in neobičajnimi okoliščinami trgovanja.

Te smernice so oblikovane za pomoč uvoznikom EU pri izvajanju potrebne skrbnosti v oskrbovalni verigi. Ne posegajo v Uredbo (EU) 2017/821 in niso pravno zavezujoče.

Poleg tega je treba omeniti, da se bo v skladu s členom 14(2) Uredbe Evropska komisija (naknadno) oprla na zunanje strokovno znanje, ki bo zagotovilo okviren in neizčrpen seznam konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem, ki se bo redno posodabljal. Ta seznam bo temeljil na analizi teh smernic in obstoječih informacij s strani zunanjih strokovnjakov, med drugim informacij s strani vlad, mednarodnih organizacij, akademikov in shem za potrebno skrbnost v oskrbovalni verigi.

2.   POTREBNA SKRBNOST V OSKRBOVALNI VERIGI Z MINERALI – SPLOŠEN KONCEPT IN UKREPI

2.1   Koncept potrebne skrbnosti na podlagi tveganja

Na konfliktnih območjih in območjih z visokim tveganjem imajo podjetja, ki se ukvarjajo z rudarjenjem in predelavo mineralov ter trgovanjem z njimi, možnost, da ustvarjajo dohodek, rast in blaginjo, omogočajo preživljanje in spodbujajo lokalni razvoj. V takšnih primerih lahko podjetja tvegajo, da bodo prispevala k večjim negativnim učinkom ali bila povezana z njimi, in sicer v zvezi z njihovimi dejavnostmi ali odločitvami o viru pridobivanja, vključno z oboroženimi spopadi in hudimi kršitvami človekovih pravic. S tega vidika bi morala podjetja za zagotovitev, da ne bi namerno ali nenamerno prispevala k tem negativnim učinkom ali bila (še naprej) povezana z njimi, v okviru tekočih, proaktivnih in reaktivnih procesov, ki so trdno integrirani v njihov sistem upravljanja, izvajati potrebno skrbnost na podlagi tveganja.

Na splošno se potrebna skrbnost na podlagi tveganja nanaša na ukrepe, ki jih morajo sprejeti podjetja za opredelitev in obravnavo dejanskih ali potencialnih tveganj v svoji oskrbovalni verigi z minerali, da preprečijo ali ublažijo vsak prispevek k negativnim učinkom, povezanim z ekstrakcijo, proizvodnjo, trgovanjem, predelavo, ravnanjem z minerali in njihovim izvozom, ki so posledica delovanja na konfliktnih območjih in območjih z visokim tveganjem. Tveganja so opredeljena glede na potencialno negativne učinke delovanja danega podjetja, ki izhajajo iz dejavnosti podjetja ali pa so lahko neposredno povezana z dejavnostmi, proizvodi ali storitvami, ki se izvajajo na podlagi poslovnih razmerij s tretjimi stranmi, vključno z dobavitelji in drugimi subjekti v dobavni verigi. Negativni učinki lahko vključujejo škodo za ljudi (tj. zunanji učinki), škodo zaradi izgube ugleda ali pravno odgovornost podjetja (tj. notranji učinki) ali oboje.

Podjetja se lahko soočajo s tveganji v svojih oskrbovalnih verigah z minerali, ker lahko okoliščine ekstrakcije, proizvodnje, trgovanja, ravnanja z minerali ali njihovega izvoza zaradi svoje narave pomenijo večje tveganje večjih negativnih učinkov, kot so financiranje konfliktov ali podžiganje, spodbujanje ali zaostrovanje pogojev konflikta, kot je navedeno v Prilogi II k smernicam OECD o potrebni skrbnosti in njihovih dopolnilih.

Zaradi teh tveganj bi si morala podjetja v dobri veri prizadevati za opredelitev in oceno tveganj, povezanih z lokacijo, dobaviteljem ali okoliščinami, ter sprejeti ukrepe potrebne skrbnosti, prilagojene posebnim zahtevam takih tveganj. Potrebna skrbnost lahko podjetjem tudi pomaga zagotoviti spoštovanje mednarodnega prava in skladnost z nacionalnimi zakoni, vključno s tistimi, ki urejajo nezakonito trgovanje z mineralnimi viri, pa tudi spoštovanje sankcij ZN in sklepov EU na podlagi Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti omejevalnih ukrepov v skladu s členom 215 PDEU.

Splošni cilj Uredbe, ki temelji na načelih iz smernic OECD, je omogočiti razvoj varnih, preglednih in preverljivih oskrbovalnih verig z minerali ter zagotoviti, olajšati in spodbujati odgovoren uvoz mineralov in kovin s konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem v EU, ne da bi pri tem prispevali k oboroženim konfliktom in povezanim kršitvam človekovih pravic, na tak način pa bi Uredba prispevala h gospodarskemu razvoju in možnostim za preživljanje lokalnih skupnosti.

2.2   Potrebna skrbnost – petstopenjski okvir

Potrebna skrbnost na podlagi tveganja je, kot priporočajo smernice OECD o potrebni skrbnosti, strukturirana okrog naslednjih petih korakov, ki so zapisani tudi v Uredbi.

