(1)

Dne 2. novembra 2016 je Češka republika (v nadaljnjem besedilu: prijavitelj) Komisiji predložila zahtevek v skladu s členom 35(1) Direktive 2014/25/EU (v nadaljnjem besedilu: zahtevek).

(2)

Zahtevek se nanaša na naslednje dejavnosti, navedene v njem:

(3)

Zahtevku je bil priložen dopis nacionalnega urada za varstvo konkurence (v nadaljnjem besedilu: NUVK) Češke republike z dne 30. septembra 2016 in dopolnilni dopis tega urada z dne 14. junija 2017 (v nadaljnjem besedilu: mnenje NUVK).

(4)

V dopisu z dne 30. septembra 2016, ki ga je NUVK izdal v odgovor na zahtevek češkega ministrstva za industrijo in trgovino za mnenje o prošnji za izjemo za maloprodajo električne energije in plina v Češki republiki od področja uporabe Direktive 2014/25/EU, je NUVK navedel, da ni imel dovolj časa za preučitev sektorja na zadevnih področjih, kar bi mu omogočilo vpogled v položaj na zadevnih trgih in pripravo odgovora na zahtevek ministrstva. NUVK je v navedenem dopisu zavzel stališče, da za izjemo za prodajo plina in električne energije končnim odjemalcem v Češki republiki v skladu s členom 34 lahko velja, da ne bi smela imeti negativnega učinka na konkurenco na teh trgih. Ta ugotovitev organa (2) temelji na predloženi dokumentaciji ministrstva za industrijo in trgovino. V tem oziru si organ pridržuje pravico, da ponovno preuči svoje mnenje v primeru strukturnih ali temeljnih sprememb na zadevnih trgih ali sprememb podatkov, ki so osnova za informacije, predložene organu.

(5)

Dopolnilni dopis NUVK z dne 14. junija 2017 je temeljil na drugih predloženih dokumentih Češke republike in podatkih, ki jih je posredoval neodvisni operater trga in tudi nekatera podjetja, ki delujejo na zadevnih trgih, vključno s skupino ČEZ in podjetjem Pražská plynárenská. Dopolnilni dopis se je zlasti skliceval na številne pomisleke Komisije v zvezi z maloprodajnim trgom električne energije za male odjemalce, kot so visoka tržna koncentracija, malo menjav odjemalcev in vertikalna integracija skupine ČEZ. Dopolnilni dopis se zaključi z ugotovitvijo, da nič ne preprečuje, da bi vsi trgi iz zahtevka bili izvzeti iz uporabe direktive.

(6)

Zahtevku je bilo priloženo tudi poročilo svetovalnega podjetja (3) (v nadaljnjem besedilu: svetovalno poročilo).

(7)

Komisija je prijavitelju posredovala zahteve po dodatnih informacijah, in sicer 31. januarja 2017, 24. marca 2017, 27. marca 2017, 21. aprila 2017, 1. junija 2017, 28. junija 2017 in 21. decembra 2017, na katere je prijavitelj odgovoril 16. februarja 2017, 28. marca 2017, 31. marca 2017, 3. maja 2017, 10. maja 2017, 9. junija 2017, 1. avgusta 2017 in 12. aprila 2018. Poleg tega se je Komisija na prošnjo prijavitelja sestala z njegovimi predstavniki, in sicer 31. januarja 2017, 28. februarja 2017, 29. marca 2017, 30. maja 2017 in 9. junija 2017. Prijavitelj je 27. januarja 2017 posredoval tudi dodatne informacije.

(8)

Direktiva 2014/25/EU se uporablja za oddajo javnih naročil za opravljanje dejavnosti, povezanih z maloprodajo električne energije in plina, razen če je ta dejavnost izvzeta v skladu s členom 34 navedene direktive.

(9)

Direktiva 2014/25/EU določa, da se za javna naročila, katerih namen je omogočiti izvajanje ene od dejavnosti, za katere velja direktiva, direktiva ne uporablja, če je dejavnost v državi članici, v kateri se opravlja, neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen. Neposredna izpostavljenost konkurenci se oceni na podlagi objektivnih meril, pri čemer se upoštevajo posebne značilnosti zadevnega sektorja.

(10)

Šteje se, da dostop do trga ni omejen, če zadevna država članica pri odpiranju določenega sektorja ali njegovega dela konkurenci izvaja in uporablja ustrezno zakonodajo Unije. Ta zakonodaja je navedena v Prilogi III k Direktivi 2014/25/EU. V zvezi s sektorjem električne energije ta zakonodaja obsega Direktivo 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4). V zvezi s sektorjem zemeljskega plina ta zakonodaja obsega Direktivo 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(11)

Češka republika je prenesla Direktivo 2009/72/ES in Direktivo 2009/73/ES v svojo nacionalno zakonodajo z aktom št. 458/2000 zb. o pogojih poslovanja in državne uprave na trgih energije (v nadaljnjem besedilu: energetski zakon) (6).

(12)

Dne 7. decembra 2017 je Komisija na ministra za zunanje zadeve Češke republike naslovila uradni opomin (sklic na postopek ugotavljanja kršitev št. 2017/2152) v zvezi z nepravilnim prenosom Direktive 2009/72/ES in Direktive 2009/73/ES v češki pravni red. Glede na to, da se predpostavka o neomejenem dostopu do trga iz prvega pododstavka člena 34(3) Direktive 2014/25/EU ne bi smela uporabljati za zadeve, ki so del postopka ugotavljanja kršitev, je Komisija po elektronski pošti 21. decembra 2017 od prijavitelja zahtevala, da poda svoje ugotovitve o tej zadevi in pojasni, ali je dostop do trga v skladu z drugim pododstavkom člena 34(3) Direktive 2014/25/EU dejansko in pravno prost.

(13)

Prijavitelj je v svojem odgovoru z dne 12. aprila 2018 pojasnil, da dostop do trga dejansko ni omejen, glavni argumenti pa so bili: nizki stroški vstopa, neobstoj drugih vstopnih ovir, veliko število izdanih licenc za trgovanje z električno energijo in plinom (7) ter veliko število prodajalcev, trenutno dejavnih na trgih maloprodaje električne energije in plina (8). Poleg tega je prijavitelj pojasnil, da način, kako se določbe iz zakonodaje Unije, vključene v uradni opomin, odražajo v nacionalni zakonodaji, ni povzročil pravne omejitve dostopa do trgov maloprodaje električne energije in plina. Prijavitelj je v tem smislu tudi trdil, da posebna vprašanja, izpostavljena v postopku ugotavljanja kršitev, niso zadevala dostopa do trga ali pa so bila z njim povezana samo potencialno.

(14)

Kar zadeva vprašanje, ali je dostop do trga dejansko prost, se Komisija strinja z argumenti prijavitelja, zlasti kar zadeva obstoj velikega števila prodajalcev, dejavnih na nacionalni ravni na trgih maloprodaje električne energije plina in trgih maloprodaje plina, kar kaže na to, da dostop dejansko ni oviran.

