(1)

Komisija je 22. novembra 2017 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2018. Pri tem je ustrezno upoštevala evropski steber socialnih pravic, ki so ga 17. novembra 2017 razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija. Evropski svet je 22. marca 2018 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda rasti. Komisija je 22. novembra 2017 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela tudi poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Francijo opredelila kot eno od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled. Komisija je istega dne sprejela tudi Priporočilo za priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja, ki ga je Evropski svet potrdil 22. marca 2018. Svet je Priporočilo o ekonomski politiki euroobmočja sprejel 14. maja 2018 (3) (v nadaljnjem besedilu: priporočilo za euroobmočje).

(2)

Francija bi morala kot država članica, katere valuta je euro, in zaradi tesne medsebojne povezanosti gospodarstev v ekonomski in monetarni uniji zagotoviti, da v celoti in pravočasno izvede priporočilo za euroobmočje, kot je izraženo v priporočilih spodaj, zlasti v priporočilih 1 in 2.

(3)

Poročilo o državi za Francijo za leto 2018 je bilo objavljeno 7. marca 2018. V njem so bili ocenjeni napredek Francije pri izvajanju priporočil za posamezne države, ki jih je Svet sprejel 11. julija 2017 (4), nadaljnje ukrepanje po priporočilih za posamezne države, sprejetih v prejšnjih letih, in napredek Francije pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020. Poročilo o državi vsebuje tudi rezultate poglobljenega pregleda v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011, ki so bili prav tako objavljeni 7. marca 2018. Na podlagi opravljene analize je Komisija ugotovila, da v Franciji obstajajo makroekonomska neravnotežja. Vzrok za ranljivosti je zlasti velik javni dolg in šibka dinamika konkurenčnosti v razmerah nizke rasti produktivnosti. Posebej pomembno je tveganje škodljivih učinkov na francosko gospodarstvo in zaradi njegove velikosti tudi širitve negativnih učinkov na ekonomsko in monetarno unijo.

(4)

Francija je 25. aprila 2018 predložila nacionalni program reform za leto 2018 in program stabilnosti za leto 2018. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(5)

Ustrezna priporočila za posamezne države so bila obravnavana pri načrtovanju programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (v nadaljnjem besedilu: skladi ESI) za obdobje 2014–2020. Na podlagi člena 23 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) lahko Komisija od države članice zahteva, da pregleda svoj partnerski sporazum in ustrezne programe ter predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta. Komisija je zagotovila dodatne podrobnosti o tem, kako bo uporabila to določbo, v smernicah o uporabi ukrepov za povezovanje uspešnosti skladov ESI z dobrim gospodarskim upravljanjem.

(6)

Po pravočasni in vzdržni odpravi čezmernega primanjkljaja in na podlagi Sklepa Sveta (EU) 2018/924 (6), da zaključi postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, za Francijo veljata preventivni del Pakta za stabilnost in rast ter prehodno pravilo glede dolga. Vlada v programu stabilnosti za leto 2018 načrtuje postopno izboljšanje salda sektorja država z – 2,6 % BDP v letu 2017 na + 0,3 % BDP v letu 2022. Srednjeročni proračunski cilj, tj. strukturni primanjkljaj v višini 0,4 % BDP, naj ne bi bil dosežen v obdobju, ki je zajeto v programu stabilnosti za leto 2018. V skladu s programom stabilnosti za leto 2018 naj bi se delež dolga sektorja država kot odstotek BDP zmanjšal s 97,0 % v letu 2017 na 89,2 % v letu 2022. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo navedene proračunske projekcije, je verjeten. Vendar ukrepi, potrebni za doseganje načrtovanih ciljev glede primanjkljaja od leta 2019 naprej, niso bili dovolj podrobno opredeljeni.