Podjetja v oskrbovalni verigi bi morala:

—

vzpostaviti trden sistem upravljanja ter sprejeti in dobaviteljem in javnosti jasno sporočiti svojo politiko glede mineralov in kovin, ki bi lahko izvirali s konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem. To vključuje tudi opredelitev dejanskih okoliščin, povezanih z ekstrakcijo, prevozom, ravnanjem, trgovanjem, predelavo, taljenjem, rafiniranjem in legiranjem, proizvodnjo ali prodajo proizvodov, ki vsebujejo minerale iz konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem. (Člen 4 Uredbe),

—	opredeliti in oceniti vsa dejanska ali potencialna tveganja v oskrbovalni verigi (3). (Člen 5(1)(a) Uredbe),

—

s sprejetjem načrta za obvladovanje tveganj oblikovati in izvajati strategijo odzivanja na ugotovljena tveganja, da jih preprečijo ali ublažijo. Posledica tega je lahko odločitev za nadaljevanje s trgovanjem tekom prizadevanj za ublažitev tveganj, začasno prekinitev trgovanja, medtem ko se še naprej izvajajo prizadevanja za ublažitev tveganja, ali prekinitev poslovnih odnosov z dobaviteljem po neuspešnih poskusih ublažitve tveganja ali če dobavitelj izvaja hude kršitve človekovih pravic (npr. najhujše oblike otroškega dela, prisilno delo in mučenje) ali neposredno ali posredno podpira nedržavne oborožene skupine. (Člen 5(1)(b) Uredbe),

—

izvesti revizijo ali pridobiti revizijo neodvisne tretje strani v zvezi z dejavnostmi, procesi in sistemi, ki jih podjetje uporablja za izvajanje potrebne skrbnosti v oskrbovalni verigi na opredeljenih točkah v oskrbovalni verigi, zlasti v zvezi s praksami potrebne skrbnosti v talilnicah in rafinerijah. (Člen 6 Uredbe),

—	javno poročati o politikah in praksah potrebne skrbnosti v oskrbovalni verigi, da pridobijo zaupanje javnosti v ukrepe, ki jih sprejemajo. (Člen 7 Uredbe).

3.   RAZUMEVANJE OPREDELITVE KONFLIKTNIH OBMOČIJ IN OBMOČIJ Z VISOKIM TVEGANJEM

Opredelitev konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem, ki se uporablja v Uredbi, je v skladu s smernicami OECD o potrebni skrbnosti z vidika določitve značilnosti teh območij ter ne posega v stališče EU o tem, kaj lahko pomeni konfliktno območje in območje z visokim tveganjem izven okvira Uredbe. Navedena je le za namene potrebne skrbnosti v oskrbovalni verigi, kar zadeva kovine in minerale, ki spadajo na področje uporabe Uredbe, ter je zasnovana tako, da je praktična, temeljita in zlahka razumljiva za podjetja.

Opredelitev konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem v Uredbi (člen 2(f)):

Ta opredelitev upošteva nekatera ključna načela, določena v mednarodnem pravu, vključno z „oboroženimi spopadi“, „nestabilnimi pokonfliktnimi območji“ in „propadlimi državami“. Ta načela so dodatno ponazorjena in pojasnjena v nadaljevanju, da bi se olajšalo njihovo praktično razumevanje v okviru odgovornega upravljanja oskrbovalne verige s strani podjetij.

Poleg tega bi morala ta ključna načela omogočati enostavno povezovanje z javno dostopnimi informacijami o razmerah na terenu na konfliktnih območjih in območjih z visokim tveganjem ter podjetjem pomagati pri širši opredelitvi tveganj v njihovi oskrbovalni verigi in možnem učinku njihovega poslovanja (glej oddelek 4).

Opozoriti je treba, da je potrebna skrbnost v oskrbovalni verigi, ki je predvidena v Uredbi, pa tudi v smernicah OECD o potrebni skrbnosti, vezana na opredelitev in oceno tveganj negativnih učinkov nekaterih poslovnih dejavnosti in razmerij v zvezi s kovinami in minerali, ki izvirajo iz konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem ali ki se prevažajo prek takšnih območij (ki so lahko podnacionalna). Informacije v zvezi z državo lahko zagotovijo spremne informacije za opredelitev potrebne splošne ravni potrebne skrbnosti.