(15)

Kar zadeva vprašanje, ali dostop do trga ni omejen pravno, je Komisija pozorno upoštevala razlago prijavitelja glede načina, kako so zadeve iz uradnega opomina bile obravnavane v nacionalni zakonodaji. Komisija je ta pojasnila analizirala z vidika zahtev iz Direktive 2014/25/EU, da bi ocenila, ali bi lahko določbe v nacionalni zakonodaji in pomisleki v zvezi z njimi, izpostavljeni v postopku ugotavljanja kršitev, privedli do pravnega oviranja dostopa do trga v smislu člena 34 Direktive 2014/25/EU. Po pregledu argumentov prijavitelja se Komisija strinja z argumentom, ki je osnova vsem pojasnilom prijavitelja, in sicer, da posebna vprašanja, izpostavljena v postopku ugotavljanja kršitev, ne zadevajo neposredno dostopa do trga. Komisija prav tako upošteva argument prijavitelja, da je ustrezno obravnavati češki pravni sistem v celoti, zlasti kar zadeva obveznost razlage zadevnih določb nacionalne zakonodaje na način, ki je skladen z zahtevami prava EU. Zato Komisija meni, da ob pomislekih, ki še vedno ostajajo v postopku ugotavljanja kršitev, in brez poseganja v navedeni postopek ugotavljanja kršitev dostop do trga na območju Češke republike za namene tega sklepa in postopka na podlagi Direktive 2014/25/EU pravno ni omejen.

(16)

Na osnovi navedenih zaključkov Komisija meni, da je pogoj v zvezi z neomejenim dostopom do trga iz člena 34(1) Direktive 2014/25/EU v tem primeru izpolnjen.

(17)

Neposredno izpostavljenost konkurenci bi bilo treba oceniti na podlagi različnih kazalnikov, od katerih sam po sebi nobeden ni odločilen. Pri trgih, na katere se nanaša ta odločba, je eno od meril, ki jih je treba upoštevati, tržni delež glavnih udeležencev. Glede na značilnosti zadevnih trgov bi bilo treba upoštevati tudi druga merila.

(18)

Ta sklep ne posega v uporabo pravil o konkurenci in na druga področja prava Unije. Zlasti merila in metodologija, uporabljena pri oceni neposredne izpostavljenosti konkurenci v skladu s členom 34 Direktive 2014/25/EU, niso nujno enaka tistim, uporabljenim pri oceni v skladu s členom 101 ali 102 PDEU ali Uredbo Sveta (ES) št. 139/2004 (9). Ta vidik je izpostavilo Splošno sodišče v nedavni sodbi (10).

(19)

Upoštevati bi bilo treba, da je cilj tega sklepa ugotoviti, ali so dejavnosti, na katere se nanaša zahtevek, izpostavljene stopnji konkurence (na trgih, do katerih dostop ni omejen v smislu člena 34 Direktive 2014/25/EU), ki bo tudi ob odsotnosti discipline, dosežene s podrobnimi pravili o javnem naročanju iz Direktive 2014/25/EU, zagotovila pregledno in nediskriminacijsko izvajanje javnih naročil za opravljanje zadevnih dejavnosti na podlagi meril, ki naročnikom omogočajo ugotoviti, katera rešitev je v celoti ekonomsko najugodnejša.

(20)

V tem okviru je pomembno omeniti, da na zadevnih trgih pravila o javnem naročanju ne veljajo za vse tržne udeležence. Zato bi običajno imele družbe, za katere navedena pravila ne veljajo, pri delovanju na teh trgih možnost ustvarjanja konkurenčnega pritiska na tržne udeležence, za katere veljajo pravila o javnem naročanju (11).

(21)

Kot je Komisija ugotovila v preteklosti (12), maloprodaja električne energije obsega celotno prodajo električne energije končnim odjemalcem, torej gospodinjstvom ter malim industrijskim in poslovnim odjemalcem na eni strani (tj. odjemalcem, pri katerih se ne izvajajo stalne meritve in so priključeni na nizkonapetostno omrežje (13)) ter velikim industrijskim in poslovnim odjemalcem na drugi strani (tj. odjemalcem, pri katerih se izvajajo polurne meritve in so običajno priključeni na srednje- in visokonapetostno omrežje (14)).

(22)

V svoji praksi odločanja je češki NUVK (15) preučil tudi razdelitev trga maloprodaje na različne kategorije končnih odjemalcev, vendar je na koncu opredelitev pustil odprto.

(23)

Prijavitelj razlikuje med tremi različnimi kategorijami odjemalcev:

(24)

Ob upoštevanju dejavnikov, navedenih v uvodnih izjavah od (21) do (23), so za oceno, ali so pogoji iz člena 34 Direktive 2014/25/EU izpolnjeni, in brez poseganja v uporabo drugega prava Unije upoštevni proizvodni trgi za namene tega sklepa in, kar zadeva maloprodajo električne energije v Češki republiki, naslednji: (a) maloprodaja električne energije velikim odjemalcem (veliki industrijski in poslovni odjemalci s stalnimi meritvami, vključno s tistimi iz tretje kategorije, omenjene v uvodni izjavi 23(c)) in (b) maloprodaja električne energije malim odjemalcem (gospodinjstva in mali poslovni odjemalci z nestalnimi meritvami).

(25)

Kar zadeva maloprodajo plina, Komisija razlikuje med dobavo zemeljskega plina malim odjemalcem in dobavo zemeljskega plina velikim odjemalcem, ki so razdeljeni na velike industrijske odjemalce in elektrarne (20).

(26)

V svojem sklepu M.4238 E.ON/PP (21) v zvezi s češkim maloprodajnim trgom plina je Komisija pustila opredelitev odprto, saj zadevna transakcija pod nobeno alternativno opredelitvijo ni povzročila pomislekov glede konkurence.

(27)

V svoji praksi odločanja (22) je češki NUVK preučil tudi razdelitev trga maloprodaje plina na različne kategorije končnih odjemalcev, vendar je na koncu opredelitev pustil odprto.

(28)

Prijavitelj tudi razlikuje med velikimi in malimi odjemalci plina. Veliki odjemalci plina (23) so poslovni odjemalci s (i) samodejnimi stalnimi meritvami z daljinskim (A) ali (B) mesečnim odčitavanjem z letno porabo vsaj 4,2 GWh ali z (ii) neintervalnimi meritvami z mesečnim odčitavanjem z letno porabo med 0,63 GWh in 4,2 GWh. Od dobaviteljev običajno prejemajo individualizirane ponudbe. Mali odjemalci so poslovni odjemalci in gospodinjstva z neintervalnimi meritvami z odčitavanjem, ki ni mesečno odčitavanje, z letno porabo pod 0,63 GWh. Običajno prejemajo standardizirane ponudbe. Vsaki kategoriji se lahko pripiše približno polovica celotne porabe plina.

(29)

Ob upoštevanju dejavnikov, navedenih v uvodnih izjavah (25) do (28), so za oceno, ali so pogoji iz člena 34 Direktive 2014/25/EU izpolnjeni, in brez poseganja v uporabo drugega prava Unije upoštevni proizvodni trgi naslednji: (a) maloprodaja zemeljskega plina velikim odjemalcem; (b) maloprodaja zemeljskega plina malim odjemalcem.

