(1)

Komisija je 22. novembra 2017 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2018. Pri tem je ustrezno upoštevala evropski steber socialnih pravic, ki so ga 17. novembra 2017 razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija. Evropski svet je 22. marca 2018 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda rasti. Komisija je 22. novembra 2017 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Bolgarijo opredelila kot eno od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled.

(2)

Poročilo o državi za Bolgarijo za leto 2018 je bilo objavljeno 7. marca 2018. V njem so bili ocenjeni napredek Bolgarije pri izvajanju priporočil za posamezne države, ki jih je Svet sprejel 11. julija 2017 (3), nadaljnje ukrepanje po priporočilih za posamezne države, sprejetih v prejšnjih letih, in napredek Bolgarije pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020. Poročilo o državi vsebuje tudi rezultate poglobljenega pregleda v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011, ki so bili prav tako objavljeni 7. marca 2018. Na podlagi opravljene analize je Komisija ugotovila, da v Bolgariji obstajajo makroekonomska neravnotežja. Slabosti v finančnem sektorju spremljajo visoka zadolženost in velik obseg slabih posojil v podjetniškem sektorju ter nepopolna prilagoditev trga dela.

(3)

Bolgarija je 19. aprila 2018 predložila nacionalni program reform za leto 2018 in konvergenčni program za leto 2018. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost. Bolgarski nacionalni program reform za leto 2018 vključuje kratko- in srednjeročne zaveze ter zajema izzive, opredeljene v poročilu o državi za leto 2018. V njem so zlasti napovedani ukrepi za okrepitev bančnega in nebančnega nadzora, izboljšanje insolvenčnega okvira in zmanjšanje preostalih ranljivosti, opredeljenih med obremenitvenimi testi leta 2016. Napovedani so tudi ukrepi za izboljšanje pobiranja davkov in boj proti sivi ekonomiji, izboljšanje usmerjenosti aktivnih politik zaposlovanja, povečanje socialne zaščite ter obravnavanje različnih izzivov v zdravstvenem in izobraževalnem sektorju. Na splošno bi učinkovito izvajanje nacionalnega programa reform za leto 2018 pripomoglo k odpravi neravnotežij.

(4)

Ustrezna priporočila za posamezne države so bila obravnavana pri načrtovanju programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (v nadaljnjem besedilu: skladi ESI) za obdobje 2014–2020. Na podlagi člena 23 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) lahko Komisija od države članice zahteva, da pregleda svoj partnerski sporazum in ustrezne programe ter predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta. Komisija je zagotovila dodatne podrobnosti o tem, kako bo uporabila to določbo, v smernicah o uporabi ukrepov za povezovanje uspešnosti skladov ESI z dobrim gospodarskim upravljanjem.

(5)

Za Bolgarijo trenutno velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast. V skladu s konvergenčnim programom za leto 2018 si vlada na podlagi nominalnega presežka v višini 0,9 % BDP v letu 2017 prizadeva za uravnotežen proračun v letu 2018 in presežek v višini 0,3 % BDP v letu 2019, 0,5 % v letu 2020 in 0,2 % v letu 2021. Srednjeročni proračunski cilj, tj. strukturni primanjkljaj v višini 1 % BDP, naj bi bil še naprej izpolnjen z nekaj rezerve v celotnem programskem obdobju. V skladu s konvergenčnim programom za leto 2018 naj bi se dolg sektorja država kot odstotek BDP postopno zmanjšal s 25,4 % BDP v letu 2017 na 19,4 % v letu 2021. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je verjeten. Glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2018 naj bi strukturni saldo ostal v presežku, vendar naj bi se zmanjšal z 0,9 % BDP v letu 2017 na 0,5 % v letu 2018 in ostal na isti ravni v letu 2019. Strukturni saldo naj bi torej v obeh letih ostal nad srednjeročnim proračunskim ciljem. Na splošno Svet meni, da bo Bolgarija v letih 2018 in 2019 izpolnjevala določbe Pakta za stabilnost in rast.

(6)

Povečanje učinkovitosti fiskalne politike je ključnega pomena. Prihodki od davkov in izpolnjevanje davčnih obveznosti se izboljšujejo, vendar bolj zaradi boljših gospodarskih obetov kot zaradi izboljšane davčne uprave in pobiranja davkov. Učinkovitost javnofinančnih odhodkov v nekaterih sektorjih je zelo nizka. V zvezi s tem so pomembne reforme na področju upravljanja javnih financ, trenutne gospodarske in fiskalne razmere pa so za take reforme še posebej ugodne. Gospodarska uspešnost podjetij v državni lasti je šibka v primerjavi z drugimi državami v regiji in zasebnim sektorjem, poleg tega pa predstavlja vir negotovosti in tveganja za javne finance, saj zaostala plačila teh podjetij predstavljajo pogojne obveznosti. Korporativno upravljanje podjetij v državni lasti je na splošno še vedno izziv in ne izpolnjuje mednarodnih standardov. Poleg tega so reforme na tem področju zelo pomembne za poslovno okolje.

