7.6.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 141/9

(1)

V členu 8b(1) Direktive 2008/105/ES je navedeno, da se določi nadzorni seznam snovi, za katere se zaradi podpore prihodnjemu izvajanju prednostnega razvrščanja v skladu s členom 16(2) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES zbirajo podatki o spremljanju iz celotne Unije (2). Prvi takšen seznam je moral za vsako snov vključevati navedbe medijev spremljanja in mogočih analitskih metod, ki niso nesorazmerno drage.

(2)

Člen 8b Direktive 2008/105/ES med drugim določa pogoje in načine spremljanja snovi na nadzornem seznamu ter poročanja držav članic o rezultatih spremljanja.

(3)

Snovi, ki se vključijo na nadzorni seznam, je treba izbrati med snovmi, za katere razpoložljive informacije kažejo, da bi lahko na ravni Unije pomenile znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, vendar za katere ni dovolj podatkov o spremljanju, da bi se ugotovilo dejansko tveganje. Treba bi bilo razmisliti o tem, da se na nadzorni seznam vključijo zelo strupene snovi, ki se uporabljajo v številnih državah članicah in odvajajo v vodno okolje, vendar se spremljajo le redko ali nikoli. Pri navedenem izbirnem postopku bi bilo treba upoštevati informacije, naštete v točkah (a) do (e) člena 8b(1) Direktive 2008/105/ES, predvsem glede novih onesnaževal.

(4)

S spremljanjem snovi z nadzornega seznama bi se morali zbirati visokokakovostni podatki o njihovih koncentracijah v vodnem okolju, ki bodo v okviru ločenega pregleda v skladu s členom 16(4) Direktive 2000/60/ES primerni za podporo ocenam tveganj, na katerih temelji opredelitev prednostnih snovi. V navedenem pregledu bi bilo treba razmisliti o vključitvi snovi, za katere je ugotovljeno, da pomenijo znatno tveganje, na seznam prednostnih snovi. Določil bi se tudi okoljski standard kakovosti, ki bi ga morale izpolnjevati države članice. Za predlagano vključitev snovi na seznam prednostnih snovi bi se izvedla presoja vpliva.

(5)

Prvi nadzorni seznam snovi je bil določen v Izvedbenem sklepu (EU) 2015/495 (3) in je vseboval deset snovi ali skupin snovi z navedbami medija spremljanja, mogočih analitskih metod, ki niso nesorazmerno drage, in najvišjih sprejemljivih meja zaznavnosti metode.

(6)

V skladu s členom 8b(2) Direktive 2008/105/ES mora Komisija nadzorni seznam posodobiti na dve leti. Komisija mora pri posodobitvi nadzornega seznama iz njega črtati vse snovi, za katere je mogoče brez dodatnih podatkov o spremljanju izvesti presojo tveganja iz člena 16(2) Direktive 2000/60/ES.

(7)

Komisija je leta 2017 analizirala podatke iz prvega leta spremljanja snovi na prvem nadzornem seznamu. Na podlagi te analize je sklenila, da je za snovi trialat, oksadiazon, 2,6-ditert-butil-4-metilfenol in diklofenak na voljo zadostna količina visokokakovostnih podatkov o spremljanju ter da bi bilo zato te snovi treba črtati z nadzornega seznama.

(8)

Kot je navedeno v Izvedbenem sklepu (EU) 2015/495, bi bilo primerno spremljati snov 2-etilheksil-4-metoksicinamat v usedlinah. Vendar se večina zbranih podatkov o spremljanju nanaša na vodo in omejena količina sporočenih podatkov o usedlinah ne zadostuje za dokončno analizo navedenega medija spremljanja. Da bi zagotovili, da podatki o spremljanju, zbrani za navedeno snov, v celoti odražajo tveganje, ki ga ta predstavlja, bo Komisija nadalje preučila, ali bi jo države članice lahko spremljale v usedlinah na zanesljiv in primerljiv način. Medtem bi bilo treba navedeno snov črtati z nadzornega seznama.

(9)

Za makrolidni antibiotik azitromicin in dva neonikotinoida imidakloprid in tiametoksam pa so potrebni dodatni visokokakovostni podatki o spremljanju, ki bi podprli usmerjeno presojo tveganja iz člena 16(2) Direktive 2000/60/ES. Zato bi bilo treba te snovi obdržati na nadzornem seznamu. Makrolidni antibiotiki in neonikotinoidi so bili v dveh skupinah vključeni na prvi nadzorni seznam, da bi se upoštevalo dejstvo, da lahko snovi z enakim načinom delovanja delujejo aditivno. Poleg tega ta argument upravičuje ohranitev navedenih dveh skupin na nadzornem seznamu, čeprav je za nekatere posamezne snovi iz teh skupin (makrolidna antibiotika klaritromicin in eritromicinom ter neonikotinoidi acetamiprid, klotianidin in tiakloprid) na voljo zadostna količina visokokakovostnih podatkov o spremljanju.

(10)

Komisija je leta 2017 zbrala tudi podatke o številnih drugih snoveh, ki bi jih lahko vključili na nadzorni seznam. Upoštevala je različne vrste zadevnih informacij iz člena 8b(1) Direktive 2008/105/ES ter se posvetovala s strokovnjaki iz držav članic in skupinami deležnikov. Snovi, za katere obstaja dvom o njihovi toksičnosti ali pri katerih razpoložljive metode spremljanja niso dovolj občutljive, zanesljive in primerljive, ne bi smele biti vključene na nadzorni seznam. Insekticid metaflumizon ter antibiotika amoksicilin in ciprofloksacin so bili opredeljeni kot primerni kandidati. Vključitev amoksicilina in ciprofloksacina je v skladu z evropskim akcijskim načrtom „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom (4), ki podpira uporabo nadzornega seznama za „boljše poznavanje pojava in širjenja antimikrobikov v okolju“.

(11)

V skladu s členom 8b(1) Direktive 2008/105/ES je Komisija opredelila mogoče analitske metode za predlagane snovi. Meja zaznavnosti metode bi morala biti za vsako snov vsaj tako nizka kot specifična predvidena koncentracija brez učinka v ustreznem mediju.

(12)

Med pregledom prvega nadzornega seznama je Komisija opredelila nove ekotoksikološke informacije za makrolidna antibiotika klaritromicin in azitromicin, za metiokarb ter za neonikotinoide imidakloprid, tiakloprid in tiametoksam, zaradi česar je za te snovi spremenila predvidene koncentracije brez učinka. Najvišje sprejemljive meje zaznavnosti metode, ki so v nadzornem seznamu določene za navedene snovi in skupine snovi, bi bilo zato treba ustrezno posodobiti.

(13)

Za analitske metode, določene v nadzornem seznamu, velja, da niso nesorazmerno drage. Če bi nove informacije v prihodnosti privedle do zmanjšanja predvidene koncentracije brez učinka za posamezne snovi, bi bilo morda treba znižati najvišjo sprejemljivo mejo zaznavnosti metode, dokler bi navedene snovi ostale na seznamu.

(14)

Za primerljivost bi bilo treba vse snovi spremljati v celotnem vzorcu vode.

(15)

Izvedbeni sklep (EU) 2015/495 bi bilo treba razveljaviti.

(16)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 21(1) Direktive 2000/60/ES –