(30)

Komisija je v preteklosti ugotovila (24), da je maloprodaja električne energije velikim odjemalcem nacionalnega obsega, medtem ko se za maloprodajo električne energije malim odjemalcem lahko upoštevajo ožji regionalni trgi. V sklepu M. 4238 E.ON/PP (25) v zvezi s češkim maloprodajnim trgom je na podlagi preiskave trga bilo potrjeno, da je trg v primeru maloprodaje električne energije vsaj nacionalen. Vendar je natančni geografski obseg trga ostal odprt. Češki NUVK je ugotovil, da je maloprodaja električne energije malim odjemalcem v obsegu nacionalna (26).

(31)

Po podatkih prijavitelja je trenutno aktivnih približno 65 dobaviteljev z več kot 100 prevzemnimi mesti, ki lahko oskrbujejo velike in male poslovne odjemalce ter gospodinjstva na nacionalni osnovi. To kaže na nacionalni obseg trgov maloprodaje.

(32)

V Češki republiki obstajajo tri distribucijska območja, in sicer glede na lastništvo distribucijskih podjetij (27). Zaradi velikih tržnih deležev treh regionalnih distributerjev na njihovih distribucijskih območjih je za Češko republiko značilen izrazit regionalni element. Skupina ČEZ je prek hčerinske družbe ČEZ Distribuce največji distributer s petimi izmed osmih elektrodistribucijskih omrežij, ki zagotavljajo približno […] celotne električne energije, porabljene v Češki republiki; za primerjavo, […] porabe električne energije izvira z distribucijskega območja družbe E.ON in samo […] z distribucijskega območja družbe PRE, preostanek pa izvira iz lokalnih distribucijskih con (28). V celoti je približno […] % vseh prevzemnih mest na območju ČEZ Distribuce. Vseh ne oskrbuje ČEZ Prodej (maloprodajna družba skupine ČEZ), vendar ČEZ Prodej na svojem distribucijskem območju oskrbuje veliko večino ([…] %) malih poslovnih odjemalcev in gospodinjstev (29).

(33)

Na nacionalni ravni ČEZ Prodej oskrbuje […] mio. gospodinjskih prevzemnih mest, kar ustreza tržnemu deležu v višini […] % v smislu prevzemnih mest.

(34)

Naslednji element, ki bi lahko kazal na nehomogene konkurenčne pogoje na treh distribucijskih območjih, bi bilo dejstvo, da PRE na svojem območju za tisti del standardne tarife, ki se nanaša na energijo, zaračunava približno […] % več. Prijavitelj to cenovno razliko utemeljuje s prisotnostjo nizkocenovne hčerinske družbe PRE (Yello Energy) izven svojega območja, vendar trdi, da ČEZ Prodej in E.ON obračunavata popolnoma enake cene za energijski del tarife v vseh treh območjih (30).

(35)

Za oceno, ali so pogoji iz člena 34 Direktive 2014/25/EU izpolnjeni, in brez poseganja v uporabo drugega prava Unije ter ob upoštevanju dejstva, da na nacionalni ravni deluje veliko število prodajalcev na drobno, se lahko geografski obseg maloprodaje električne energije končnim odjemalcem v Češki republiki obravnava kot nacionalen za velike in male odjemalce. Vendar to ne izključuje dejstva, da so lahko prisotni tudi močni regionalni elementi.

(36)

Komisija je v preteklosti opredelila trge maloprodaje plina, vključno s tistimi za male odjemalce, kot nacionalnega obsega (31).

(37)

V svojem sklepu M.4238 E.ON/PP (32) v zvezi s češkim maloprodajnim trgom je Komisija pustila opredelitev odprto, saj zadevna transakcija pod nobeno alternativno opredelitvijo ni povzročila pomislekov glede konkurence.

(38)

Z geografskega vidika je češki NUVK v svoji pretekli praksi (33) obravnaval zadevne proizvodne trge v sektorju maloprodaje plina kot nacionalnega obsega.

(39)

Glede na zadnje informacije na Češkem maloprodajnem trgu plina trenutno obstaja veliko število aktivnih dobaviteljev (34). Po mnenju prijavitelja lahko ti dobavitelji oskrbujejo velike in male odjemalce na nacionalni osnovi.

(40)

Tako kot pri električni energiji je distribucija plina v Češki republiki razdeljena na tri distribucijska območja, in sicer glede na lastništvo distribucijskih podjetij (35). Pri maloprodaji plina gospodinjstvom Komisija, kar zadeva tržne deleže prvotnih distributerjev plina, po distribucijskih območjih opaža podoben vzorec kot pri električni energiji. Leta 2015 so ti tržni deleži znašali približno […] % za RWE, […] % za PP in […] % za E.ON (36). Vendar so ti tržni deleži teh družb pri dobavi plina velikim odjemalcem na nacionalni ravni bolj razpršeni (37).

(41)

Energijski del cene plina ni reguliran in ga določajo lokalna distribucijska podjetja na treh distribucijskih območjih. Analiza prijavitelja kaže, da je oblikovanje cen energijskega dela celotne cene plina PP in RWE enako na vseh treh distribucijskih območjih, medtem ko ima E.ON enake cene na območjih od PP in RWE ter malenkost nižje na svojem območju (manj kot […] %) (38). V tem oziru prijavitelj trdi, da je trg maloprodaje plina nacionalnega obsega.

(42)

Za oceno, ali so pogoji iz člena 34 Direktive 2014/25/EU izpolnjeni, in brez poseganja v uporabo drugega prava Unije ter ob upoštevanju dejstva, da na nacionalni ravni deluje veliko število prodajalcev na drobno, se lahko geografski trg maloprodaje zemeljskega plina končnim odjemalcem v Češki republiki obravnava kot nacionalen za velike in male odjemalce. Vendar tako kot pri oskrbi z električno energijo to ne izključuje dejstva, da so lahko prisotni tudi močni regionalni elementi.

(43)

Komisija je sprejela druge sklepe in odločbe (39) v zvezi z uporabo izjem od pravil o javnem naročanju za maloprodajo električne energije in plina. V navedenih sklepih je Komisija utemeljila svojo oceno zlasti na naslednjih merilih: število tržnih udeležencev na splošno, združeni tržni delež največjih udeležencev, menjave dobaviteljev končnih odjemalcev, likvidnost veleprodajnih trgov in regulacija cen.

(44)

Najprej je treba izpostaviti, da je zato, da bi dobavitelj postal verodostojni dolgoročni tržni udeleženec, ki na maloprodajni ravni v Češki republiki izvaja učinkovit konkurenčni pritisk, potrebno imeti dostop do konkurenčnih virov električne energije, bodisi prek lastnih proizvodnih zmogljivosti bodisi prek dostopa do likvidnih veleprodajnih trgov za vse potrebne veleprodajne produkte v Češki republiki ali v tujini prek uvoza. V nasprotnem primeru so prodajalci na drobno pri nabavi električne energije odvisni od svojih vertikalno integriranih konkurentov, kar pomeni, da jim nenehno grozi nižanje marž, kar pa posledično znatno omejuje konkurenčni pritisk, ki ga lahko izvajajo na vertikalno integrirane ponudnike, kot je ČEZ.

