(1)

Komisija je 22. novembra 2017 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2018. Pri tem je ustrezno upoštevala evropski steber socialnih pravic, ki so ga 17. novembra 2017 razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija. Evropski svet je 22. marca 2018 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda rasti. Komisija je 22. novembra 2017 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (2) sprejela tudi poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Belgije ni opredelila kot eno od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled. Komisija je istega dne sprejela tudi Priporočilo za priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja, ki ga je Evropski svet potrdil 22. marca 2018. Svet je Priporočilo o ekonomski politiki euroobmočja sprejel 14. maja 2018 (3) (v nadaljnjem besedilu: priporočilo za euroobmočje).

(2)

Belgija bi morala kot država članica, katere valuta je euro, in zaradi tesne medsebojne povezanosti gospodarstev v ekonomski in monetarni uniji zagotoviti, da v celoti in pravočasno izvede priporočilo za euroobmočje, ki je izraženo v priporočilih 1 do 3 spodaj.

(3)

Poročilo o državi za Belgijo za leto 2018 je bilo objavljeno 7. marca 2018. V njem so bili ocenjeni napredek Belgije pri izvajanju priporočil za posamezne države, ki jih je Svet sprejel 11. julija 2017 (4), nadaljnje ukrepanje po priporočilih za posamezne države, sprejetih v prejšnjih letih, in napredek Belgije pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020.

(4)

Belgija je 27. aprila 2018 predložila nacionalni program reform za leto 2018 in program stabilnosti za leto 2018. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(5)

Ustrezna priporočila za posamezne države so bila obravnavana pri načrtovanju programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (v nadaljnjem besedilu: skladi ESI) za obdobje 2014–2020. Na podlagi člena 23 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) lahko Komisija od države članice zahteva, da pregleda svoj partnerski sporazum in ustrezne programe ter predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta. Komisija je zagotovila dodatne podrobnosti o tem, kako bo uporabila to določbo, v smernicah o uporabi ukrepov za povezovanje uspešnosti skladov ESI z dobrim gospodarskim upravljanjem.

(6)

Za Belgijo trenutno veljata preventivni del Pakta za stabilnost in rast ter pravilo glede dolga. Vlada v programu stabilnosti za leto 2018 načrtuje postopno izboljšanje nominalnega salda s primanjkljaja v višini 1,0 % BDP v letu 2017 na presežek v višini 0,1 % BDP v letu 2021. Srednjeročni proračunski cilj, določen kot strukturno uravnotežen proračunski položaj, naj bi bil dosežen do leta 2020. Vendar preračunani strukturni saldo (6) še vedno kaže, da bo imela država v letu 2020 primanjkljaj v višini 0,2 %. Potem ko je dolg sektorja država kot odstotek BDP v letu 2014 dosegel najvišjo vrednost pri približno 107 % BDP in se nato v letu 2017 zmanjšal na približno 103 % BDP, naj bi se v skladu s programom stabilnosti za leto 2018 do leta 2021 zmanjšal na 94,6 %. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je verjeten. Vendar ukrepi, potrebni za doseganje ciljev glede primanjkljaja od leta 2019 naprej, niso bili opredeljeni, kar v skladu s pomladansko napovedjo Komisije iz leta 2018 in ob nespremenjenih politikah prispeva k predvidenemu poslabšanju strukturnega salda v letu 2019.

(7)

Komisija je 23. maja 2018 izdala poročilo v skladu s členom 126(3) PDEU, ker Belgija v letu 2017 ni dosegla zadostnega napredka pri izpolnjevanju referenčnega merila glede zmanjšanja dolga. Po oceni vseh relevantnih dejavnikov v poročilu zaradi pomanjkanja dovolj zanesljivih dokazov za sklep o obstoju znatnega odklona v Belgiji v letu 2017 ter v letih 2016 in 2017 skupaj ni bilo mogoče dokončno skleniti, ali je merilo glede dolga, kot je opredeljeno v Pogodbi in Uredbi Sveta (ES) št. 1467/97 (7), izpolnjeno. Komisija bo ponovno ocenila izpolnjevanje referenčnega merila glede zmanjšanja dolga na podlagi naknadnih podatkov za leto 2018, ki bodo sporočeni spomladi 2019.

