PRILOGA

ENOTNI DOKUMENT

„BULOT DE LA BAIE DE GRANVILLE“

EU št.: PGI-FR-02319 – 4.8.2017

ZOP ( ) ZGO ( X )

1. Ime

„Bulot de la Baie de Granville“

2. Država članica ali tretja država

Francija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 1.7 Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

„Bulot de la Baie de Granville“ je morski polž vrste „valovita blatarka“ (Buccinum undatum). Prodaja se v lupini:

—

živ ali

—	kuhan svež, pasteriziran ali zamrznjen.

Med kuhanjem se mu lahko doda aroma.

Večinoma svetla lupina je lahko od bele do temno rjave barve in od zelenkasto bele do temno zelene glede na količino alg na površini. Na lupini so zaradi prisotnosti mikroalg morda rdečkasti madeži. Mišičasta noga je slonokoščeno do kremno bela, rahlo progasta s črnimi madeži.

Velikost je velikost lupine od konice do sifonalne cevi. Morski polži „Bulot v Baie de Granville“ merijo med 47 mm in 70 mm. Vendar je lahko v seriji 8 % primerkov manjših od 47 mm in 15 % primerkov večjih od 70 mm.

Ker morski polži za dosego zahtevane velikosti potrebujejo veliko časa, se jim na lupino pogosto zaredijo morski organizmi (vrtičnjaki, črvi, Crepidula fornicata), tako imenovani epibionti. Prisotnost epibiontov je pri serijah, ki se tržijo pod ZGO „Bulot Baie de Granville“, omejena na 25 % primerkov. Ta delež se oceni ob upoštevanju primerkov z velikim deležem pritrjenih organizmov, kar se določi s pomočjo referenčnih fotografij.

Morski polži „Bulot v Baie de Granville“ imajo vonj po jodu, morju in algah. Po kuhanju je tekstura v ustih mehka z zaznavno vlažnostjo in okusom po jodu, morju in lešnikih. Lahko je nekoliko hrustljava zaradi manjših usedlin ali drobcev lupine. Polži nimajo vonja niti okusa po blatu.

3.3 Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

—

3.4 Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Morski polži „Bulot v Baie de Granville“ se lovijo in iztovarjajo na geografskem območju.

3.5 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

3.6 Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Na vsakem posameznem pakiranju morskih polžev z ZGO je:

—	ime „Bulot de la Baie de Granville“, napisano z jasnimi, berljivimi in neizbrisnimi črkami, ki so tako po višini kot širini večje od črk vseh drugih navedb na etiketi,

—	simbol ZGO Evropske unije v bližini imena, pod katerim se proizvod prodaja.

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja

Geografsko območje „Bulot de la Baie de Granville“ je opredeljeno z:

—	morskim ribolovnim območjem,

—	območjem iztovarjanja.

Ribolovno območje:

Morski polži „Bulot v Baie de Granville“ se lovijo zahodno od polotoka Cotentin na obalnem območju, ki se razteza od rta Goury na severu do rta Champeaux na jugu. Lovi se v obalnih vodah 30 navtičnih milj od točk iztovarjanja.

Območje iztovarjanja

Območje iztovarjanja vključuje vse obalne občine med rtom Goury na severu in rtom Champeaux na jugu. Obsega naslednje občine departmaja Manche:

Celotne občine: Agon-Coutainville; Anneville-sur-Mer; Annoville; Barneville-Carteret; Baubigny; Blainville-sur-Mer; Bréhal; Bretteville-sur-Ay; Bréville-sur-Mer; Bricqueville-sur-Mer; Carolles; Champeaux; Coudeville-sur-Mer; Créances; Denneville; Donville-les-Bains; Flamanville; Geffosses; Gouville-sur-Mer; Granville; Hauteville-sur-Mer; Héauville; Heugueville-sur-Sienne; Jullouville; La Haye; Le Rozel; Les Moitiers-d’Allonne; Les Pieux; Lessay; Lingreville; Montmartin-sur-Mer; Orval-sur-siennes; Pirou; Portbail; Regnéville-sur-Mer; Saint-Georges-de-la-Rivière; Saint-Germain-sur-Ay; Saint-Jean-de-la-Rivière; Saint-Lô-d’Ourville; Saint-Pair-sur-Mer; Siouville-Hague; Surtainville; Tourville-sur-Sienne; Tréauville.

Del občine: La Hague.

5. Povezava z geografskim območjem

Posebnosti geografskega območja

Za območje zaliva Granville je značilna močna bibavica (s povprečno amplitudo 10,5 metra), morje pa ob oseki močno upade. Zaradi premikanja vodnih mas med bibavico v zalivu nastajajo tokovi s hitrostjo do 2 vozlov.

