(1)

Komisija je 22. novembra 2017 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2018. Pri tem je ustrezno upoštevala evropski steber socialnih pravic, ki so ga 17. novembra 2017 razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija. Evropski svet je 22. marca 2018 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda rasti. Komisija je 22. novembra 2017 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (2) sprejela tudi poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Latvije ni opredelila kot ene od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled. Komisija je istega dne sprejela tudi Priporočilo za priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja, ki ga je Evropski svet potrdil 22. marca 2018. Svet je Priporočilo o ekonomski politiki euroobmočja sprejel 14. maja 2018 (3) (v nadaljnjem besedilu: priporočilo za euroobmočje).

(2)

Latvija bi morala kot država članica, katere valuta je euro, in zaradi tesne medsebojne povezanosti gospodarstev v ekonomski in monetarni uniji zagotoviti, da v celoti in pravočasno izvede priporočilo za euroobmočje, kot je izraženo v priporočilih spodaj, zlasti v priporočilih 1 in 2.

(3)

Poročilo o državi za Latvijo za leto 2018 je bilo objavljeno 7. marca 2018. V njem so bili ocenjeni napredek Latvije pri izvajanju priporočil za posamezne države, ki jih je Svet sprejel 11. julija 2017 (4), nadaljnje ukrepanje po priporočilih za posamezne države, sprejetih v prejšnjih letih, in napredek Latvije pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020.

(4)

Latvija je 11. aprila 2018 predložila nacionalni program reform za leto 2018 in 16. aprila 2018 program stabilnosti za leto 2018. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(5)

Ustrezna priporočila za posamezne države so bila obravnavana pri načrtovanju programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (v nadaljnjem besedilu: skladi ESI) za obdobje 2014–2020. Na podlagi člena 23 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) lahko Komisija od države članice zahteva, da pregleda svoj partnerski sporazum in ustrezne programe ter predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta. Komisija je zagotovila dodatne podrobnosti o tem, kako bo uporabila to določbo, v smernicah o uporabi ukrepov za povezovanje uspešnosti skladov ESI z dobrim gospodarskim upravljanjem.

(6)

Za Latvijo trenutno velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast. V programu stabilnosti za leto 2018 vlada načrtuje poslabšanje nominalnega salda s primanjkljaja v višini 0,5 % BDP v letu 2017 na primanjkljaj v višini 0,9 % BDP tako v letu 2018 kot v letu 2019, preden se bo ta izboljšal na 0,4 % BDP v letih 2020 in 2021. Ta razvoj bo po pričakovanju v skladu s srednjeročnim proračunskim ciljem, in sicer strukturnim primanjkljajem v višini 1 % BDP, ter dovoljenimi odkloni na podlagi pokojninske reforme in klavzule o strukturnih reformah v zdravstvenem sektorju. Preračunani (6) primanjkljaj strukturnega salda naj bi se po ocenah povečal z – 1,2 % BDP v letu 2017 na – 1,7 % BDP v letu 2018, nato pa naj bi se v letu 2019 zmanjšal na – 1,5 % BDP. V skladu s programom stabilnosti za leto 2018 se pričakuje, da se bo dolg sektorja država kot odstotek BDP postopoma zmanjšal s 40,1 % BDP v letu 2017 na 36 % BDP do leta 2021. Projekcije rasti BDP v programu stabilnosti za leto 2018 se v primerjavi z napovedjo Komisije zdijo izrazito ugodne za leto 2018 in verjetne za leto 2019. Tveganja za proračunski položaj se nagibajo navzdol in so povezana z optimistično napovedjo donosa ukrepov za izboljšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti.

(7)

Svet je 11. julija 2017 priporočil, naj Latvija v letu 2018 doseže svoj srednjeročni proračunski cilj ob upoštevanju dovoljenih odstopanj v zvezi z izvajanjem sistemske pokojninske reforme in strukturnih reform, za katere je bil odobren začasni odklon. To je skladno z najvišjo nominalno stopnjo rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov (7) v višini 6,0 % v letu 2018, kar ustreza dovoljenemu poslabšanju strukturnega salda za 0,3 % BDP. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2018 obstaja v letu 2018 tveganje znatnega odklona od srednjeročnega proračunskega cilja. Vendar bodo zaradi rezultata, ki je bil za leto 2017 boljši od pričakovanega, tovrstna tveganja v letu 2018 morda nižja. Hkrati orodje za preverjanje verjetnosti, ki temelji na pomladanski napovedi Komisije za leto 2018, kaže visoko stopnjo negotovosti v zvezi z oceno proizvodne vrzeli za Latvijo, ki temelji na skupni metodologiji. Če bodo potrjeni, se bodo ti dejavniki upoštevali v naknadni oceni za leto 2018 spomladi 2019.