(45)

Pri oceni, ali je maloprodaja električne energije neposredno izpostavljena konkurenci, je zato pomembno upoštevati tudi konkurenčne pogoje na nabavnem trgu za proizvodnjo in veleprodajo električne energije ter položaj operaterjev na tem trgu (40).

(46)

Junija 2017 je 65 aktivnih dobaviteljev oskrbovalo več kot 100 prevzemnih mest na treh distribucijskih območjih skupine ČEZ ter družb E.ON in PRE. ČEZ Prodej je največji dobavitelj za velike in male odjemalce, sledita pa mu E.ON in PRE. Drugi konkurenti imajo v oskrbi končnih odjemalcev precej manjše tržne deleže.

(47)

V prejšnjih sklepih (41) je v zvezi s trgom maloprodaje električne energije Komisija menila, da je združeni tržni delež največjih treh družb eden izmed relevantnih kazalnikov za oceno tržne koncentracije in splošnega stanja konkurence. Glede na to, da pravila o javnem naročanju ne veljajo za vse tržne udeležence, se analiza osredotoča predvsem na tržni položaj in konkurenčne omejitve za posamezne tržne udeležence, za katere veljajo pravila o javnem naročanju, v bistvu torej ČEZ Prodej in PP. Vendar so, kjer je to pomembno za razumevanje tržnega okvira, v katerem ČEZ Prodej in PP delujeta, v analizo zajeti drugi tržni operaterji (glej tudi uvodno izjavo 20). Druga merila koncentracije lahko tudi štejejo kot ustrezna.

(48)

ČEZ Prodej dobavlja oskrbuje […] velikih odjemalcev, količinsko gledano približno […] TWh od […] TWh (42). Tržni delež za velike odjemalce je bil med letoma 2012 in 2015 precej stabilen in je znašal […] % (43), vendar je leta 2016 padel na […] % (44). Komisija ugotavlja, da je do tega padca prišlo isto leto, ko je skupina ČEZ utrpela več padcev proizvodnje na številnih jedrskih reaktorjih, kar je prizadelo približno […] njenih jedrskih zmogljivosti, kar potrjuje, da je dostop do konkurenčnih virov električne energije ključen dejavnik konkurence na maloprodajnih trgih. Nadalje ni možno izključiti, da bi […]-odstotni tržni delež ČEZ Prodej bil v eni ali več regijah večji, če bi bil izračunan za regionalni in ne nacionalni geografski trg velikih odjemalcev. Vendar podatki o tržnih deležih za velike odjemalce, priključene na omrežje ČEZ Prodej, niso bili posredovani, čeprav so bili zahtevani.

(49)

V obdobju 2014–2016 je tržni delež za velike odjemalce bil dokaj stabilen tudi v primeru družbe E.ON, približno […] %, in družbe PRE, približno […] %.

(50)

Na nacionalni ravni je skupni tržni delež treh glavnih tržnih udeležencev (ČEZ Prodej, E.ON in PRE) za velike odjemalce približno 60 % (45) (HHI (46), izračunan za ta trg, je 1 847 (47)). Kar zadeva druge dobavitelje velikih odjemalcev (Bohemia Energy, CENTROPOL, RWE, Veolia Komodity, Lumius, EP Energy Trading, Slovenské elektrárne in Amper Market), so njihovi tržni deleži pod […] %.

(51)

Na nacionalni ravni ČEZ Prodej oskrbuje […] % malih odjemalcev (48) v smislu količinskih dobav; vendar so večje količine bile prevzete na distribucijskem območju skupine ČEZ, in sicer so mali odjemalci porabili […] TWh od […] TWh (49). Tržni delež ČEZ Prodej za te odjemalce je bil v obdobju 2012–2015 precej stabilen pri […] % (50). Vendar Komisija na podlagi mnenja NUVK ugotavlja, da se je tržni delež ČEZ Prodej v zadnjih šestih letih zmanjšal (51).

(52)

Na lokalni ravni so tržni deleži prvotnih dobaviteljev malih odjemalcev veliki: v obdobju 2014–2015 sta družbi ČEZ Prodej in E.ON na svojih distribucijskih območjih imeli […]-odstoten tržni delež, medtem ko je družba PRE na območju Prage imela […]-odstoten tržni delež. Vzajemna prisotnost treh glavnih dobaviteljev na njihovih območjih je bila zanemarljiva ([…] %) (52). To potrjuje prisotnost močnih regionalnih elementov.

(53)

V obdobju 2014–2016 je tržni delež za male odjemalce bil dokaj stabilen tudi v primeru družbe E.ON, približno […] %, in družbe PRE, približno […] %. Na nacionalni ravni je skupni tržni delež treh glavnih tržnih udeležencev (ČEZ Prodej, E.ON in PRE) za male odjemalce približno 74 % (53) (HHI, izračunan za ta trg, je 2 664) (54). Najbližji konkurent v navedeni kategoriji je Bohemia Energy, z deležem […] %.

(54)

Število menjav dobaviteljev se tudi obravnava kot ustrezen kazalnik učinkovite konkurence. Opredelita se lahko dve vrsti menjav dobaviteljev: zunanja menjava, ki pomeni menjavo dobaviteljev, in notranja menjava, ki je opredeljena kot menjava tarife ali pogodbe z obstoječim dobaviteljem. V prejšnjem sklepu (55) je Komisija analizirala predvsem zunanjo menjavo.

(55)

Prijavitelj trdi, da je menjav dobaviteljev med velikimi odjemalci relativno veliko. Vendar je stopnja menjav dobaviteljev med velikimi odjemalci padla s približno 30 % v letu 2010 na 16 % v letu 2015; povprečna stopnja zunanjih menjav v navedenih šestih letih je bila 22 % (56). Za primerjavo, stopnje zunanjih menjav so v povprečju večje v Češki republiki kot Nemčiji (približno 11 %) (57) in manjše kot v Italiji (približno 32 %) (58). Po navedbah prijavitelja pri zamenjavi dobavitelja električne energije ne nastanejo nobeni stroški; odjemalci, neposredno priključeni na visokonapetostno omrežje, svojo oskrbo z električno energijo organizirajo prek razpisov ali pa električno energijo neposredno kupujejo na borzah, kar lahko pojasni njihovo nagnjenost, da dobavitelje menjujejo bolj pogosto kot mali odjemalci (glej uvodne izjave od 56 do 59) (59).

(56)

Prijavitelj trdi, da stopnje zunanjih menjav pri malih odjemalcih niso velike zaradi domnevnega velikega zadovoljstva odjemalcev in/ali spremembe pogodbe z istim dobaviteljem. Stopnja zunanjih menjav pri malih odjemalcih je bila približno 4,6 % v letu 2015 (kot leta 2010); povprečna stopnja zunanjih menjav v teh šestih letih je bila 5 % (60). Po navedbah prijavitelja je zunanja menjava dobavitelja električne energije za male odjemalce dokaj enostavna. Glede na raziskavo med odjemalci, ki jo je opravil prijavitelj, bi mali odjemalci na treh distribucijskih območjih menjali dobavitelja električne energije, če bi se cena povišala za 5 do 10 % (61).