(7)

Trdnost finančnega sektorja se je še naprej izboljševala kljub preostalim pomanjkljivostim. Raven slabih posojil podjetij je kljub znižanju še vedno visoka. Kapitalske rezerve so v povprečju dobre in omogočajo čiščenje bilanc stanja. Dosežen je bil znaten napredek pri izboljšanju nadzora finančnega sektorja, vendar nekateri pomembni ukrepi še vedno niso bili v celoti izvedeni. Ublažitev preostalih tveganj, povezanih z razkrivanjem povezanih strank, in izboljšanje vrednotenja sredstev sta ključnega pomena za nadaljnjo krepitev bilanc stanja ter večjo odpornost bank in zavarovalnic.

(8)

Neučinkovitost insolvenčnega okvira upočasnjuje zmanjšanje zadolženosti v zasebnem sektorju in reševanje slabih posojil. Postopki so predolgi, stopnja izterjave pa je nizka. Še vedno ni nekaterih elementov delujočega okvira, zlasti pravil za odpust dolga in drugo možnost za podjetnike v razumnem času po stečaju. Pomanjkanje orodij za zbiranje podatkov in ustrezno spremljanje preprečuje oceno učinkovitosti starejših ali novih postopkov, med drugim tudi za prestrukturiranje podjetij.

(9)

Ravni dela na črno so še vedno visoke, kar znatno vpliva na davčne prihodke, delovne pogoje in ustreznost dohodka po upokojitvi. Bolgarija je nedavno sprejela številne ukrepe za izboljšanje stanja, vključno z enodnevnimi pogodbami v kmetijstvu, boljšim sodelovanjem med davčnimi organi in organi za delo ter okrepljenimi prizadevanji za ozaveščanje o negativnih posledicah za zaposlene. Njihova učinkovitost bo odvisna od učinkovitega izvajanja. Pospeševanje prehoda na formalno gospodarstvo je bistvenega pomena za doseganje vključujoče rasti in zagotavljanje poštenih delovnih pogojev za vse.

(10)

Trg dela se je izboljšal, vendar izzivi ostajajo. Stopnja zaposlenosti je dosegla ravni pred krizo, stopnja brezposelnosti pa je pod povprečjem Unije. Vendar pozitiven razvoj na trgu dela ne prinaša enakih koristi celotnemu delovno sposobnemu prebivalstvu. Dolgotrajno brezposelni, neaktivni mladi, Romi in ljudje, ki živijo v revnejših regijah in na podeželju, imajo še naprej precejšnje težave pri zaposlovanju ali ponovnem zaposlovanju. Staranje in zmanjševanje prebivalstva ter stopnja delovne aktivnosti, ki je pod povprečjem v Unije, vodijo do pomanjkanja strokovno usposobljene delovne sile, kar negativno vpliva na dolgoročne gospodarske obete. Zato bi bil potreben večji poudarek na izpopolnjevanju in usposabljanju. Udeležbo na trgu dela in zaposljivost bi bilo mogoče spodbujati s kombinacijo učinkovitih ukrepov za obveščanje, aktivnih politik zaposlovanja in socialnih storitev.

(11)

Razlike v dohodku in dostopu do storitev (izobraževanje, zdravstvo in stanovanja) ter tveganje revščine ali socialne izključenosti so še naprej med najvišjimi v Uniji. Leta 2016 je dvema petinama prebivalstva grozila revščina ali socialna izključenost, dohodek najbogatejših 20 % gospodinjstev pa je bil skoraj osemkrat več kot pri najrevnejših 20 %. Odhodki za socialno zaščito so nizki, med drugim tudi za splošno shemo minimalnega dohodka, katere kritje, ustreznost, ter učinek na zmanjšanje revščine in neenakosti so omejeni. Ni nobenega objektivnega mehanizma za spremembo ravni ugodnosti. Kljub nedavnemu izboljšanju ustreznosti prejemkov socialne pomoči in minimalnih pokojnin sistem socialne zaščite ne zagotavlja zadostne podpore najranljivejšim ali prikrajšanim skupinam, kot so Romi, otroci, starejši, invalidi in ljudje, ki živijo na podeželju. Socialne storitve se še naprej slabo zagotavljajo ter niso v celoti povezane s trgom dela in drugimi storitvami.