(8)

V letu 2019 bi morala Latvija doseči svoj srednjeročni proračunski cilj, pri čemer se upošteva začasno dovoljeno odstopanje v zvezi z izvajanjem strukturne reforme v zdravstvenem sektorju, odobreno za obdobje 2017–2019. To je skladno z najvišjo nominalno stopnjo rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov v višini 4,3 % v letu 2019, kar ustreza zahtevanemu izboljšanju strukturnega salda za 0,4 % BDP. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2018 obstaja tveganje znatnega odklona od navedene zahteve v letu 2019 ter v letih 2018 in 2019 skupaj. Svet na splošno meni, da bi bilo treba z letom 2018 sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti z določbami Pakta za stabilnost in rast.

(9)

V Latviji je dohodkovna neenakost visoka. Razmerje med dohodki najbogatejših 20 % gospodinjstev in najrevnejših 20 % je bilo s 6,3 v letu 2017 med najvišjimi v Uniji, ker je porazdelitev prek sistema davčnih olajšav nižja. Latvija je prenovila svoj davčni sistem in povečala progresivnost dohodnine; vendar je davčni primež za zaposlene z nizkimi dohodki še vedno razmeroma visok ter odvrača od formalne zaposlitve. Davčna reforma je omejena v smislu preusmeritve obdavčitve na vire, ki manj škodijo rasti, in doseganja zastavljenega cilja politike glede povečanja deleža davčnih prihodkov v BDP. Nizek delež davčnih prihodkov v BDP omejuje vire za trajnostno zagotavljanje javnih storitev in socialne vključenosti. Potencial prihodkov iz obdavčitve premoženja in kapitala ni dovolj izkoriščen v primerjavi z drugimi državami Unije. Kljub določenemu napredku v boju proti davčnim utajam ostaja izpolnjevanje davčnih obveznosti velik izziv.

(10)

Slabosti mreže socialne varnosti se odražajo v visokem deležu ljudi, ki jih ogroža revščina ali socialna izključenost, ter nakazujejo na izzive na področju minimalnega dohodka, pokojnin in vključevanja invalidov. Stopnja revščine med invalidi in starejšimi se v zadnjih letih povečujejo in so med najvišjimi v Uniji. Reforma ravni minimalnega dohodka, napovedana leta 2014, ni bila izvedena, kar negativno vpliva na najrevnejša gospodinjstva. Zadostnost prejemkov socialne pomoči se je le nekoliko povečala in še vedno ostaja nizka. Minimalne starostne pokojnine se niso povišale od leta 2006. Delež oseb, ki se soočajo s hudo stanovanjsko prikrajšanostjo, je med najvišjimi v Uniji, prav tako ni dovolj socialnih stanovanj.

(11)

Trg dela se krči zaradi negativnega demografskega razvoja in izseljevanja. Medtem ko rast zaposlovanja postaja omejena zaradi upadanja delovne sile, se priložnosti za zaposlitev razlikujejo med regijami in glede na znanja in spretnosti. Reforma učnega programa v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, namenjena prilagoditvi izobraževanja sodobnim zahtevam po znanjih in spretnostih, napreduje. Vendar bodo potrebna nadaljnja prizadevanja za popolno izvedbo reforme in povečanje udeležbe tako v začetnem kot nadaljevalnem poklicnem izobraževanju in usposabljanju. Država je začela izvajati nov pristop k učenju skozi delo, pri katerem sodelujejo socialni partnerji in podjetja. Vendar je v ta program vpisanih le malo študentov. Udeležba odraslih v izobraževanju se je le rahlo povečala, udeležba brezposelnih v aktivnih ukrepih zaposlovanja pa je nižja kot v večini drugih držav članic. To je razlog za zaskrbljenost ob upoštevanju visoke stopnje brezposelnosti med nizko usposobljenimi osebami. V širšem kontekstu je krepitev sposobnosti socialnih partnerjev pomembna za spodbujanje njihovega sodelovanja.