Sila tokov povzroča disperzijo vodnih stebrov, vodne mase pa se po vertikali neprestano mešajo (brez stratifikacije).

Zaradi velikega mešanja vode zaradi tokov, ki jih povzroči bibavica, in valovanja so sezonske spremembe vodne temperature omejene na 10 °C. Povprečna temperatura je 17 °C poleti in 8 °C pozimi.

Vodne mase se zaradi močnih tokov in bibavice stalno obnavljajo z vodo z odprtega morja, kar zagotavlja odlično kakovost in svežo temperaturo vode.

Globina zaliva Granville je dokaj homogena in preseže 50 m šele 30 navtičnih milj od pristanišč na zahodni obali polotoka Cotentin.

Območje je bogato z drobci školjk, usedline blata (drobne usedline) pa so zelo redke.

Na zahodni obali polotoka Cotentin je zmerno oceansko podnebje (s povprečno letno temperaturo 11,4 °C) z močnimi vplivi vlažnih in svežih zračnih tokov z Atlantika.

Posebnost obalnega prostora na tem območju je poleg tega posledica konfiguracije obale, ki je večinoma izpostavljena vetrovom z zahoda in za katero so razen na skrajnem severu in jugu značilne pretežno peščene usedline, zaradi česar ribiška plovila težko najdejo zavetje in mesta za splavitev. Zaradi potrebe po razporeditvi ribiških plovil za ribolov morskih polžev vzdolž celotne obale in okoljskih dejavnikov:

—	so vzdolž obale razporejeni številni navozi in pristani,

—	so ribiška plovila majhna (< 12 m), da se lahko potegnejo na kopno ali lažje namerno nasedejo.

Morski polži so del tradicionalne prehrane lokalnih normandijskih obalnih skupnosti. Nabirali so se ročno ali z grabljicami ob oseki (A. LOCARD, Manuel Pratique d’Ostréiculture, 1900, in L. JOUBIN, Etudes sur les Gisements de Coquilles Comestibles des Côtes de France – La presqu’île du Cotentin; Bulletin de l’Institut Océanographique, 1911). Morski polži so se uporabljali za prehrano ali pa kot vaba na ribiških palicah za ribolov dragocenejših rib, kot je trska.

V prvi polovici dvajsetega stoletja so se v regiji Granville pri malem ribolovu zelo pogosto kot ribolovne tehnike uporabljale vrše, vlečne mreže ali strgače, pri čemer je bil prilov morskih polžev ob oseki dragocen dodatek.

Od sredine dvajsetega stoletja so bile razvite posebne tehnike. Leta 1947 je J. LE DANTEC poročal o usmerjenem ribolovu na morske polže, „ki jih manjši čolni (doris) lovijo z vršami v bližini obale“ (Revue officielle des travaux des pêches maritimes 1947–1949 – Tome XV.FASC. 1-4 No 54-60).

Poklicni ribolov na morskega polža, „Bulot Baie de Granville“ se je razvil v drugi polovici 20. stoletja, ko se je pojavila oprema, ki omogoča ribolov v večjih količinah. Tako je ta dejavnost postala profesionalna, specifična in donosna. Posebna oprema za ribolov so na primer vrše za morske polže in odprti zaboji za njihov prevoz.

Leta 1985 je bil zaradi ohranjanja virov in obrtniške narave ribolova z vršami uveden sistem upravljanja virov (velikost plovil, vrsta ribolovnega orodja, časovni razpored ribolova …) za morske polže, ki se lovijo v zalivu Granville.

Posebnosti proizvoda

„Bulot de la Baie de Granville“ je morski polž vrste „valovita blatarka“ (Buccinum undatum). Njegove značilnosti so:

—	trži se cel v lupini,

—

svežina,

—	velikost: od 47 do 70 mm, od tega manj kot 15 % morskih polžev meri več kot 70 mm, manj kot 8 % pa manj kot 47 mm,

—	ob zaužitju je brez usedlin ali jih ima zelo malo, zaznavni so okusi po morski vodi, jodu, algah in lešnikih, ni vonja in okusa po blatu.

Vzročna povezava

Povezava z geografskim območjem „Bulot v Baie de Granville“ temelji na značilni kakovosti in slovesu proizvoda.

Njegova kakovost izhaja predvsem iz kombinacije značilnosti geografskega okolja in znanja ribičev.