(57)

Mnenje NUVK kaže, da so odjemalci glede na raziskavo, ki jo je naročila družba ČEZ Prodej, zelo občutljivi na cene in pripravljeni menjati dobavitelja (62). V mnenju NUVK je navedeno tudi, da so dobavitelji svojim odjemalcem začeli ponujati konkurenčne pogodbe z občutnimi popusti, da bi jih zadržali, posledično pa se je, glede na notranje podatke ČEZ Prodej, pomemben del njihovih odjemalcev odločil sprejeti bolj ugodno ceno od ČEZ Prodej kot pa da bi menjali dobavitelja (63). Mnenje NUVK ugotavlja, da je z združitvijo stopnje zunanjih menjav s stopnjo notranjih menjav pri ČEZ Prodej skupna stopnja menjav v gospodinjstvih bila […] %.

(58)

Vendar Komisija ugotavlja, da so stopnje notranjih menjav, glede na zadnje javno razpoložljive informacije (64), v gospodinjstvih v Češki republiki precej nizke. Konkretno, triletno povprečje stopenj notranjih menjav dobaviteljev električne energije v gospodinjstvih dosega samo 2 %, medtem ko petletno povprečje stopenj zunanjih menjav dobaviteljev električne energije v gospodinjstvih dosega 6 % (65).

(59)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da češki nacionalni regulator (ERO) v zvezi z maloprodajnim trgom električne energije izpostavlja določene nejasne pogodbene pogoje v pogodbah za določeno obdobje s samodejnim podaljševanjem, kar lahko odjemalcem oteži ugotovitev datuma in pogojev, pod katerimi lahko odpovedo pogodbo (66). Iste ugotovitve v zvezi s pogodbami za določeno obdobje s samodejnim podaljševanjem so bile ponovno predstavljene v zadnjem razpoložljivem nacionalnem poročilu ERO za leto 2016 (67).

(60)

Likvidnost veleprodajnega trga je pomemben kazalnik konkurence, saj zadostne količine na strani ponudbe in povpraševanja za ustrezne veleprodajne produkte (npr. za osnovno obremenitev, konično obremenitev, urne bloke za različne časovne okvire) dobaviteljem, ki nimajo lastne proizvodnje, nudijo priložnosti za zagotavljanje virov in varovanje pred tveganjem, kar jim omogoča vstop na maloprodajni trg in konkuriranje vertikalno integriranim dobaviteljem z lastnimi proizvodnimi zmogljivostmi.

(61)

Na ravni proizvodnje je skupina ČEZ proizvedla […] % električne energije, proizvedene v Češki republiki v letu 2016 (68). Drugi največji proizvajalec (Elektrárna Počerady a.s.) je imel […]-odstotni tržni delež, naslednji trije največji proizvajalci (Sokolovská Uhelná a.s., Elektrárna Dětmarovice a.s. in Severní Energetická a.s (69).) pa so vsi bili pod […] % (70). Naslednjih šest proizvajalcev je bilo pod 3 %, preostanek kategorije (približno 17 % proizvedene električne energije) pa je obsegal veliko majhnih sončnih/vetrnih elektrarn ter kmetijskih podjetij. E.ON, PRE in drugi manjši prodajalci na drobno (npr. Bohemia Energy, CENTROPOL) v Češki republiki nimajo lastnih proizvodnih sredstev.

(62)

Zato skupina ČEZ ostaja največji proizvajalec električne energije v Češki republiki. Njen tržni delež na ravni proizvodnje odraža njen privilegirani dostop do najcenejših proizvodnih virov v Češki republiki (jedrsko gorivo, lignit, premog).

(63)

Kar zadeva proizvodnjo v jedrskih elektrarnah, je treba poudariti, da je v obdobju 2016–2017 skupino ČEZ prizadelo več padcev proizvodnje na njenih številnih jedrskih reaktorjih […].

(64)

Glede na češki dolgoročni strateški energetski načrt (71) bi morala proizvodnja v jedrskih elektrarnah do leta 2050 znašati polovico skupne porabe električne energije v državi (od sedanje ene tretjine). Češki organi načrtujejo postopno zaprtje štirih enot jedrske elektrarne Dukovany od leta 2035 naprej, hkrati pa načrtujejo izgradnjo novih reaktorjev na dveh obstoječih jedrskih lokacijah (Dukovany in Temelin) z možnostjo državnega nakupa jedrskega dela skupine ČEZ ali pa financiranja novih elektrarn s strani skupine ČEZ. V tem scenariju, s polnim ponovnim zagonom reaktorjev in predvidenim povečanjem proizvodnje v naslednjem letu (72), se bo tržni delež skupine ČEZ v proizvodnji predvidoma povečal na prejšnjo raven.

(65)

Na veleprodajni ravni se električna energija prodaja interno znotraj vertikalno integriranih družb, ki so dejavne na področju proizvodnje in maloprodaje (kot so enote skupine ČEZ), ali pa se prodaja prek različnih kanalov: prek izrecno dvostranskih (OTC) ali dogovorjenih pogodb; na terminskih trgih, ki jih organizira borza Power Exchange Central Europe, a.s. („PXE“) ali borza Czech Moravian Commodity Exchange Kladno („CMCEK“) (73); na promptnih trgih, ki jih organizira češki operater trga električne energije in plina, podjetje OTE a.s. Trgovci z električno energijo lahko za nakup in prodajo uporabijo katero koli kombinacijo dvostranskih pogodb in borznih produktov, vključno s platformo OTE in tujimi borzami (74) (75).

(66)

Veleprodajna cena na borzi PXE tradicionalno sledi cenam na borzi EEX. V tem smislu prijavitelj trdi, da družba ČEZ Prodej (76) nima konkurenčne prednosti pred drugimi prodajalci na drobno, ki električno energijo kupujejo na borzi PXE, saj […] (77). Vendar je treba poudariti, da ta cenovna raven temelji izključno na pogodbenem dogovoru med dvema družbama, ki pripadata isti skupini, zato se lahko kadar koli spremeni in nima vpliva na celotni dobiček skupine ČEZ.

(67)

Količine, s katerimi se je v Češki republiki leta 2016 trgovalo na veleprodajnih trgih (promptnem ali terminskem, pogodbeno dogovorjene ali dosežene na borzah) ([…] TWh), so predstavljale približno […] letne porabe električne energije (78). Zlasti so količine OTC, sklenjene prek posredniških platform, kot je Trayport, v letu 2016 dosegle […] TWh (od skupne trgovane količine […] TWh) in so od leta 2008 nekoliko narasle ([…] TWh) (79). Za primerjavo, velikost nemškega veleprodajnega trga je bila desetkrat večja od skupne količine odjema električne energije (80). V Češki republiki je bil zabeležen majhen obseg trgovanja s terminskimi pogodbami (81) na največji borzi (PXE (82)), medtem ko so na domačih trgovalnih mestih, kot je CMCEK (83), bile dosežene zelo majhne količine (2–3 TWh). Trgovalne količine na trgih za dan vnaprej in znotraj dneva (promptni trg OTE), ki jih prodajalci na drobno potrebujejo, da se lahko zanesejo na veleprodajne trge, so se od leta 2008 povečale, vendar količine ostajajo majhne (84). Pomanjkljivi podatki o neposredni (OTC) dvostranski prodaji tudi ne omogočajo Komisiji, da oceni, ali novim udeležencem zadostujejo za konkuriranje na trgu (85).