Ključni element opredelitve	Obrazložitev
Stanje oboroženega konflikta	Prisotnost oboroženega konflikta, razširjenega nasilja ali drugih tveganj za škodovanje ljudem, kot je opisano v mednarodnem humanitarnem pravu, ki ureja potek oboroženih konfliktov za vojskujoče se strani. Oboroženi konflikti so lahko različnih oblik, kot sta konflikt mednarodnega in nemednarodnega značaja, vključujejo lahko dve ali več držav ali pa gre za osvobodilne vojne, upore, državljanske vojne itd. Specifične smernice o „stanju oboroženega konflikta“ so navedene v ženevskih konvencijah iz leta 1949 ter vključujejo vse primere napovedane vojne ali katerega koli drugega oboroženega konflikta, do katerega lahko pride med dvema ali več podpisnicami, četudi ena od njih ne priznava vojnega stanja; vse primere delne ali popolne zasedbe ozemlja podpisnice, četudi na zasedenih območjih ne pride do oboroženega odpora. V skladu s Protokolom II (1977) k ženevskim konvencijam iz leta 1949 se te ne uporabljajo za situacije notranjih nemirov in napetosti, kot so izgredi, izolirano in občasno nasilje in druga dejanja podobne narave.
Nestabilna pokonfliktna območja Območja s šibkima ali neobstoječima upravljanjem in varnostjo, kot so propadle države, ter razširjenimi in sistematičnimi kršitvami mednarodnega prava, vključno s kršitvami človekovih pravic.	Nestabilna pokonfliktna območja so območja, na katerih so prenehale aktivne sovražnosti in so v stanju nestabilnosti, kar pomeni, da je regija ali država zaradi predhodnega konfliktnega stanja slabo sposobna izvajati osnovne funkcije upravljanja in ji primanjkuje možnosti za razvoj medsebojno konstruktivnih odnosov znotraj družbe. Takšna območja so bolj ranljiva za notranje ali zunanje pretrese, kot so gospodarske krize ali naravne nesreče. V takih primerih, kot v primerih, zajetih v naslednjem odstavku opredelitve (tj. območja s šibkima ali neobstoječima upravljanjem in varnostjo), morajo gospodarski subjekti preveriti obstoj bodisi institucionalne šibkosti bodisi pomanjkanja upravljanja ter razširjenih in sistematičnih kršitev mednarodnega prava in človekovih pravic, da ugotovijo, da je območje konfliktno območje in območje z visokim tveganjem. Zato je stanje s kršitvami mednarodnega prava kumulativno glede na stanje v nestabilnih pokonfliktnih območjih in območjih s šibkima ali neobstoječima upravljanjem in varnostjo. V zvezi s slednjim bi odsotnost uradnega postopka za izdajo licenc za rudarjenje na primer pomenila dokaz pomanjkanja upravljanja.
Propadle države	„Propadla država“ je odraz stanja izjemne institucionalne šibkosti. Propadla država vključuje razpad struktur oblasti, propad javnega reda in miru ter odsotnost institucij, ki bi lahko zastopale državo.

4.   JAVNO DOSTOPNI VIRI INFORMACIJ ZA OPREDELITEV KONFLIKTNIH OBMOČIJ IN OBMOČIJ Z VISOKIM TVEGANJEM

V tem oddelku je na voljo okviren in neizčrpen seznam ustreznih virov javno dostopnih informacij, da se podjetjem pomaga opredeliti konfliktna območja in območja z visokim tveganjem. Z razumevanjem nacionalnih in regionalnih okoliščin ter potencialnih tveganj, ki so prisotna na območjih, kjer delujejo ali od koder pridobivajo minerale, bodo podjetja sposobna bolje prilagajati svoja prizadevanja za potrebno skrbnost. Takšne splošne informacije o posameznih državah so lahko koristne tudi pri ocenjevanju verodostojnosti domnevnih kršitev.

Navedeni viri javno dostopnih informacij so združeni v skupine glede na ključne elemente, določene v opredelitvi konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem (glej oddelek 3):

—	KONFLIKT – informacije omogočajo oceno, ali je območje „v stanju oboroženega konflikta“ ali gre za „nestabilno pokonfliktno območje“,

—	UPRAVLJANJE – informacije omogočajo oceno, v kolikšnem obsegu se območja soočajo s šibkima ali neobstoječima upravljanjem in varnostjo,

—	ČLOVEKOVE PRAVICE – informacije omogočajo oceno, ali na območju prihaja do razširjenih in sistematičnih kršitev mednarodnega prava, vključno s kršitvami človekovih pravic (4).

Poleg tega seznam, naveden v oddelku 4.2, vključuje vire informacij o mineralnih virih, da se zagotovi kontekst.

4.1   Kako najbolje uporabiti vire informacij?

Navedeni viri informacij so nekomercialne narave, tj. zanje ni potrebno plačevati naročnin ali finančnega prispevka. Podjetja bi morala med uporabo virov preveriti, ali ti zagotavljajo posodobljene informacije. V Uredbi je poleg smernic določeno, da se Evropska komisija opre na zunanje strokovno znanje, ki zagotovi okviren in neizčrpen seznam konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem, ki se redno posodablja. Službe Evropske komisije bodo skupaj z zunanjimi strokovnjaki zagotovile, da se seznam virov informacij ustrezno posodablja za zagotovitev njihove stalne ustreznosti.

Dodatni viri bolj splošne narave (nekateri niso izrecno navedeni na spodnjem seznamu), ki jih je koristno preveriti, zajemajo geološke raziskave z informacijami o mineralnih virih (britanski in ameriški urad za geološke raziskave), sistem Evropske komisije za informacije o surovinah, spletne strani vodilnih organizacij na tem področju, kot so poročila ameriškega ministrstva za zunanje zadeve o posameznih državah članicah (upravljanje in človekove pravice), poročila, ki jih objavljajo različne agencije ZN (vključno s Svetom za človekove pravice, UNHCR, OHCHR, UNICEF, UNDP, ILO in IOM) ter druge zadevne organizacije civilne družbe, na primer Amnesty International, Global Witness, Human Rights Watch in IMPACT (prej Afriško-kanadsko partnerstvo). Podjetja lahko na spletnih straneh drugih organizacij in pri drugih virih informacij, kot so Mednarodni odbor Rdečega križa, indeks upravljanja z naravnimi viri, indeks svetovnega miru itd., preverijo bolj aktualne informacije, ki temeljijo na novicah.