Naravne danosti zaliva Granville (batimetrija, močna bibavica, kakovost in temperatura vode) so naklonjene razvoju vrste Buccinum undatum, ki uspeva v hladnih morjih.

Ribiči so svoje prakse prilagodili značilnostim območja. Zaradi močne bibavice so pristanišča dostopna samo ob plimi. Poldnevno plimovanje vpliva na urnike odhoda na ribolov in povratka z njega: plovila ribolovnih dejavnosti ne morejo opravljati dlje kot 16 ur.

Morski polži „Bulot v Baie de Granville“ so privlačni, ker zaradi kratkotrajnega ribolova ostanejo sveži in živi ter imajo organoleptične lastnosti, ki so posledica:

—	t. i. nežnih ribolovnih tehnik z vršami, ki preprečujejo poškodbe, kot so lomljenje lupine ali mešanje z usedlinami, in omogočajo, da se morski polži iz vode potegnejo celi in živi,

—	izbire ribiških območij, sortiranja in čiščenja, ki ga izvedejo ribiči, da se odstranijo ostanki vabe in usedlin,

—	lokalnega, rednega in uravnoteženega izkoriščanja ribolovnega območja, zaradi česar je obseg razmeroma majhen in stabilen,

—	shranjevanja v odprte zaboje, zaradi česar morski polži ostanejo živi in celi do trženja živih in svežih morskih polžev ali do kuhanja.

Zmerne podnebne razmere tudi omogočajo, da se morski polži od izvleka iz vode do iztovarjanja brez ledu ohranjajo živi.

Poleg tega tudi narava usedlinskega dna podpira kakovost okusa proizvoda „Bulot Baie de Granville“. Tu skoraj ni blatnih usedlin, za katere je znano, da povzročajo slabše organoleptične značilnosti morskih polžev (temna zunanjost, vonj in okus).

Zaliv Granville že desetletja uživa velik ugled pri lokalnem prebivalstvu, ki se je še okrepil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja z razvojem poklicnega ribolova, ko je zaliv postal francosko središče razmaha ribolova na morskega polža in njegovega trženja v tradicionalno celi obliki.

Ko so morske plošče postale moderne in so se začeli morski polži prodajati tudi kuhani, je trženje proizvoda „Bulot de la Baie de Granville“ prispevalo k povečanju potrošnje morskega polža na nacionalni ravni, s čemur je zrasel tudi ugled območja Granville. Poznavalci kot dokaz o slovesu morskega polža „Bulot Baie de Granville poznavalci“ navajajo tudi sam izraz „bulot“. Do devetdesetih let prejšnjega stoletja je bilo uradno poimenovanje za prodajo teh lupinarjev „buccin“, vendar je bil proizvod bolj znan pod imenom „bulot“, kar je normandijski izraz. Uporaba tega izraza se je razširila z razvojem trženja in „bulot“ je skupaj z „buccin“ postal uradno poimenovanje. Nato se je za komercialne namene začelo uporabljati celotno ime „Bulot Baie de Granville“, da se informira potrošnika in prizna posebna vrednost morskim polžem iz zaliva Granville.

Sloves proizvoda „Bulot de la Baie de Granville“ je s pomočjo tiska za splošno javnost in televizijskih oddaj presegel profesionalne in regionalne okvire. Znamenita televizijska oddaja „Thalassa“ mu je maja 1996 posvetila reportažo o posebnosti ribolova na morskega polža v zalivu Granville z naslovom: „Bulotier à Granville, Reportage sur une pêche un peu spéciale: la pêche aux bulots à Granville“.

Poreklo „Baie de Granville“ je zdaj resnično jamstvo kakovosti, kot navaja mesečna revija „Terra Eco“ februarja 2013 v članku o nacionalni in evropski razsežnosti potrošnje proizvoda „Bulot v Baie de Granville“: „Morski polž iz zaliva Granville, ki je znan po svežini in vonju brez priokusa po blatu, se prodaja po vsej Franciji in izvaža v sosednje evropske države.“

Najlepšo televizijsko hvalnico morskemu polžu „Bulot de la Baie de Granville“ pa je pripravil slavni glavni kuhar z Michelinovimi zvezdicami Guy MARTIN, ki je leta 2014 v oddaji „Epicerie Fine“ na kanalu TV5 Monde, posvečeni normandijskim lupinarjem, dejal: „Morske polže najdemo povsod, a izbrati moramo ‚Bulot v Baie de Granville‘, saj v sebi skrivajo regijo, znanje, terroir, morje …“.

Sklic na objavo specifikacije

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-5c39eed6-89d4-4c81-9080-78ad68ff8814/telechargement