(7)

Svet je 11. julija 2017 Franciji priporočil, naj zagotovi, da nominalna stopnja rasti neto primarnih (7) javnofinančnih odhodkov v letu 2018 ne bo presegla 1,2 %, kar ustreza letni strukturni prilagoditvi v višini 0,6 % BDP. Hkrati je bilo navedeno, da bo treba pri oceni osnutka proračunskega načrta za leto 2018 in poznejši oceni proračunskih rezultatov za leto 2018 ustrezno upoštevati cilj doseganja fiskalne naravnanosti, ki prispeva tako h krepitvi trenutnega okrevanja kot tudi k zagotavljanju vzdržnosti javnih financ. Na podlagi ocene Komisije glede moči okrevanja v Franciji, pri kateri so bili ustrezno upoštevani izzivi države glede vzdržnosti in ki je bila izvedena v okviru mnenja Komisije o osnutku proračunskega načrta Francije za leto 2018, ni treba upoštevati nobenih dodatnih elementov v zvezi s tem. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2018 obstaja v letu 2018 tveganje znatnega odklona od priporočene prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja.

(8)

V letu 2019, ko naj bi bil delež javnega dolga Francije nad 60 % BDP, proizvodna vrzel pa naj bi znašala 0,6 %, nominalna stopnja rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov ne bi smela preseči 1,4 %, kar je v skladu s strukturno prilagoditvijo v višini 0,6 % BDP, kot izhaja iz skupno dogovorjene prilagoditvene matrike v okviru Pakta za stabilnost in rast. V skladu s pomladansko napovedjo Komisije iz leta 2018 ob nespremenjenih politikah obstaja tveganje znatnega odklona od navedene zahteve v letu 2019 ter v letih 2018 in 2019 skupaj. Po napovedi Francija v letih 2018 in 2019 na prvi pogled ne bo izpolnjevala prehodnega pravila glede dolga. Svet na splošno meni, da bi bilo treba z letom 2018 sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti z določbami Pakta za stabilnost in rast. Morebitne nepričakovane prihodke bi bilo preudarno uporabiti za nadaljnje zmanjševanje deleža dolga sektorja država.

(9)

Raven javnofinančnih odhodkov v Franciji je najvišja v Uniji. Delež odhodkov naj bi leta 2018 po napovedih dosegel 56,0 % BDP, kar je 10,6 odstotne točke nad povprečjem v Uniji. Medtem ko je imela konsolidacijska strategija v zadnjih letih večinoma koristi od nižanja obrestnih mer in zmanjševanja javnih naložb, ni verjetno, da se bodo nizke obrestne mere v srednjeročnem obdobju nadaljevale, krčenje produktivnih naložb pa bi lahko v prihodnosti škodovalo gospodarskemu potencialu. Pregledi porabe od leta 2014 naprej niso prinesli znatnih prihrankov in izboljšanje učinkovitosti je bilo omejeno, ker ni bilo ustreznega nadaljnjega ukrepanja in zaradi nizke ravni politične odgovornosti. Najnovejša strategija pregleda porabe je bila opuščena in bo nadomeščena z ukrepom Action Publique 2022, katerega načela so določena v mandatu, ki ga je vlada podelila oktobra 2017. Odbor Comité Action Publique 2022 naj bi pred poletjem 2018 pripravil poročilo in analiziral, katere ukrepe je treba sprejeti. Vendar jasno opredeljeni ukrepi še niso bili predlagani in novi prihranki v tem okviru bodo mogoči šele od leta 2020 naprej. Hitra izvedba ukrepov za varčevanje pri odhodkih bi koristila prizadevanjem za obravnavo sedanjih potreb po fiskalni konsolidaciji v kratko- do srednjeročnem obdobju.

(10)

Trenutno v Franciji hkrati obstaja 37 različnih pokojninskih shem. Te zadevajo različne skupine delavcev in delujejo v skladu z različnimi sklopi pravil. Postopno poenotenje pravil bi izboljšalo preglednost sistema, povečalo medgeneracijsko pravičnost in olajšalo mobilnost delovne sile. Uskladitev pravil za izračun bi prispevala tudi k boljšemu nadzoru javnih odhodkov. Medtem ko se od že sprejetih pokojninskih reform pričakuje, da bodo dolgoročno znižale raven javnih odhodkov za pokojnine, bi enostavnejši in učinkovitejši pokojninski sistem srednjeročno ustvaril dodatne prihranke in prispeval k zmanjšanju tveganj za vzdržnost javnih financ. Glede na nedavno študijo fundacije La Fondation pour la recherche sur les administrations et les politiques publiques (iFRAP) bi uskladitev različnih pokojninskih shem v javnem in zasebnem sektorju v obdobju do leta 2022 prinesla več kot 5 milijard EUR prihrankov javnih odhodkov.