(68)

Kar zadeva uvoz, prijavitelj trdi, da na češko-nemški meji obstajajo zadostne prenosne zmogljivosti (86). Vendar je češki operater prenosnega sistema poročal (87) o več kritičnih situacijah v češkem prenosnem sistemu, nastalih zaradi nepredvidenih tranzitnih tokov (ali krožnih tokov), ki so dosegli več GW. Po mnenju češkega operaterja prenosnega sistema so krožni tokovi zlasti težava za stabilnost omrežja (88) in omejujoč dejavnik za trgovanje na čeških mejah, še posebej na češko-nemški meji. Podatki, ki jih je posredoval prijavitelj (89), kažejo, da se je uvozna zmogljivost, ki je na meji z Nemčijo bila razpoložljiva za trgovanje, v obdobju 2014–2016 občutno zmanjšala (90).

(69)

Poleg tega bi se obseg uvoza iz sosednjih držav lahko zmanjšal zaradi tradicionalno nizkih veleprodajnih cen v Češki republiki. Tako je bilo v obdobju 2012–2016, ko je bila povprečna razlika v ceni za dan vnaprej na češki meji negativna, namreč – 3,9 EUR/MWh na meji s Poljsko; – 0,4 EUR/MWh na meji z Avstrijo; – 0,6 EUR/MWh na meji s Slovaško, samo na meji z Nemčijo pa je bila rahlo pozitivna (0,4 EUR/MWh) (91).

(70)

Ne glede na zgoraj navedeno prijavitelj trdi, da je v letu 2016 približno 8,6 TWh uvoznih zmogljivosti bilo dodeljenih udeležencem na trgu, medtem ko je 7,9 TWh, ki predstavljajo „približno 13 % skupne porabe električne energije“, bilo uvoženih zaradi nenadnih izklopov v jedrskih elektrarnah skupine ČEZ (92). Ta izredna okoliščina lahko pojasni obseg zmogljivosti, ki je bila v letu 2016 uvožena in dodeljena udeležencem na trgu. Dejansko je skupina ČEZ izračunala, da bi brez teh padcev proizvedla še […] TWh električne energije. Vendar se stanje popravlja in nekateri reaktorji so bili ponovno zagnani, za ostale pa je to kmalu predvideno. Posledično se lahko pričakuje, da bo uvoz v prihodnosti postopno upadal, saj se bodo cene električne energije s povečevanjem proizvodnje v jedrskih elektrarnah ob nizkih mejnih stroških v Češki republiki znižale.

(71)

Cena električne energije za končne odjemalce je sestavljena iz dveh glavnih delov (93): prvi, ki pomeni 45 % skupne končne cene, vključuje fiksne stroške za distribucijo električne energije, pomožne storitve, sistemske stroške itd.; drugi, ki pomeni 37 % skupne končne cene, je električna energija, ki vključuje maloprodajno maržo (94). Ta drugi del ni reguliran (95).

(72)

Kar zadeva cene električne energije za končne odjemalce, tako velike kot male, je raven cen z davki pod povprečjem za EU-28, kar velja tudi v primeru, če se davki izvzamejo (96). Prijavitelj ugotavlja, da so te cene v obdobju 2007–2015 bile stalno nižje od primerljivih cen v Nemčiji.

(73)

Zlasti kar zadeva velike industrijske odjemalce (97), prijavitelj ugotavlja, da se je del za energijo na Češkem znižal za več kot 40 % med drugo polovico leta 2012 in drugo polovico leta 2015, ko je bil 24 % nižji (0,0300–0,0400 EUR/kWh) od dela za energijo v Nemčiji (0,0400–0,0500 EUR/kWh). Kar zadeva gospodinjstva (98), prijavitelj ugotavlja, da se je po drugi polovici leta 2009 del za energijo na Češkem konstantno zniževal in je v drugi polovici leta 2015 znašal skoraj 0,0400 EUR/kWh, kar pomeni, da je bil 49 % nižji od dela za energijo v Nemčiji (0,0700–0,0800 EUR/kWh) (99).

(74)

Prijavitelj iz teh številk, ki temeljijo na podatkih Eurostata, ugotavlja, da je stopnja konkurence na češkem trgu višja kot na nemškem trgu, ki je, glede na nedavno odločitev Komisije o izvzetju nemškega maloprodajnega trga, neposredno izpostavljen konkurenci (100). Vendar to ni podprto z dokazi, še posebej primerjava cen med češkim in nemškim trgom. Ekonomska teorija pravi, da lahko imajo bolj koncentrirani trgi pod določenimi pogoji (npr. mejni stroški in elastičnost povpraševanja) nižje cene kot manj koncentrirani trgi (101). Še pomembneje, primerjava cen je odvisna od izbire enote. Dejansko so v zadnjih letih cene v Nemčiji v absolutnem smislu bile nad cenami na Češkem, vendar pa so bile nižje v smislu standarda kupne moči (SKM); s tega vidika so bile cene na Češkem v letu 2015 višje (102).

(75)

Poleg tega je v zvezi z določenimi cenami za gospodinjstva Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) opazila, da na podlagi ocen, prejetih od nacionalnih regulatorjev, lahko obstajajo nepravilnosti v podatkih o cenah električne energije za gospodinjstva. Te rezultate bi zato bilo treba razlagati previdno (103).

(76)

Najnovejši podatki energetskega regulatorja kažejo, da je v letu 2016 v Češki republiki bilo dejavnih 98 trgovcev za dobavo plina odjemalcem (104). Skupni stroški (105) vstopa na trg maloprodaje plina so nizki in zdi se, da niso vstopna ovira.

(77)

V prejšnjih sklepih (106) je v zvezi s trgom maloprodaje plina Komisija menila, da je združeni tržni delež največjih treh družb eden izmed relevantnih kazalnikov za oceno tržne koncentracije in splošnega stanja konkurence. Glede na to, da pravila o javnem naročanju ne veljajo za vse tržne udeležence, se analiza osredotoča predvsem na tržni položaj in konkurenčne omejitve za posamezne tržne udeležence, za katere veljajo pravila o javnem naročanju, v bistvu torej ČEZ Prodej in PP. Vendar so, ko je to pomembno za razumevanje tržnega okvira, v katerem ČEZ Prodej in PP delujeta, v analizo zajeti drugi tržni operaterji (glej uvodno izjavo 20). Kot ustrezna se lahko štejejo tudi druga merila koncentracije.

(78)

Glede na najnovejše podatke (107) so največji dobavitelji z vidika količin, dobavljenih odjemalcem, RWE (zdaj Innogy Energie, s.r.o.) s skoraj […]-odstotnim tržnim deležem, sledita pa mu PP in E.ON, kjer je tržni delež […]-odstoten. Tudi družba ČEZ Prodej je aktivna na tem trgu, njen tržni delež pa je […]-odstoten (108).