(8)

Program stabilnosti za leto 2018 kaže, da je učinek varnostnih ukrepov v letu 2017 na proračun znaten, ter vsebuje ustrezne podatke o obsegu in naravi teh dodatnih proračunskih stroškov. Po mnenju Komisije so upravičeni dodatni odhodki za varnostne ukrepe v letu 2017 znašali 0,02 % BDP. Določbe členov 5(1) in 6(3) Uredbe (ES) št. 1466/97 upoštevajo te dodatne odhodke, saj je resnost teroristične grožnje izreden dogodek, njegov učinek na belgijske javne finance pa znaten, in njihova vzdržnost ne bo ogrožena, če se dovoli začasen odklon od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja. Zato je bila zaradi teh dodatnih stroškov zahtevana prilagoditev za dosego srednjeročnega proračunskega cilja za leto 2017 znižana.

(9)

Svet je 11. julija 2017 Belgiji priporočil, naj zagotovi, da nominalna stopnja rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov (8) v letu 2018 ne bo presegla 1,6 %, kar ustreza letni strukturni prilagoditvi v višini 0,6 % BDP. Hkrati je bilo navedeno, da bo treba pri oceni osnutka proračunskega načrta za leto 2018 in poznejši oceni proračunskih rezultatov za leto 2018 ustrezno upoštevati cilj doseganja fiskalne naravnanosti, ki prispeva tako h krepitvi trenutnega okrevanja kot k zagotavljanju vzdržnosti belgijskih javnih financ. Na podlagi ocene Komisije glede moči okrevanja v Belgiji, pri kateri so bili ustrezno upoštevani izzivi države glede vzdržnosti in ki je bila izvedena v okviru mnenja Komisije o osnutku proračunskega načrta Belgije za leto 2018, ni treba upoštevati nobenih dodatnih elementov v zvezi s tem. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2018 obstaja v letu 2018 ter v letih 2017 in 2018 skupaj tveganje znatnega odklona od priporočene prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja.

(10)

V letu 2019, ko naj bi bil delež javnega dolga Belgije nad 60 % BDP, proizvodna vrzel pa naj bi znašala 0,4 %, nominalna stopnja rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov ne bi smela preseči 1,8 %, kar je v skladu s strukturno prilagoditvijo v višini 0,6 % BDP, kot izhaja iz skupno dogovorjene prilagoditvene matrike v okviru Pakta za stabilnost in rast. Ob nespremenjenih politikah obstaja v letu 2019 ter v letih 2018 in 2019 skupaj tveganje znatnega odklona od te zahteve. Po napovedi Belgija v letih 2018 in 2019 na prvi pogled ne bo izpolnjevala pravila glede dolga. Na splošno Svet meni, da bi bilo treba z letom 2018 sprejeti potrebne ukrepe, da se zagotovi skladnost z določbami Pakta za stabilnost in rast. Uporaba morebitnih nepričakovanih koristi za nadaljnje zmanjševanje dolga sektorja država bi bila preudarna.

(11)

Vzdržnost javnih financ je še naprej izziv. Pokojninske reforme, ki so bile izvedene leta 2015, so bile pomemben korak k obravnavanju tveganj, povezanih z dolgoročnim staranjem prebivalstva, vendar poročilo o staranju prebivalstva za leto 2018 kaže na povečanje s staranjem povezanih dolgoročnih odhodkov za pokojnine in dolgotrajno oskrbo, ki je znatnejše, kot je bilo pričakovano. Odhodki za pokojnine naj bi se povečali za 2,9 odstotne točke BDP v letu 2070, medtem ko naj bi se po predhodni posodobitvi povečali za 1,3 odstotne točke v letu 2060 (in zmanjšali za povprečno 0,1 odstotne točke BDP za Unijo). V zvezi s tem bi lahko celovito izvajanje vladnega reformnega načrta prispevalo k obravnavanju teh tveganj. Do leta 2070 naj bi se povečali tudi odhodki za dolgotrajno oskrbo, in sicer z 2,3 % BDP, kar je že nad povprečjem Unije, na 4,0 % BDP. Z zmanjšanjem razdrobljenosti pri organizaciji dolgotrajne oskrbe, ki je posledica porazdelitve pristojnosti med različnimi upravnimi ravnmi, se lahko poveča učinkovitost porabe na tem področju.