Koristilo bi jim tudi, da preverijo nacionalne ali regionalne vire. Čeprav so včasih težje dostopni, dopuščajo nacionalni oziroma regionalni viri bolj poglobljen vpogled v stanje na določenem območju v primerjavi z zbranimi podatki o posamezni državi.

Podjetja, ki preverijo te vire, lahko ravnajo na naslednji način:

1.

Na podlagi podatkov o oskrbovalni verigi, shranjenih v njihovem sistemu upravljanja (1. korak v petstopenjskem okviru, glej oddelek 2), bi morala podjetja najprej opredeliti geografska območja, na katerih pridobivajo minerale, z njimi trgujejo, ravnajo oziroma jih prek njih prevažajo, da bi razumela okoliščine, v katerih potekajo dejavnosti rudarjenja in trgovanja, ter opredeliti s tem povezana tveganja.

2.

V ta namen lahko podjetja preverijo javno dostopne vire (tj. analitske vire, zemljevide/razpredelnice in novice), ki so našteti spodaj in vsebujejo tri ključne elemente opredelitve konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem (tj. konflikt, upravljanje in človekove pravice), da bi razumela politične in varnostne okoliščine ter opredelila in ocenila morebitna tveganja negativnih učinkov njihove oskrbovalne verige v primerjavi z njihovo politiko oskrbovalne verige, ki morajo biti skladni s Prilogo II k smernicam OECD in opozorili v dopolnilih.

3.

Če spodaj navedeni viri navajajo nasprotujoče si ali pomanjkljive informacije, bi morala podjetja ravnati previdno, preden območje izločijo iz okrepljenih postopkov potrebne skrbnosti. Ponovno je treba poudariti, da je odgovornost za potrebno skrbnost vezana na opredelitev in obravnavo dejanskih ali možnih tveganj, da se preprečijo ali ublažijo negativni učinki dejavnosti, zlasti pridobivanja in trgovanja, ter poslovnih odnosov kot tudi drugih okoliščin, povezanih z dejavnostmi podjetja, in ne zgolj na državo ali območje, od koder izvirajo minerali.

4.

Spodaj našteti viri se posodabljajo v različnih časovnih presledkih ter so sicer pomembni, vendar ne nujno popolnoma točni. Zato bi jih bilo treba uporabiti v kombinaciji in po potrebi dodati dopolnilne vire. Ko bo ta okvirni, neizčrpni in redno posodobljeni seznam konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem, ki ga bodo pripravili zunanji strokovnjaki, na voljo, bo ta pomenil dodatni vir informacij.