(12)

Minimalna plača je določena brez jasnega in preglednega mehanizma, delež delavcev z minimalno plačo pa se je v zadnjih šestih letih več kot podvojil. Odsotnost takega mehanizma bi lahko ogrozila vzpostavitev ustreznega ravnovesja med cilji glede podpore zaposlovanju in konkurenčnosti ter varovanja prihodkov od dela. Poleg tega to ustvarja negotovost, ki lahko negativno vpliva na predvidljivost poslovnih razmer. Da bi vlada odpravila to pomanjkljivost, je predstavila predloge o mehanizmu za določitev minimalne plače. Vendar o tem vprašanju še ni bil dosežen dogovor med socialnimi partnerji. Poleg tega je vlada v proračunski napovedi vključila povečanje minimalne plače do leta 2020. Bolgarija je leta 2018 ratificirala Konvencijo Mednarodne organizacije dela o določanju minimalne plače. To bi lahko bila dobra podlaga za določitev objektivnega mehanizma.

(13)

Omejen dostop do zdravstva zaradi nizkih javnofinančnih odhodkov, neenakomerna porazdelitev omejenih virov in nizko kritje zdravstvenega zavarovanja so še naprej pomembni izzivi. Nizke javnofinančne odhodke je treba izravnati z visokimi odhodki v zasebnem sektorju, predvsem v obliki neposrednih plačil. Delež Bolgarov brez zdravstvenega zavarovanja je visok v primerjavi z deležem v večini držav članic. Regionalne razlike pri porazdelitvi zdravnikov in nizko število medicinskih sester so še vedno problematični. Pozitivno pa je to, da je število zdravnikov, ki zapustijo Bolgarijo, nedavno upadlo. Za odpravo teh pomanjkljivosti bi bilo treba uporabiti ukrepe, kot je nacionalna zdravstvena strategija.

(14)

Kljub nedavnim ukrepom za posodobitev izobraževalnega sistema so rezultati izobraževanja nizki in pod velikim vplivom socialno-ekonomskega statusa. Otroci iz prikrajšanih družin, zlasti romski, nimajo enakih možnosti. Visoke ravni zgodnjega opuščanja šolanja negativno vplivajo na prihodnjo zaposljivost in uspešnost trga dela. Organizacija etnično mešanih vrtcev, šol in pouka je še naprej izziv za zagotavljanje kakovostnega in vključujočega rednega izobraževanja. Reforme učnih načrtov so namenjene izboljšanju rezultatov izobraževanja ter digitalnih spretnosti in znanj. Vendar je raven digitalnih spretnosti in znanj še vedno med najnižjimi v Uniji in se razlikuje med različnimi socialno-ekonomskimi skupinami. Kljub nedavnim ukrepom je ustreznost poklicnega izobraževanja in usposabljanja za trg dela še vedno nezadostna. Trenutno poteka reforma visokega šolstva, vendar je odprava pomanjkanja strokovno usposobljene delovne sile izziv zaradi neuravnoteženih profilov diplomantov v posameznih sektorjih. Udeležba odraslih v izobraževanju je zelo nizka kljub potrebi po izpopolnjevanju. Glede na izrazito staranje učiteljev so se začeli izvajati ukrepi za odpravo prihodnjih primanjkljajev. Ne glede na nedavno izboljšanje je treba dodatno okrepiti programe za izobraževanje učiteljev.

(15)

Sprejeti so bili številni ukrepi iz nacionalne strategije za javna naročila. Vendar bi si morali nacionalni organi bolj prizadevati za zagotovitev njihovega učinkovitega izvajanja. Po navedbah poslovnih in nevladnih organizacijam so se splošne razmere na področju javnih naročil že začele izboljševati. Vendar sta preglednost in korupcija še vedno zaskrbljujoči. Povečana uporaba neposredne oddaje naročil in visoko število posameznih ponudb bi lahko znatno ovirala preglednost in učinkovitost sistema. Trenutno se izvaja prva neodvisna ocena novih nadzornih funkcij agencije za javno naročanje. Za zagotovitev nadaljnje optimizacije njenih nadzornih funkcij bi bile potrebne redne posodobitve. Preostale težave v zvezi z upravno zmogljivostjo, med drugim tudi na občinski ravni, zahtevajo nadaljnja prizadevanja za profesionalizacijo, standardizacijo in temeljito proučitev možnosti, ki jih ponujajo osrednji nabavni organi. Združevanje povpraševanja bi lahko izboljšalo tudi učinkovitost in omogočilo ekonomičnost sistema javnega naročanja na področju zdravstva. Za rešitev za preprečevanje zamud pri pomembnih javnih projektih je še vedno potreben nadaljnji razmislek.