(12)

V zvezni državi članici, kot je Belgija, kjer je bil velik del pristojnosti za odhodke prenesen na podnacionalne vlade, je učinkovito usklajevanje proračuna bistvenega pomena. Za izboljšanje notranjega usklajevanja ter prenos fiskalnega dela Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji („fiskalni pakt“) so zvezna vlada ter regionalne in občinske vlade leta 2013 sklenile sporazum o sodelovanju, da bi opredelile skupne in posamezne večletne fiskalne poti, ki naj bi jih spremljal visoki svet za finance. Dosežen je bil dogovor o posameznih fiskalnih ciljih, ki jih je treba doseči do leta 2020, kar je pozitiven korak. Vendar še vedno ni formalnega dogovora o letnih fiskalnih ciljih na vseh ravneh države. Napredek je bil dosežen pri vzpostavitvi zadostnih zaščitnih ukrepov v zvezi z neodvisnostjo visokega sveta za finance.

(13)

Obstajajo možnosti, da se omejitvi porabe pripiše večja vloga pri konsolidaciji javnih financ. Skupni javnofinančni odhodki kot delež BDP so nad povprečjem euroobmočja. Kljub potencialu za dolgoročno spodbujanje rasti so javne naložbe glede na evropske standarde nizke, zlasti v razmerju do skupnih javnofinančnih odhodkov. Javni kapital je nizek, poslabšala pa se je tudi kakovost javne infrastrukture. Pregledi odhodkov lahko prispevajo k pametnejši razporeditvi odhodkov in podprejo rasti prijazno konsolidacijo. Na regionalni ravni le Flandrija namerava v svoj proračunski postopek uvesti pristop s pregledom porabe. Poleg tega trenutno za nobeno raven države ne veljajo pravila o domačih odhodkih, razen zgornje meje porabe za zdravstvo. To je v nasprotju z vse pogostejšim sprejetjem takih pravil po vsej Uniji in preprečuje konsolidacijo javnih financ na podlagi porabe. Poleg tega se prispevki v belgijski sistem zajamčenih vlog ne vlagajo v ločenem portfelju sredstev z nizkim tveganjem.

(14)

Iz porazdelitve zadolženosti in sredstev belgijskih gospodinjstev so kljub njihovem na splošno ugodnem finančnem položaju razvidne nekatere ranljivosti. Zaradi daljšega obdobja hitrejše rasti cen stanovanj v primerjavi z rastjo razpoložljivega dohodka gospodinjstev skupaj z vztrajno rastjo njihove zadolženosti je njihov finančni položaj ranljivejši. Makrobonitetni ukrep s poglavitnim poudarkom na odpornosti bančnega sektorja je bil izveden aprila 2018 zaradi povečanja sistemskih tveganj, povezanih s sektorjem stanovanjskih nepremičnin. V prihodnosti bi lahko okrepili nacionalni okvir za makrobonitetno odločanje in tako povečali zmožnost makrobonitetnega organa za pravočasno uporabo makrobonitetnih instrumentov. Cene stanovanj se trenutno zdijo nekoliko previsoko ocenjene.