(79)

Glede na podatke za leto 2016, ki jih je predložil prijavitelj, je RWE največji dobavitelj velikim odjemalcem, s tržnim deležem v višini […] %, sledi mu ČEZ Prodej s tržnim deležem v višini […] % in E.ON s tržnim deležem v višini […] %. Komisija ugotavlja, da sta samo družbi PP in ČEZ Prodej naročnik v smislu člena 4 Direktive 2014/25/EU in zato za njiju veljajo pravila o javnem naročanju.

(80)

Združeni tržni delež največjih treh dobaviteljev velikim odjemalcem na češkem trgu plina je 51-odstoten. Indeks HHI, izračunan za ta trg, je 1 341 (109).

(81)

Glede na podatke za leto 2016, ki jih je predložil prijavitelj, so trije največji dobavitelji malim odjemalcem RWE, s tržnim deležem v višini […] %, sledi mu PP s tržnim deležem v višini […] % in E.ON s tržnim deležem v višini […] % (110). Tudi družba ČEZ Prodej (četrti največji dobavitelj) je aktivna na tem trgu, njen tržni delež pa je […]-odstoten. Komisija ugotavlja, da sta samo družbi PP in ČEZ Prodej naročnik v smislu člena 4 Direktive 2014/25/EU in zato za njiju veljajo pravila o javnem naročanju.

(82)

Združeni tržni delež največjih treh dobaviteljev malim odjemalcem na češkem trgu plina je 69-odstoten (111). Indeks HHI, izračunan za ta trg, je 2 024 (112).

(83)

Nacionalno poročilo ERO za leto 2016 vsebuje informacije o menjavi dobaviteljev, in sicer ločeno za štiri kategorije odjemalcev (113): „velik odjem“, „srednji odjem“, „majhen odjem“ in „gospodinjstva“.

(84)

Prvi kategoriji („velik odjem“ in „srednji odjem“) se lahko na splošno dodelita kategoriji „velikih odjemalcev“, kot je opredeljena za namene tega sklepa. Leta 2016 je menjava dobaviteljev med odjemalci z velikim odjemom bila 38-odstotna, v primeru srednjega odjema pa 29-odstotna. Stopnje menjav za navedeni kategoriji so bile visoke tudi v zadnjih petih letih.

(85)

Zadnji kategoriji („majhen odjem“ in „gospodinjstva“) se lahko na splošno dodelita kategoriji „malih poslovnih odjemalcev in gospodinjstev“, kot je opredeljena za namene tega sklepa.

(86)

Leta 2016 je menjava dobaviteljev v kategoriji „majhen odjem“ bila 14-odstotna, v kategoriji „gospodinjstva“ pa 6,6-odstotna. Stopnja menjav med odjemalci z majhnim odjemom je v obdobju 2011–2016 bila nad 10 %. Stopnja menjav med gospodinjskimi odjemalci upada od leta 2011 (takrat je stopnja znašala 13 % (114)), vendar je leta 2016 narasla.

(87)

Subjekti, ki trgujejo na veleprodajnem trgu plina, lahko plin kupijo pod dolgoročnimi pogodbami, na borzah ali od drugih trgovcev. Dolgoročne pogodbe z ruskimi in norveškimi proizvajalci plina imajo verjetno še vedno največji vpliv na oblikovanje veleprodajnih cen. Dolgoročne pogodbe se običajno sklepajo za zelo dolga obdobja do 30 let. V preteklosti so bile formule za določitev cen plina v teh pogodbah spremenjene, vendar same dolgoročne pogodbe niso bile ukinjene (116). Glede na podatke Eurostata je leta 2016 plin v Češko republiko uvažalo 36 subjektov (117).

(88)

Po podatkih regulatorja ERO je imetnik izključnega dovoljenja za aktivnosti tržnega operaterja v Češki republiki, tj. OTE a.s., ki organizira promptni trg plina od leta 2010. S spremembo pravilnika za trg plina je bil ukinjen trg plina za dan vnaprej, ki ga je organiziral tržni operater. Na drugi strani je bila vzpostavljena platforma za trg plina znotraj dneva. Po mnenju ERO je ta trg v letu 2016 za udeležence na trgu plina ohranil visoko privlačnost (118).

(89)

Največji del trgovanja na veleprodajnem trgu se odvija izven borznih platform in v obliki dvostranskega trgovanja na trgu OTC. Prednost trgovanja OTC je, da ga je mogoče izvajati prilagodljivo, tj. zlasti brez uporabe omejenega nabora pogodb. Pri trgovanju OTC ima pomembno vlogo posredništvo prek posredniških platform. Trgovanje OTC se je leta 2012 zelo povečalo. Skupni trgovinski posli z zemeljskim plinom, ki so bili leta 2016 sklenjeni prek posredniških platform s Češko republiko kot območjem oskrbe, so znašali 88 TWh (93 TWh s količinami, s katerimi se je trgovalo na borznih platformah). Obseg terminskih pogodb se je z 0,7 TWh leta 2014 povečal na 3 TWh leta 2015.

(90)

Leta 2016 je letna poraba plina v Češki republiki znašala približno 88 TWh. V primerjavi z letom 2015 je poraba narasla za 8,5 %. Razmerje med trgovano količino na veleprodajnem trgu in porabo je > 1 (119).

(91)

Ob upoštevanju dejavnikov, navedenih v uvodnih izjavah 87–90, Komisija v tem primeru meni, da je likvidnost češkega veleprodajnega trga zadostna, da prodajalcem na drobno omogoči dostop pod konkurenčnimi pogoji, bodisi prek veleprodajnih trgov bodisi prek uvoza. Likvidnost češkega veleprodajnega trga ne preprečuje maloprodaji zemeljskega plina, da bi se neposredno izpostavila konkurenci.

(92)

Cena plina brez davkov za končne odjemalce je sestavljena iz dveh glavnih delov (120). Prvi del, ki pomeni 22 % cene, vsebuje regulirane elemente (prenos, distribucija itd.). Drugi del, ki pomeni 78 % cene, je cena blaga, ki vključuje maloprodajno maržo. Drugi del ni reguliran (121).

(93)

Za velike odjemalce je raven cen z davki pod povprečjem za EU-28, kar velja tudi v primeru, če se davki izvzamejo (122).

(94)

Za male odjemalce je raven cen z davki pod povprečjem za EU-28, kar velja tudi v primeru, če se davki izvzamejo (122).

(95)

Konkurenca na češkem maloprodajnem trgu električne energije je strukturno omejena zaradi dejstva, da prodajalci na drobno (razen ČEZ Prodej) nimajo zadostnih lastnih proizvodnih zmogljivosti in dostopa do dovolj likvidnih veleprodajnih trgov, bodisi v Češki republiki bodisi v tujini prek uvoza. Posledično ti prodajalci na drobno ne morejo enakovredno konkurirati družbi ČEZ Prodej, ki je vertikalno integrirana v največjem lokalnem distributerju in največjem proizvajalcu električne energije.