4.2   Seznam virov javno dostopnih informacij

Zadeva za oceno	Pokritost	Javno dostopni viri	Vsebina
KONFLIKT	Ves svet	Analitični viri
		Heidelberški barometer konfliktov http://www.hiik.de/?lang=en/	Analize najnovejših svetovnih konfliktov v obliki besedil in grafov; ločena poglavja za regije in posamezne države.
		Vladavina prava v oboroženih konfliktih, ženevska akademija http://www.rulac.org/	Zbirke podatkov in analize, ki poročajo o izvajanju mednarodnega prava v oboroženih konfliktih po svetu (pokriva ves svet in navaja kratke preglede).
		Projekt zmogljivosti ocenjevanja – Svetovni pregled izrednih razmer https://www.acaps.org/countries/	Svetovni zemljevid in analize posameznih držav, ki zagotavljajo pregled in analize držav z „zaskrbljujočim stanjem“, „humanitarno krizo“ in „hudo humanitarno krizo“.
		Zemljevidi ali razpredelnice
		Uppsalski program za podatke o konfliktih – nabor podatkov o georeferenčnih dogodkih http://www.ucdp.uu.se/ged/	Interaktivni zemljevid dogodkov organiziranega nasilja, ki temelji na virih novic; vključno s smrtnimi žrtvami, vrsto nasilja (državno, nedržavno, enostransko), uporabnik lahko iskanje osredotoči na raven enega dogodka.
		CrisisWatch http://www.crisisgroup.org	Stanje najresnejših svetovnih konfliktov/morebitnih konfliktov; interaktivni zemljevid in podatkovna zbirka za oceno stanja v izbranih državah 2003–2018.
		Indeks svetovnega miru http://www.visionofhumanity.org	Interaktivni zemljevid, ki meri svetovni mir na podlagi kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov (varnostniki in policija, politična nestabilnost, organizirani konflikt, osebje oboroženih sil itd.).
		Večji izbruhi političnega nasilja http://www.systemicpeace.org	Zemljevidi in razpredelnice, ki prikazujejo izbruhe oboroženih konfliktov (vključno z žrtvami ) po svetu v obdobju 1946–2017.
	Regije	Podatki o lokaciji in primerih oboroženih konfliktov http://www.acleddata.com/	Poročila in analize trendov na področju konfliktov, vključno z mesečnimi posodobitvami o političnem nasilju v Afriki, na Bližnjem vzhodu in v Aziji, ki temeljijo na podatkih v realnem času, ter analize sedanje in pretekle dinamike v posameznih državah.
		Mednarodne informacije o miru – kartiranje konfliktov http://ipisresearch.be/	Zemljevidi Demokratične republike Kongo (konflikt/konfliktni minerali), Srednjeafriške republike, Sudana–Južnega Sudana (sporna območja, incidenti, naravni viri, izobraževanje, nasilje v skupnosti, nasilje znotraj države in nasilje med državami); na voljo je analiza zemljevidov.
		Mednarodno združenje za kositer https://www.internationaltin.org/ http://www.itsci.org/	Pobuda o oskrbovalni verigi za kositer (iTSPCi) zagotavlja poročila o oceni varnostnih razmer na območju rudnikov v Ruandi, vzhodnih provincah Demokratične republike Kongo, Burundiju in Ugandi.
		Rudarski spori v Latinski Ameriki http://ejatlas.org/featured/mining-latam	Atlas pravnega varstva v okoljskih zadevah dokumentira in katalogizira družbene konflikte, povezane z okoljskimi vprašanji, za pojasnitev okoliščin.
UPRAVLJANJE	Ves svet	Svetovni kazalniki upravljanja http://info.worldbank.org/governance/wgi	Nabor podatkov o posodobljenih skupnih in posameznih kazalnikih upravljanja za specifične države, in sicer za šest razsežnosti upravljanja; poročila s podatki o državah povzemajo kazalnike po državah.
		Indeks nestabilnih držav http://ffp.statesindex.org	Indeks, ki se osredotoča na kazalnike tveganja, in sicer na podlagi člankov in poročil.
		Indeks zaznave korupcije http://www.transparency.org/research/cpi/overview	Indeks zaznave korupcije po državah.
		Nacionalni inštitut za upravljanje z viri https://resourcegovernance.org/	Informacije o posameznih državah in primerjalna analiza vprašanj, povezanih z upravljanjem z naravnimi viri.
ČLOVEKOVE PRAVICE	Ves svet	Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov (VSZN) http://www.un.org/en/sc/documents/resolutions	Resolucije VSZN so koristen opis političnih in varnostnih razmer v zadevnih državah za posamezno leto.
		Svet Združenih narodov za človekove pravice http://www.ohchr.org/EN/HRBodies/HRC/Pages/AboutCouncil.aspx	Univerzalna, redni pregledi.
		Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice http://www.ohchr.org/EN/pages/home.aspx	Informacije za posamezno državo o vprašanjih s področja človekovih pravic.
		Program Združenih narodov za razvoj – Mednarodni kazalniki človekovega razvoja – Profili posameznih držav http://hdr.undp.org/en/countries	Letna poročila po posameznih državah o njihovih praksah na področju človekovih pravic, pokrivajo ves svet.
		Amnesty International https://www.amnesty.org/en/countries/
		Organizacija Global Witness https://www.globalwitness.org/en-gb/
		Organizacija Human Rights Watch https://www.hrw.org/
		Organizacija Mines and Communities http://www.minesandcommunities.org/	Članki in analize o svetovnem rudarstvu in njegovih učinkih; razvrščeni po temah, državah, podjetjih, mineralih.
VIRI MINERALOV IN NJIHOVO PRIDOBIVANJE	Ves svet	Britanski urad za geološke raziskave https://www.bgs.ac.uk/mineralsuk/statistics/worldStatistics.html	Poročila za posamezne države o mednarodnih statistikah in informacijah glede mineralov.
		Ameriški urad za geološke raziskave http://minerals.usgs.gov/minerals/pubs/country/	Poročila po državah o mednarodnih statističnih podatkih in informacijah za minerale.
		Informacijski sistem EU za surovine http://rmis.jrc.ec.europa.eu/	Informacije o proizvodnji, trgovinskih tokovih in politiki na področju surovin.

Poleg zgoraj navedenih virov javno dostopnih informacij se pričakuje, da bo OECD zagotovil dodatne informacije, ki so pomembne za opredelitev konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem (http://www.oecd.org/corporate/mne/mining.htm). Tveganja, povezana s humanitarnimi krizami in nesrečami, lahko prav tako zagotavljajo spremne informacije in izpostavijo območja, na katerih lahko izbruhnejo oboroženi konflikti. Uporaben vir za to je INFORM (skupni projekt Medagencijskega stalnega odbora in Evropske komisije; http://www.inform-index.org). Drugo uporabno orodje na tem področju je indeks tveganja svetovnih konfliktov (javno dostopna baza dokazov v pomoč pri odločanju glede dolgoročnih tveganj konfliktov, ki jo je razvilo Skupno raziskovalno središče Evropske komisije; http://conflictrisk.jrc.ec.europa.eu/).

Poleg tega bo Evropska komisija prek programa COSME malim in srednjim podjetjem pomagala pri njihovih prizadevanjih za vzpostavitev in izvajanje politik za odgovorno pridobivanje mineralov, in sicer se bo ta pomoč delno nanašala na opredelitev konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem v skladu z Uredbo (EU) 2017/821.