(15)

Kot je navedeno v priporočilu za euroobmočje, je boj proti agresivnemu davčnemu načrtovanju ključen za preprečevanje izkrivljanja konkurence med podjetji, zagotavljanje poštene obravnave davkoplačevalcev in zaščito javnih financ. Učinki prelivanja strategij davkoplačevalcev za agresivno davčno načrtovanje med državami članicami zahtevajo usklajeno delovanje nacionalnih politik za dopolnitev zakonodaje Unije. Predhodni sistem odbitkov nominalnih obresti, ki je temeljil na stanju lastniškega kapitala, je bil nadomeščen s prirastnim sistemom. Novi sistem, ki ima enako prirastno osnovo kot ugodnost za rast in naložbe, ki je predlagana v okviru skupne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb, bo omejen na prirastni lastniški kapital, izračunan na podlagi petletnega povprečja. Ta sprememba naj bi prispevala k proračunski nevtralnosti reforme davka od dohodkov pravnih oseb, hkrati pa naj bi obravnavala morebitno uporabo sistema pri agresivnem davčnem načrtovanju in vprašanje davčnih spodbud za zadolževanje. Odsotnost nekaterih posebnih pravil za preprečevanje zlorab je bila sicer zaskrbljujoča, vendar se zdaj pripravlja reforma okvira za preprečevanje zlorab, kar je pozitiven korak. To bo treba pozorno spremljati, da se zagotovi, da nova pravila obravnavajo vse relevantne oblike zlorabe. Komisija bo na podlagi nedavne izmenjave stališč nadaljevala konstruktivni dialog za boj proti strategijam davkoplačevalcev za agresivno davčno načrtovanje.

(16)

Nedavna gospodarska rast je vključevala številna nova delovna mesta. Rast zaposlovanja je bila leta 2017 močna, stopnja brezposelnosti pa je zdaj blizu ravni pred krizo. Vendar Belgija v smislu stopnje zaposlenosti oseb, starih od 20 do 64 let (68,5 % leta 2017), ni na dobri poti, da bi dosegla svoj cilj iz strategije Evropa 2020, ki znaša 73,2 %. Pri udeležbi prikrajšanih skupin na trgu dela je bil dosežen omejen napredek, pri čemer sta neaktivnost in brezposelnost značilni predvsem za nizko usposobljene delavce, osebe z migrantskim ozadjem in starejše delavce, kar kaže na to, da vključitev na trg dela ovirajo tako strukturni dejavniki kot tudi dejavniki, specifični za posamezne skupine. Udeležba na trgu dela je še naprej slaba zlasti med osebami z migrantskim ozadjem, ki predstavljajo velik delež delovno sposobnega prebivalstva in posledično velik neizkoriščen potencial trga dela. Leta 2016 je stopnja zaposlenosti oseb, ki se niso rodile v EU, znašala 49,1 %, kar je več kot 20 odstotnih točk nižje kot pri osebah, rojenih v Belgiji (razlika je bila še večja pri ženskah). Aktivacijski ukrepi bi lahko pomagali ljudem iz prikrajšanih okolij, obstajajo pa nekateri dokazi, da ti aktivacijski ukrepi niso enako učinkoviti za vse skupine prebivalstva. Čeprav so bili sprejeti nekateri ukrepi za pomoč pri vključevanju novih priseljencev in boj proti diskriminaciji, je še vedno premalo usklajevanja na političnih področjih in ravneh, da bi se obravnaval izziv v zvezi z vključevanjem oseb z migrantskim ozadjem na trg dela. Poleg tega še vedno obstajajo velike regionalne razlike v uspešnosti na trgu dela.

(17)

Kljub prizadevanjem za zmanjšanje davčnega primeža stroškov dela so negativne spodbude za delo za nekatere skupine, kot so enočlanska gospodinjstva s povprečno plačo in prejemniki drugega dohodka v gospodinjstvu, še vedno visoke. Kljub predhodnim ukrepom je bil davčni primež za enočlanska gospodinjstva s povprečno plačo leta 2016 med najvišjimi v Uniji. Med najvišjimi v Uniji je tudi past brezposelnosti za osebe z nizkimi dohodki (67 % povprečne plače za enočlanska gospodinjstva). Poleg tega še vedno obstajajo visoki odvračilni davčni ukrepi za prejemnike drugega dohodka v gospodinjstvu, zlasti ženske.