(11)

Stopnja brezposelnosti se je z 10,4 % v letu 2015 zmanjšala na 9,4 % v letu 2017, v prihodnjih letih pa naj bi se po napovedih še nadalje zmanjšala, medtem ko se je stopnja zaposlenosti leta 2017 povečala na 70,6 %. Razmere na trgu dela za mlade, nizko usposobljene delavce in osebe z migrantskim ozadjem (tako prve kot druge generacije) pa ostajajo razmeroma težavnejše. Leta 2017 je bilo samo 55,6 % ljudi, rojenih zunaj EU (v starosti od 20 do 64 let), zaposlenih, kar je za 17,0 odstotne točke nižje od številke za osebe, rojene v Franciji. Prebivalci najbolj prikrajšanih območij (Quartiers de la politique de la ville), vključno z ljudmi z migrantskim ozadjem, se še vedno soočajo s težavami na trgu dela. Ne glede na ukrepe politike je vpliv socialno-ekonomskega in migrantskega ozadja na učni uspeh razmeroma visok in ovira vključevanje na trg dela. Obstajajo tudi dokazi o diskriminatornih praksah na trgu dela. Učinkovite aktivne politike zaposlovanja, vključno z jezikovnim usposabljanjem, intenzivnim poklicnim svetovanjem in pomočjo pri zaposlovanju, ter odločnejše ukrepanje glede diskriminatornih praks so ključnega pomena za spodbujanje enakih možnosti na trgu dela.

(12)

Namen zakona o delu iz leta 2016, s katerim naj bi se posodobil socialni dialog in zagotovile poklicne poti, je izboljšati zmogljivost podjetij za prilagajanje gospodarskim ciklom in zmanjšati delež zaposlenih za določen čas. Čeprav se vedno več ljudi zaposluje po pogodbah za nedoločen čas, je izziv še vedno segmentacija trga dela, zato bi bilo treba spodbujati prehod k več oblikam zaposlitve za nedoločen čas. V tem okviru je pomembno dokončati izvajanje sedanjega ambicioznega programa reform, ki vključuje nedavno sprejeto reformo delovnega prava, načrtovano prenovo sistema nadomestil za brezposelnost in reformo sistema poklicnega izobraževanja in usposabljanja, vključno z vajeništvom.

(13)

Postopno izvajanje ukrepov za zmanjšanje davčnega primeža v stroških dela je od leta 2013 izboljšalo stroškovno konkurenčnost Francije, vendar nakopičene pretekle izgube še niso bile v celoti nadomeščene. Francija je imela na ravni povprečne plače leta 2016 še vedno eno najvišjih stopenj prispevkov delodajalcev za socialno varnost kot delež skupnih stroškov dela v Uniji. Obstoječi ukrepi politike za zmanjšanje stroškov dela naj bi se od leta 2019 naprej nadalje konsolidirali in okrepili z napovedanim preoblikovanjem davčne olajšave za konkurenčnost in zaposlovanje (CICE) v splošno znižanje prispevkov delodajalcev za socialno varnost in uvedbo dodatnih znižanj za nižje plače, da bi se spodbudilo zaposlovanje nizko usposobljenih delavcev.