5.   OCENA TVEGANJA OSKRBOVALNH VERIG Z MINERALI – OPOZORILA ZA OKREPLJENO POTREBNO SKRBNOST

5.1   Uvod v opozorila in splošni preudarki

Postopek potrebne skrbnosti iz Uredbe in smernic OECD o potrebni skrbnosti ni omejen na opredelitev in ublažitev tveganj v zvezi s poreklom in prevozom mineralov na konfliktnih območjih in območjih z visokim tveganjem. V skladu s smernicami OECD o potrebni skrbnosti morajo podjetja dejansko upoštevati in zagotoviti informacije o tveganjih, povezanih s trgovanjem, ravnanjem in izvozom mineralov v zgornjem delu oskrbovalne verige, ter o neobičajnih okoliščinah.

V ta namen dopolnila smernic OECD o potrebni skrbnosti vsebujejo seznam tako imenovanih opozorilnih situacij, ki sprožijo potrebo po okrepljeni potrebni skrbnosti, vključno z zbiranjem dodatnih informacij prek sistema podjetja za upravljanje, zlasti v naslednjih situacijah:

A.

Opozorilne lokacije za poreklo in prevoz mineralov — Kadar minerali izvirajo iz konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem ali so se prevažali prek takšnih območij, — kadar se trdi, da minerali izvirajo iz države, za katero je znano ali se upravičeno sumi, da se prek nje prevažajo minerali iz konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem, — kadar se trdi, da minerali izvirajo iz države, ki ima omejene znane vire ali zaloge mineralov, verjetne vire ali pričakovane ravni proizvodnje zadevnega minerala (tj. prijavljene količine mineralov iz te države niso v skladu z znanimi viri mineralov ali pričakovanimi ravnmi proizvodnje). Pri vsakem od teh opozoril, ki se nanašajo na lokacijo, zlasti v primeru šibkega ali neobstoječega upravljanja, se tveganje poveča, če se zakoni o preprečevanju pranja denarja, protikorupcijski zakoni, carinske kontrole in drugi ustrezni vladni zakoni o nadzoru slabo izvršujejo; če delujejo neuradni bančni sistemi in če je pri poslovanju razširjena uporaba gotovine.

B.

Opozorila, ki se nanašajo na dobavitelja — Kadar dobavitelji podjetja ali druga znana podjetja v zgornjem delu oskrbovalne verige delujejo na eni izmed zgoraj omenjenih opozorilnih lokacij za poreklo ali prevoz mineralov ali so delničarji ali imajo druge interese v zvezi z dobavitelji mineralov iz ene od zgoraj navedenih opozorilnih lokacij za poreklo ali prevoz mineralov, — kadar je znano, da so dobavitelji podjetja ali druga znana podjetja v zgornjem delu oskrbovalne verige v zadnjih dvanajstih mesecih pridobivali minerale iz opozorilnih lokacij za poreklo ali prevoz mineralov, — za zlato: kadar se trdi, da zlato izvira iz recikliranih/odpadnih ali mešanih virov in je bilo rafinirano v državi, za katero je znano ali obstaja utemeljen sum, da se prek nje prevaža zlato iz konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem.

C.

Opozorilne okoliščine — Kadar se nepravilnosti ali neobičajne okoliščine ugotovijo iz informacij, zbranih s sistemom podjetja za upravljanje, na podlagi katerih se utemeljeno sumi, da bi lahko minerali prispevali h konfliktom ali hudim kršitvam pri njihovem pridobivanju, prevozu ali trgovanju z njimi.

5.2   Opredelitev posebnih opozoril in zagotavljanje ustrezne potrebne skrbnosti

Po opredelitvi opozoril iz oddelka 5.1 v okviru ocene tveganja podjetja, morajo podjetja izvesti poglobljen pregled okoliščin vseh teh opozoril, in sicer z zbiranjem dodatnih informacij prek sistema podjetja za upravljanje ter z zagotavljanjem, da se zadevna tveganja ustrezno upoštevajo.

Kot je poudarjeno v smernicah OECD o potrebni skrbnosti, je potrebna skrbnost postopni pristop, ki temelji na tveganju, v skladu s katerim morajo podjetja uvesti ustrezne sisteme in postopke za upravljanje, se seznaniti z dejanskimi okoliščinami vzdolž dobavne verige ter opredeliti tveganja, zaradi katerih bi lahko bila potrebna okrepljena potrebna skrbnost.

Naslednje smernice bi morale podjetjem pomagati pridobiti ustrezne informacije v zvezi z opozorilnimi situacijami in ustrezno prilagoditi svoje potrebne skrbnosti. Omeniti je treba, da se navedeni viri informacij posodabljajo v različnih časovnih presledkih ter so sicer pomembni, vendar ne nujno popolnoma točni. Zato bi jih bilo treba uporabiti v kombinaciji in po potrebi dodati dopolnilne vire.

A.