(18)

Stopnja prostih delovnih mest je med najvišjimi v Uniji, kar kaže na velika neskladja med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih, ki so med drugim povezana z dejavniki, kot sta nizka mobilnost in, zlasti v dvojezični bruseljski regiji, nezadostno znanje jezikov. Udeležba v vseživljenjskem učenju ostaja nizka. Da bi se ljudje lažje soočali s prehodi, bi se morali posamezniki in delodajalci bolj zavezati stalnemu vseživljenjskemu učenju.

(19)

Določen napredek je bil dosežen na področju enakih možnosti za sodelovanje v kakovostnem izobraževanju in poklicnem usposabljanju, saj flamska in francosko govoreča skupnost postopno uvajata šolske reforme. Vendar kljub dobrim povprečnim rezultatom na mednarodni ravni še vedno obstajajo dolgotrajne velike razlike v izobraževanju. Učni rezultati 15-letnih učencev kažejo znatne razlike, ki so povezane s socialno-ekonomskim ozadjem in migrantskim statusom. Razlike v uspešnosti med flamsko in francosko govorečo skupnostjo ter premajhna zastopanost prikrajšanih skupin med najuspešnejšimi na področju znanosti, bralne pismenosti in matematike so zaskrbljujoče. Velike razlike v uspešnosti med šolami spremljajo neenake možnosti za izobraževanje. Delež diplomantov s terciarno izobrazbo je visok, vendar je mogoče opaziti neenakosti pri dostopu do kakovostnega izobraževanja, pomanjkanje strokovno usposobljene delovne sile in regionalne razlike. Delež diplomantov na področju znanosti, tehnologije in matematike je med najnižjimi v Uniji, pomanjkanje strokovno usposobljene delovne sile na teh področjih pa bi lahko znatno oviralo rast in inovacije. Pomanjkanje učiteljev je zaskrbljujoče, vendar reforme na področju usposabljanja učiteljev napredujejo le počasi. Prilagoditi bi bilo treba stalni poklicni razvoj učiteljev. Tako flamska kot tudi francosko govoreča skupnost sta se lotili pomembnih reform izobraževalnega sistema. Izvajanje teh reform se načrtuje v naslednjem desetletju in pozneje. Vendar je Flandrija ob koncu leta 2017 sprejela odločitev, da začetek veljavnosti ključnih ukrepov teh reform preloži za eno leto. Učinek reform in ukrepov bo v veliki meri odvisen od njihovega učinkovitega izvajanja in spremljanja.

(20)

Za odpravo omejevalnega regulativnega okvira na področju storitev so bile izvedene zgolj omejene reforme. Flandrija je ukinila zakon o ustanovitvi določenih obrtnih poklicev. Kljub temu je stopnja regulacije pri nekaterih poklicnih storitvah še vedno visoka. Zaradi tega je konkurenca v teh sektorjih umirjena, stopnja vstopa novih podjetij na trg pa nizka. V gradbenem sektorju so uvedeni horizontalni sistemi dovoljenj za dostop do gradbenega trga, gradbena dovoljenja pa so kljub ukrepom, sprejetim v zadnjih letih, še vedno zapletena. Stopnje odhodov v belgijskem gradbenem sektorju so znatno pod povprečjem Unije, kar lahko kaže na nezadostno konkurenco v sektorju. To vpliva tudi na izvajanje pomembnih infrastrukturnih projektov. Obstajajo tudi pomembne omejitve pri storitvah železniškega in cestnega prometa. Nizka rast produktivnosti belgijskega gospodarstva je v veliki meri posledica nizke rasti produktivnosti v storitvenem sektorju. Poleg tega regulativne omejitve negativno vplivajo na uporabnike teh storitev, zlasti v proizvodnem sektorju. Temeljitejše strukturne reforme ključnih storitvenih sektorjev bi spodbudile rast produktivnosti, ki je bistvenega pomena za zagotovitev prihodnje rasti in dolgoročne vzdržnosti javnih financ.

(21)

Omejen napredek je bil dosežen tudi pri izboljšanju delovanja maloprodajnega sektorja. Kljub nedavnim reformam regulativne omejitve še vedno vplivajo na uspešnost sektorja in odvračajo od naložb. Cene za številne kategorije izdelkov so še vedno višje kot v sosednjih državah. Bolj bi si bilo treba prizadevati za konkurenčno in naložbam prijazno poslovno okolje, da bi lahko imeli potrošniki večjo izbiro izdelkov po nižjih cenah. Komisija je aprila 2018 predlagala dobre prakse, da bi usmerila reforme držav članic v maloprodajnem sektorju.