(16)

Strukturne pomanjkljivosti in visoka razdrobljenost sistema raziskav, razvoja in inovacija omejujejo njegov prispevek k produktivnosti in rasti. V proizvodnji še vedno prevladujejo segmenti nižje tehnologije in inovacije so na zelo nizki ravni. Še posebej nizki so javnofinančni in zasebni odhodki za raziskave in inovacije. Počasne reforme ovirajo prehod na sisteme, ki so usmerjeni v inovacije. Veliko je univerz in raziskovalnih inštitutov, vendar le redki dosegajo kakovostne znanstvene rezultate. Komercializacija ostaja ena od glavnih pomanjkljivosti. Sistem financiranja raziskav se sooča s pomanjkanjem konkurenčnih razpisov, mednarodne ocene in financiranja raziskovalnih ustanov na podlagi uspešnosti. Sodelovanje na področju raziskav in razvoja med javnim in zasebnim sektorjem je šibko. Vodilni projekt „Sofia Tech Park“ se še vedno sooča s številnimi izzivi, vključno z neučinkovitim upravljanjem, nestabilnim vodstvom, premalo izkoriščeno znanstveno infrastrukturo in pomanjkanjem dolgoročnih finančnih zavez države. Strukturne spremembe bi lahko skupaj z učinkovitim upravljanjem ter stabilno ravnjo javnih sredstev za raziskave in inovacije povečale učinek na produktivnost in rast ter podprle prehod gospodarstva na dejavnostjo z višjo dodano vrednostjo v skladu s strategijo pametne specializacije.

(17)

Poslovno okolje je treba še izboljšati. Sprejete so bile številne reforme, vendar njihovo praktično izvajanje zaostaja. Podjetja so še vedno zaskrbljena zaradi korupcije, institucionalnih pomanjkljivosti in nezadostne ponudbe delovne sile. Napredek pri reformi javne uprave in e-uprave je počasen. Upravljanje v javnem sektorju bi lahko imelo koristi od večje preglednosti, jasnejših pravil in dolgoročnega vidika. Poleg tega bi se lahko nadalje razvila vloga socialnega dialoga, po potrebi tudi prek javnih organov. Pomanjkljivosti v infrastrukturi se odražajo v nizki učinkovitosti in uspešnosti prometnega sektorja. Trg železniškega potniškega prometa se sooča s pomanjkanjem učinkovite konkurence. Poleg tega še vedno niso bili uvedeni ustrezno usmerjeni in učinkovit ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zraka.

(18)

Bolgarija si je leta 2017 še naprej prizadevala za reformo sodstva ter odpravo pomanjkljivosti v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Nove volitve v vrhovni sodni svet so potrdile pozitiven učinek ustavnih in zakonodajnih reform v letih 2015 in 2016. Sprejete so bile tudi reforme kazenskega zakonika, da bi se izboljšal sistem pregona v primerih korupcije na visoki ravni, proučujejo pa se tudi nadaljnje reforme. Na začetku leta 2018 je bil sprejet zakon o ustanovitvi novega enotnega protikorupcijskega organa, ki naj bi okrepil ukrepe za preprečevanje in odvračanje od korupcije na visoki ravni. Komisija v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje še naprej spremlja reforme pravosodja ter boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu v Bolgariji. Ta področja zato niso zajeta v priporočilih za posamezno državo za Bolgarijo, vendar so pomembna za razvoj pozitivnega poslovnega okolja v državi.

(19)

V okviru evropskega semestra za leto 2018 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Bolgarije in jo objavila v poročilu o državi za leto 2018. Prav tako je ocenila program za stabilnost za leto 2018, nacionalni program reform za leto 2018 in ukrepanje po priporočilih, ki jih je Bolgarija prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni Unije v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko v Bolgariji, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(20)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil konvergenčni program za leto 2018 in meni (5), da bo Bolgarija po pričakovanjih izpolnila določbe Pakta za stabilnost in rast.

(21)

Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda, ki ga je opravila Komisija, in te ocene preučil nacionalni program reform za leto 2018 in konvergenčni program za leto 2018. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena v priporočilih (2) in (3) –

1.

2.

3.