Opozorilne lokacije za poreklo in prevoz mineralov — Opozorilo: Minerali, ki izvirajo iz konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem ali so se prevažali prek takšnih območij. Okrepljena potrebna skrbnost je potrebna, kadar minerali izvirajo iz konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem ali so se prevažali prek takšnih območij. Opredelitev takšnih območij je obravnavana v oddelku 4 teh smernic. — Opozorilo: Minerali, za katere se trdi, da izvirajo iz države, za katero je znano ali se upravičeno sumi, da se prek nje prevažajo minerali iz konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem. Podjetja bi morala oceniti, v kolikšni meri velja naslednje: — Pregledati je potrebno upravljanje in druga vprašanja v zvezi z državami, da se ugotovi, v kolikšni meri imajo države ali območja nadzor nad svojimi mejami ter ali imajo ustrezne notranje mehanizme izvajanja, s katerimi zagotovijo verodostojno in dokumentirano sledljivost trgovine z minerali, da se v primeru slabega upravljanja lahko preprečijo tveganja v zvezi z prevozom. Kazalniki Viri informacij (5) — Deklarirana država porekla ima prepustne meje ali izvaja šibko carinjenje blaga. — Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov (glej oddelek 4) — Informacije, ki jih zagotovijo lokalne ambasade, EU ali druge delegacije — Protikorupcijski zakoni se slabo izvajajo in poroča se o primerih korupcije v rudarstvu in trgovini. — Zakonov o preprečevanju pranja denarja in nadzoru bank ni oziroma niso zadostni ali se slabo izvajajo. — Gospodarstva večinoma poslujejo z gotovino, zlasti pri trgovanju z minerali. — Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF) http://www.fatf-gafi.org/countries/ — Indeks zaznave korupcije, ki ga izračuna organizacija Transparency International http://www.transparency.org/research/cpi/overview — Kazalnik svetovnega upravljanja, ki ga pripravi Svetovna banka http://info.worldbank.org/governance/wgi — Poročila skupine Global Financial Integrity http://www.gfintegrity.org/ — Glej oddelek 4 teh smernic o „upravljanju“ — Neposredna bližina, regionalna in zgodovinska vprašanja zagotavljajo informacije o verjetnosti napačnega prikazovanja porekla s tihotapljenjem iz sosednjih držav, držav z zgodovinskimi vezmi ali držav, ki nudijo davčne spodbude. Kazalniki Viri informacij — Deklarirana država porekla neposredno meji na območja, kjer so nezakonite oborožene skupine, varnostne sile ali kriminalne združbe vpletene v pridobivanje mineralov in trgovanje z njimi. — Deklarirana država porekla ima gospodarske vezi s konfliktnimi območji in območji z visokim tveganjem ter z njimi povezano nezakonito trgovino z minerali. — Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov — Lokalne ambasade, EU ali druge delegacije — Glej oddelek 4 teh smernic o „konfliktih“ — Davčna politika države porekla spodbuja tihotapljenje mineralov v države tranzita, v katerih se izvoženo blago ne obdavčuje ali pa se obdavčuje po precej nižjih stopnjah. — Podatkovna zbirka OECD za omejitve pri izvozu surovin http://www.oecd.org/tad/benefitlib/export-restrictions-raw-materials.htm — Opozorilo: Minerali, za katere se trdi, da izvirajo iz države, ki ima omejene znane vire/zaloge ali pričakovane ravni proizvodnje. Spodnji seznam določa Vprašanja, povezana z minerali in oskrbovalno verigo. Podjetja bi morala v okviru izvajanja potrebne skrbnosti zlasti preveriti, ali domnevna država porekla dejansko ima znane geološke vire ali pričakovane ravni proizvodnje zadevnega minerala. Podobno bi morala podjetja razumno oceniti, ali je deklarirano poreklo smiselno z gospodarskega vidika, kot je na primer prisotnost bližnjih in privlačnih trgov. Kazalniki Viri informacij — Deklarirana država porekla ima omejene znane vire ali zaloge mineralov, verjetne vire ali pričakovane ravni proizvodnje mineralov, kar velja tudi za posebne značilnosti mineralov. — Deklarirana država porekla ima velik neuradni ali obrtniški in manjši rudarski sektor, kjer so tveganja običajno višja. — Britanski urad za geološke raziskave https://www.bgs.ac.uk/mineralsuk/statistics/worldStatistics.html — Ameriški urad za geološke raziskave (USGS) http://minerals.usgs.gov/minerals/pubs/country/ — Nacionalne geološke službe v državah članicah EU — Geološka služba domnevne države porekla

B.