(14)

Od leta 2013 naprej se je minimalna plača v Franciji usklajevala v skladu z zadevnimi pravili in brez kakršnih koli ad hoc povišanj. Zaradi tega je v razmerah nizke inflacije in šibke rasti plač rasla počasneje od rasti referenčnih plač (1,23 % leta 2017 v primerjavi z 1,31 % za povprečno plačo). Medtem ko je minimalna plača v primerjavi s povprečno plačo v mednarodnem merilu visoka, so se stroški dela pri minimalni plači znatno zmanjšali z znižanjem prispevkov za socialno varnost. Takšna znižanja se bodo še okrepila in postala stalna od leta 2019 naprej. Čeprav je indeksacija minimalne plače pomembna za ohranitev kupne moči delavcev, bi trenutni mehanizem (edinstven v Uniji) lahko omejil prilagajanje plač na spreminjajoče se razmere, kar bi lahko imelo negativne posledice za konkurenčnost. Skupina neodvisnih strokovnjakov vsako leto oceni minimalno plačo in pripravi nezavezujoča mnenja v zvezi z njenim gibanjem. Leta 2017 je skupina predlagala spremembe pravila o usklajevanju plač, tako da se na primer omeji samo na usklajevanje z inflacijo.

(15)

Sedanji sistem začetnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja ne nudi zadostne podpore pri vključevanju na trg dela, zlasti ker znaten del študentov izbira študije z omejenimi zaposlitvenimi možnostmi. Poleg tega dosegajo francoski študenti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju precej nižje učne izide od povprečja v Uniji, medtem ko so rezultati v splošnem izobraževanju precej boljši. V zvezi s tem so ukrepi za spodbujanje vajeništva, ki so povezani z boljšimi zaposlitvenimi možnostmi, skupaj z ukrepi za izboljšanje šolskih rezultatov, bistveni za podporo zaposlovanju mladih in za spodbujanje enakih možnosti. Istočasno sta pomembna tudi izboljšanje dostopa do stalnega usposabljanja za nizko usposobljene delavce in iskalce zaposlitve ter spodbujanje doseganja višjih kvalifikacij, podprto z ustreznim usmerjanjem pri usposabljanju. Ob upoštevanju teh izzivov in zlasti potrebe po izboljšanju upravljanja sistema, zagotavljanju ustreznosti za trg dela, kakovosti in dostopa do usposabljanja ter varnih prehajanj na trgu dela, je vlada 27. aprila 2018 predstavila predlog zakona o reformi sistema vajeništva in stalnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Poleg tega nacionalni program reform za leto 2018 potrjuje, da Francija namerava izvesti naložbeni načrt za znanja in spretnosti, vreden 14 milijard EUR, ter omogoča dodatne reforme začetnega poklicnega izobraževanja v šoli.

(16)

Na splošno sistem socialne zaščite daje dobre rezultate. Dohodkovne neenakosti po transferjih so pod povprečjem Unije in število ljudi, ki jim grozita revščina in socialna izključenost, je kljub nedavnemu povečanju še vedno razmeroma nizko. Vendar so nekatere skupine, zlasti enostarševske družine, osebe, ki niso rojene v Uniji, in ljudje, ki živijo v prikrajšanih mestnih območjih, bolj izpostavljene tveganju revščine. Skrb še naprej vzbuja dostop ljudi, ki živijo v revščini, do primernih stanovanj. Kljub nedavnim izboljšavam na nekaterih območjih še vedno primanjkuje socialnih stanovanj.

(17)

Kljub sedanjim reformam za zmanjšanje davčne obremenitve podjetij ter za podpiranje produktivnih naložb je za francoski davčni sistem še vedno značilna visoka raven zapletenosti, pri čemer davčni odhodki, neučinkoviti davki in davki na proizvodnjo ustvarjajo ovire za dobro delujoče poslovno okolje. Veliko število davčnih odhodkov (davčne olajšave, oprostitve, znižanja davkov) dodatno obremenjuje podjetja, zlasti mala in srednja, saj dviguje stroške izpolnjevanja davčnih obveznosti in negotovost. Poleg tega ustvarja dodatne stroške nadzora za davčne uprave. Davčni odhodki se bodo v skladu z zakonom o proračunu za leto 2018 še naprej številčno in vrednostno povečevali in naj bi leta 2018 dosegli 99,8 milijarde EUR (4,2 % BDP) v primerjavi s 93 milijardami EUR v letu 2017. Poleg tega je bilo opredeljenih približno 192 davkov, ki prinašajo nizke prihodke (manj kot 150 milijonov EUR na leto), vendar jih je bilo od leta 2014 naprej odpravljenih le zelo omejeno število (8). In končno, Francija ima zelo visoke davke na proizvodnjo v Uniji (9) (3,1 % BDP v letu 2016), ki zajemajo predvsem davke na kapital in davke na delo, ki jih morajo plačevati podjetja zaradi ukvarjanja s proizvodnjo in ne glede na svojo gospodarsko uspešnost.