(12)

Država izvaja reforme zdravstvenega sektorja. Povečano financiranje zdravstva naj bi odpravilo nekatere omejitve dostopa, povezane z letnimi omejitvami storitev in dolgimi čakalnimi vrstami. Vendar javno financiranje zdravstva ostaja krepko pod povprečjem Unije in država mora še izvesti ukrepe za izboljšanje učinkovitosti, vključno z učinkovitimi preventivnimi ukrepi, racionalizacijo bolnišničnega sektorja, krepitvijo dejavnosti primarnega zdravstvenega varstva in prizadevanjem za upravljanje kakovosti. Rezultati na področju zdravstva so razmeroma slabi, poleg tega številni ne morejo pravočasno dostopati do cenovno dostopne zdravstvene oskrbe. Visok delež samoplačniških storitev in razdelitev zdravstvenih storitev na dva dela (polna oskrba in minimalna oskrba) lahko poslabša dostop nekaterim skupinam in negativno vpliva na rezultate na področju zdravstva.

(13)

Pomanjkljivosti v kakovosti pravne ureditve ter nizka učinkovitost in uspešnost javne uprave negativno vplivajo na poslovno okolje. Vlada je leta 2017 sprejela ambiciozen načrt reform za racionalizacijo in izboljšanje profesionalnosti javnega sektorja, katerih cilj je večja učinkovitost z zmanjšanjem števila zaposlenih in centralizacijo podpornih funkcij, okrepitev plačil na podlagi uspešnosti in večja preglednost. Vendar je ta načrt omejen na centralno državo kljub dejstvu, da je precejšnje izboljšanje učinkovitosti mogoče doseči tudi na občinski ravni. Podjetja v državni lasti, ki predstavljajo precejšen delež gospodarstva, se koordinirajo na ravni vlade. Medtem ko za podjetja v lasti enot centralne ravni države velja okvir za centralizirano korporativno upravljanje, pa ostajajo pristanišča in podjetja v lasti občin zunaj tega mehanizma.

(14)

Korupcija še naprej ovira latvijsko poslovno okolje, preprečevanje navzkrižja interesov ostaja togo in formalistično. Odlaganje sprejetja zakonodaje o zaščiti prijaviteljev nepravilnosti škodljivo vpliva na odgovornost in učinkovitost javne uprave. Uredba o postopkih zaradi insolventnosti je bila v zadnjih letih precej okrepljena ter je omejila možnosti za zlorabo. Vendar je sodni svet spodbudil preiskavo obtožb o preteklih zlorabah v sistemu obravnave insolventnosti s pregledom nekaterih zadev. Priporočil je izboljšanje ocenjevanja kvalifikacij sodnikov in pregled obstoječih disciplinskih ukrepov.

(15)

Latvijske banke, ki poslujejo s strankami, ki niso rezidenti, so izpostavljene visokemu tveganju pranja denarja. To ustvarja izzive za integriteto finančnega sistema Latvije in lahko škodi njegovemu ugledu ter negativno vpliva na naložbe in gospodarsko rast. Država je nedavno okrepila okvir za boj proti pranju denarja; za dosego trajnostnega izboljšanja bi bila potrebna neprekinjena prizadevanja. Latvija je nedavno sprejela zakon, katerega namen je močno omejiti izpostavljenost latvijskega finančnega sektorja tveganjem pranja denarja. Ključni elementi so izboljšanje izmenjave informacij med finančnimi institucijami in organi pregona ter omejevanje transakcij z navideznimi podjetji. Država bo morala spremljati posledice in učinkovitost tega zakona.

(16)

V okviru evropskega semestra 2018 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Latvije in jo objavila v poročilu o državi za leto 2018. Prav tako je ocenila program stabilnosti za leto 2018, nacionalni program reform za leto 2018 in ukrepanje po priporočilih, ki jih je Latvija prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni Unije v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko v Latviji, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(17)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program stabilnosti za leto 2018, njegovo mnenje (8) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 –

1.

2.

3.