Opozorila, ki se nanašajo na dobavitelja — Opozorilo: Kadar dobavitelji podjetja ali druga znana podjetja v zgornjem delu oskrbovalne verige delujejo na eni izmed zgoraj omenjenih opozorilnih lokacij za poreklo ali prevoz mineralov ali so delničarji ali imajo druge interese v zvezi z dobavitelji mineralov iz ene od zgoraj navedenih opozorilnih lokacij za poreklo ali prevoz mineralov ter kadar je znano, da so dobavitelji podjetja ali druga znana podjetja v zgornjem delu oskrbovalne verige v zadnjih dvanajstih mesecih pridobivali minerale iz opozorilnih lokacij za poreklo ali prevoz mineralov. Te informacije o dobavitelju bi morale večinoma izhajati iz podatkov, ki jih podjetja zberejo pri izvajanju svojega sistema potrebne skrbnosti. Ko je identiteta dobavitelja podjetja ali drugega znanega podjetja v zgornjem delu oskrbovalne verige znana, morajo podjetja preveriti, ali dobavitelj deluje na opozorilni lokaciji, tako da: — na internetu poiščejo splošne informacije o navedenem dobavitelju ali podjetju v zgornjem delu oskrbovalne verige, vključno s poročili vladnih in mednarodnih organizacij (zlasti poročila strokovnih skupin ZN) ter splošnejšimi poročili mednarodnih in lokalnih medijev ter organizacij civilne družbe, — preverijo spletna mesta podjetij in vsa razpoložljiva poročila o potrebni skrbnosti (na primer predložitve Komisiji ZDA za vrednostne papirje in borzo), — preverijo sezname talilnic/rafinerij v obstoječih shemah za potrebno skrbnost; in, ko bo na voljo, seznam odgovornih talilnic in rafinerij po svetu, ki ga bo pripravila Evropska komisija, — preverijo nacionalne poslovne registre, v katerih lahko najdejo informacije o lokaciji sedežev in morebitnih obratujočih podružnicah. Podjetja bi poleg tega morala preveriti registre dejanskega lastništva, če so ti na voljo, ter poročila pobude za preglednost v ekstraktivni industriji (EITI) za državo (ki vsebujejo vse več informacij o dejanskem lastništvu podjetij, ki so vpletena v ekstraktivno industrijo).

C.

Opozorilne okoliščine — Opozorilo: Kadar se nepravilnosti ali neobičajne okoliščine ugotovijo iz informacij, zbranih s sistemom podjetja za upravljanje, na podlagi katerih se lahko utemeljeno sumi, da bi lahko minerali prispevali h konfliktom ali hudim kršitvam pri njihovem pridobivanju, prevozu ali trgovanju z njimi. Te informacije o dejavnostih večinoma izhajajo iz podatkov, ki jih podjetja zberejo pri izvajanju potrebne skrbnosti. Nepravilnosti/neobičajne okoliščine so lahko različne. Dopolnilo za zlato k smernicam OECD o potrebni skrbnosti navaja, da bi bilo treba v primeru, da je nakit, ki se nosi v državi, običajno iz 14 karatnega zlata (58 %), podvomiti v ponudbo, ki trdi, da gre za recikliran nakit z 90 % vsebnostjo zlata. Drugi primeri vključujejo situacije, ko je dobavitelj v zgornjem delu oskrbovalne verige (npr. lokalni izvoznik) sposoben v kratkem času povečati količino izvoženega blaga, ne da bi to lahko obrazložil, poleg tega pa se pogosto poroča o krajah virov mineralov v regiji, za katero evropski uvoznik upravičeno verjame, da je regija porekla mineralov, ki jih uvaža. Druge primere „neobičajnih okoliščin“, zlasti v zvezi z zlatom (in drugimi plemenitimi kovinami), je mogoče najti v odstavku 111 Smernic za trgovce s plemenitimi kovinami in dragocenimi kamni, ki temeljijo na tveganju, ki jih je pripravila Projektna skupina za finančno ukrepanje (6), ter v poročilu Kanadskega centra za analize finančnih transakcij o Delovnem zvezku o pristopu na podlagi tveganja za trgovce s plemenitimi kovinami in dragocenimi kamni (7), npr.: — pred tem neznana stranka rafinerijo prosi, da zlato pretopi v naložbeno zlato, — čistoča, masa, poreklo in vrednost zlata so na obrazcu carinske deklaracije navedeni napačno, — zlato proizvajajo in tržijo osebe ali podjetja brez licence, — naložbeno zlato ima fizikalne značilnosti, ki niso v skladu s standardi industrije.

---

(1)  V skladu s členom 2(l) Uredbe (EU) 2017/821 „uvoznik v Uniji“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ki prijavi minerale ali kovine za sprostitev v prosti promet v smislu člena 201(1) Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1), oziroma katero koli fizično ali pravno osebo, v imenu katere se vloži ta prijava, kot je določeno v podatkovnih elementih 3/15 in 3/16 v skladu s Prilogo B Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 1).

(2)  Smernice OECD o potrebni skrbnosti za odgovorne oskrbovalne verige z minerali s konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem (druga izdaja, OECD 2013) so okvir za izvajanje potrebne skrbnosti v oskrbovalni verigi v skladu z Uredbo (EU) 2017/821.

(3)  Tveganja, kot so določena v Prilogi II smernic OECD o potrebni skrbnosti, vključno s tveganji, ki jih sprožijo opozorila, kot so opredeljena v dopolnilih smernic.

(4)  Za opredelitev človekovih pravic glej Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin; https://www.echr.coe.int/Documents/Convention_SLV.pdf.

(5)  Informacije bi bilo treba po potrebi redno posodabljati.

(6)  http://www.fatf-gafi.org/media/fatf/documents/reports/RBA%20for%20Dealers%20in%20Precious%20Metal%20and%20Stones.pdf

(7)  http://www.fintrac-canafe.gc.ca/guidance-directives/compliance-conformite/rba/rba-dpms-eng.asp