(96)

Združeni tržni delež treh največjih družb za maloprodajo velikim odjemalcem je precej velik (60 %), pri čemer ima največji tržni udeleženec (ČEZ Prodej) […]-odstotni tržni delež. Drugi in tretji največji tržni udeleženec, namreč E.ON in PRE, ki imata […]-odstotni oz. […]-odstotni tržni delež, nista podvržena pravilom Unije o javnem naročanju. Kljub svojemu tržnemu deležu, ki ni zanemarljiv, lahko na ČEZ Prodej izvajata samo omejen konkurenčni pritisk. Dostop do veleprodajnega trga električne energije ni zadosten: skupina ČEZ je daleč največji proizvajalec električne energije v Češki republiki, zmogljivosti povezovalnih daljnovodov pa so omejene in zato je likvidnost veleprodajnega trga električne energije odvisna od ravnanja skupine ČEZ. Ta položaj omejuje možnost nakupa električne energije za osnovno obremenitev in druge produkte, potrebne v konkurenčnem okolju, kar posledično strukturno omejuje možnosti, da bi konkurirali ČEZ Prodej. Iz istega razloga imajo manjši konkurenti omejeno možnost konkuriranja trem največjim dobaviteljem.

(97)

Tržni položaj ČEZ Prodej, E.ON in PRE krepijo močne regionalne značilnosti tega trga in neenakomerni konkurenčni pogoji na treh distribucijskih območjih, kar konkurentom otežuje izpodbijanje tržnega položaja navedenih operaterjev na njihovih distribucijskih območjih. Stopnja menjave odjemalcev, čeprav je višja kot pri malih odjemalcih, je v preteklih letih upadla.

(98)

Ob upoštevanju dejavnikov, preučenih zgoraj, bi bilo treba šteti, da pogoj neposredne izpostavljenosti konkurenci, določen v členu 34(1) Direktive 2014/25/EU, glede maloprodaje električne energije velikim odjemalcem na ozemlju Češke republike ni izpolnjen.

(99)

Združeni tržni delež treh največjih družb za maloprodajo malim odjemalcem je visok (74 %), pri čemer ima največji tržni udeleženec (ČEZ Prodej) […]-odstotni tržni delež. Drugi in tretji največji tržni udeleženec, namreč E.ON in PRE, ki imata […]-odstotni oz. […]-odstotni tržni delež (123), nista podvržena pravilom Unije o javnem naročanju. Kljub svojemu tržnemu deležu, ki ni zanemarljiv, lahko na ČEZ Prodej izvajata samo omejen konkurenčni pritisk. Dostop do veleprodajnega trga električne energije ni zadosten: skupina ČEZ je daleč največji proizvajalec električne energije v Češki republiki, zmogljivosti povezovalnih daljnovodov pa so omejene in zato je likvidnost veleprodajnega trga električne energije odvisna od ravnanja skupine ČEZ. Ta položaj omejuje možnost nakupa električne energije za osnovno obremenitev in druge produkte, potrebne v konkurenčnem okolju, kar posledično strukturno omejuje možnost konkuriranja ČEZ Prodej. Iz istega razloga imajo manjši konkurenti omejeno možnost konkuriranja trem največjim dobaviteljem.

(100)

Tržni položaj ČEZ Prodej, E.ON in PRE krepijo močne regionalne značilnosti tega trga in neenakomerni konkurenčni pogoji na treh distribucijskih območjih, kar konkurentom otežuje izpodbijanje tržnega položaja navedenih operaterjev na njihovih distribucijskih območjih. Stopnja menjave odjemalcev je precej nizka in zaradi zgoraj omenjenih razlogov nizke maloprodajne cene niso kazalnik neposredne izpostavljenosti konkurenci.

(101)

Ob upoštevanju dejavnikov, preučenih zgoraj, bi bilo treba šteti, da pogoj neposredne izpostavljenosti konkurenci, določen v členu 34(1) Direktive 2014/25/EU, glede maloprodaje električne energije malim odjemalcem na ozemlju Češke republike ni izpolnjen.

(102)

Kar zadeva maloprodajo plina velikim odjemalcem v Češki republiki, se lahko položaj povzame, kot sledi: obstaja veliko število odjemalcev, dejavnih na nacionalni ravni; združeni tržni delež treh največjih družb za maloprodajo ni zelo velik (51 %); prvi in tretji največji tržni udeleženec nista podvržena pravilom Unije o javnem naročanju; stopnja zamenjave dobaviteljev je videti zadovoljiva, končni uporabniki ne nadzirajo cene, za likvidnost veleprodajnega trga pa se zdi, da ne ovira neposrednega izpostavljanja maloprodaje plina konkurenci.

(103)

Ob upoštevanju dejavnikov, preučenih zgoraj, bi bilo treba šteti, da je pogoj neposredne izpostavljenosti konkurenci, določen v členu 34(1) Direktive 2014/25/EU, glede maloprodaje plina velikim odjemalcem na ozemlju Češke republike izpolnjen.

(104)

Kar zadeva maloprodajo plina malim odjemalcem v Češki republiki, se lahko položaj povzame, kot sledi: obstaja veliko število odjemalcev, dejavnih na nacionalni ravni; skupni tržni delež treh največjih družb za maloprodajo je precej velik (69 %), vendar prvi in tretji največji tržni udeleženec nista podvržena pravilom o javnem naročanju; stopnja zamenjave dobaviteljev je videti zadovoljiva; končni uporabniki ne nadzirajo cene, za likvidnost veleprodajnega trga pa se zdi, da ne ovira neposrednega izpostavljanja maloprodaje plina konkurenci.

(105)

Ob upoštevanju dejavnikov, preučenih zgoraj, bi bilo treba šteti, da je pogoj neposredne izpostavljenosti konkurenci, določen v členu 34(1) Direktive 2014/25/EU, glede maloprodaje plina malim odjemalcem na ozemlju Češke republike izpolnjen.

(106)

Ta sklep temelji na pravnih in dejanskih razmerah v obdobju od novembra 2016 do aprila 2018, kakor je razvidno iz informacij, ki jih je predložil prijavitelj, in iz nacionalnih poročil ERO. Spremeni se lahko, če bi pomembne spremembe pravnega ali dejanskega stanja pomenile, da pogoji za uporabo člena 34 Direktive 2014/25/EU niso več izpolnjeni.

(107)

Ker bi se za storitve v zvezi z maloprodajo električne energije (124) morala še naprej uporabljati Direktiva 2014/25/EU, je treba opozoriti, da bi bilo treba pogodbe o izvedbi javnega naročila, ki zajemajo več dejavnosti, obravnavati v skladu s členom 6 navedene direktive. To pomeni, da bi bilo treba, kadar naročnik izvaja „mešana“ javna naročila, to je javna naročila, ki se uporabljajo za podporo izvajanju dejavnosti, izvzetih iz uporabe Direktive 2014/25/EU, in tistih, ki niso izvzete, upoštevati dejavnosti, za katere je pogodba pretežno namenjena. V primeru takšnih mešanih javnih naročil, kadar so namenjena predvsem podpori dejavnosti, ki niso izvzete, se uporabljajo določbe Direktive 2014/25/EU. Kadar je objektivno nemogoče določiti, za katero dejavnost je naročilo pretežno namenjeno, se naročilo odda v skladu s pravili iz člena 6(3) Direktive 2014/25/EU.

(108)

Ukrepi iz tega sklepa so skladni z mnenjem Svetovalnega odbora za javna naročila –