(22)

Uspešnost podjetništva v Belgiji je še vedno nizka kljub nekaterim reformam v zadnjih letih in nedavnim ukrepom, katerih učinek je treba še oceniti. Poslovna dinamika je nizka, saj je stopnja ustanavljanja podjetij še naprej med najnižjimi v Evropi in precej nižja od povprečja Unije, nizka pa je tudi stopnja izstopa podjetij s trga. Poleg tega je upravno breme za podjetja še vedno veliko, zanj pa so značilni zapleteni postopki in nizka regulativna varnost.

(23)

Belgija dosega povprečne rezultate na področju digitalnih javnih storitev. V primerjavi z njenim na splošno dobrim položajem pri razvoju digitalnega gospodarstva pri digitalnih javnih storitvah dosega povprečne rezultate. Zvezna ureditev Belgije predstavlja posebne izzive pri vzpostavitvi usklajenih storitev e-uprave po vsej državi. Različni sistemi, ki niso nujno interoperabilni, povzročajo izgube zaradi neskladnosti. Še vedno obstajajo resni pomisleki o pravosodnem sistemu, zlasti glede zapoznelih ukrepov, digitalizacije ter zanesljivosti, primerljivosti in enotnosti podatkov o sodiščih. Uvedba pobud za digitalizacijo nekaterih sodnih storitev, kot je e-box ali e-deposit, na vseh sodiščih je v zaostanku. Dokler se ta enotni kodni sistem ne uporablja na vseh sodiščih, podatki o učinkovitosti sodnih postopkov ne bodo dovolj zanesljivi in primerljivi.

(24)

Belgijski davčni sistem kljub nedavnim reformam ostaja zapleten. Reforma davka od dohodkov pravnih oseb bo prispevala k znižanju zakonsko določenih stopenj in poenostavitvi sistema. Kljub temu je še vedno veliko izjem in izkrivljajočih spodbud, kot je razvidno iz naraščajočega skupnega zneska davčnih olajšav. Možnost preusmeritve davkov na osnove, ki so ugodnejše za rast, bi lahko bila bolj izkoriščena. Prihodki od okoljskih davkov so še vedno med najnižjimi v Uniji. Dejansko obstaja velik potencial za resnično „zeleno“ preusmeritev davkov, med drugim z odpravo ugodne obravnave za službena vozila, ki prispevajo k onesnaženju zraka, prometnim zastojem in izpustom toplogrednih plinov.

(25)

Pri obravnavi prometnih zastojev je bil dosežen omejen napredek. Mobilnost trpi zaradi nezadostnih javnih naložb v infrastrukturo, izkrivljajočih davčnih spodbud in pomanjkanja konkurence na področju prometnih storitev, kar povzroča velike zastoje in preprečuje rast produktivnosti. Prometni zastoji so vsako leto večji, kar odvrača tuje naložbe ter povzroča visoke socialne, ekonomske in okoljske stroške. Najnujnejši izzivi vključujejo dokončanje in nadgradnjo železniške in cestne prometne infrastrukture, zlasti v Antwerpnu in Bruslju ter njuni okolici. Obstajajo tudi velike omejitve pri storitvah železniškega in cestnega prometa. Organi bi lahko spodbujali učinkovitejšo uporabo obstoječe infrastrukture ter prehod z zasebnega na skupni in nizkoemisijski prevoz.

(26)

V okviru evropskega semestra 2018 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Belgije in jo objavila v poročilu o državi za leto 2018. Prav tako je ocenila program stabilnosti za leto 2018, nacionalni reformni program za leto 2018 in ukrepanje po priporočilih, ki jih je Belgija prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni Unije v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko v Belgiji, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(27)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program stabilnosti za leto 2018, njegovo mnenje (9) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 spodaj –

1.

2.

3.