(18)

Tržne storitve so leta 2016 predstavljale več kot 50 % dodane vrednosti, 40 % zaposlitev in 20 % dodane vrednosti predelovalne industrije v izvozu. Čeprav konkurenca na področju tržnih storitev vpliva na celotno gospodarstvo, pa jo še vedno ovirajo regulativne zahteve in upravna bremena, ki ovirajo tudi zmožnost podjetij za rast. Če bodo reforme na področju storitev dovolj ambiciozne in v celoti izvedene, bi lahko imele znaten pozitiven ekonomski učinek. Pri prednostnem razvrščanju reformnih prizadevanj je pomembno upoštevati gospodarski pomen in uspešnost podsektorjev storitev. Na kazalnikih temelječ pristop za opredelitev prednostnih reform v sektorjih storitev izpostavlja številne poslovne storitve (arhitekturno in tehnično projektiranje, pravne in računovodske dejavnosti ter upravne in podporne storitve), trgovino na drobno, stanovanjske in gostinske storitve in zdravstvo. Na posebnem področju poklicnih storitev je zakon o rasti, aktivnosti in enakih možnostih (t. i. „Macronov zakon“) z dne 6. avgusta 2015 omilil omejitve samo v omejenem številu poklicev, večinoma pravnih. Na področju poklicnih storitev so še možnosti za nadaljnje reforme. Nadaljnje reforme bi bile lahko usmerjene na posebne omejitve vstopa in izvajanja dejavnosti (npr. pridržane dejavnosti, omejitve glasovalnih pravic, omejitve deležev, večdisciplinarne omejitve in omejitve numerus clausus), ki veljajo za pretirane. Reforme za odpravo ključnih ovir za rast podjetij bi lahko vključevale odpravo učinkov pragov, povezanih z merili glede velikosti v predpisih, in zmanjšanje upravne obremenitve podjetij. In končno, izboljšanje pokritosti Francije s hitrimi širokopasovnimi povezavami bi povečalo njeno zmožnost, da bi imela koristi od digitalnega gospodarstva.

(19)

Iz evropskega sistema inovacijskih kazalnikov je razvidno, da je uspešnost Francije na področju inovacij še vedno pod ravnjo vodilnih držav v Uniji na področju inovacij, kljub razmeroma visoki ravni javne podpore. Zlasti izboljšanje učinkovitosti javnih podpornih shem, vključno z davčno olajšavo za raziskave in razvoj (Crédit d'Impôt Recherche), bi spodbudilo boljše rezultate na področju inovacij. V zvezi s tem je treba rezultate tekočih ocen vključiti v izboljšave zasnove javne podpore za inovacije. Prenos znanja med javnimi raziskovalnimi ustanovami in podjetji je še vedno izziv in to omejuje komercialno izkoriščanje rezultatov raziskav. V primerjavi z drugimi državami Unije je uspešnost Francije v javno-zasebnih soobjavah ter javnih raziskavah in razvoju, ki jih financirajo podjetja, nizka. Obstaja nekaj možnosti za okrepitev mehanizmov za prenos med akademskim svetom in industrijo s poenostavitvijo partnerstev na področju raziskav in s spodbujanje mobilnosti raziskovalcev.

(20)

V okviru evropskega semestra 2018 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Francije in jo objavila v poročilu o državi za leto 2018. Prav tako je ocenila program stabilnosti za leto 2018, nacionalni program reform za leto 2018 in ukrepanje po priporočilih, ki jih je Francija prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni Unije v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko v Franciji, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(21)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program stabilnosti za leto 2018, njegovo mnenje (10) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 spodaj.

(22)

Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda, ki ga je opravila Komisija, in te ocene preučil nacionalni program reform za leto 2018 in program stabilnosti za leto 2018. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena v priporočilih od 1 do 3 spodaj –

1.

2.

3.