30.4.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/127


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2018/661

z dne 26. aprila 2018

o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2015/750 o harmonizaciji frekvenčnega pasu 1 452 MHz–1 492 MHz za prizemne sisteme, ki lahko v Uniji zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve, v zvezi z njegovo razširitvijo na harmonizirana frekvenčna pasova 1 427 MHz–1 452 MHz in 1 492 MHz–1 517 MHz

(notificirano pod dokumentarno številko C(2018) 2286)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta 676/2002/ES z dne 7. marca 2002 o pravnem okviru za politiko radijskega spektra v Evropski skupnosti (Odločba o radijskem spektru) (1) in zlasti člena 4(3) Odločbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sklep št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2) vzpostavlja večletni program politike radijskega spektra (RSPP) s ciljem do leta 2015 na podlagi inventarja spektra nameniti vsaj 1 200 MHz spektra, primernega za brezžični širokopasovni prenos, vključno s spektrom, ki je že v uporabi.

(2)

V svojem mnenju o strateških izzivih pred Evropo pri obravnavanju naraščajočega povpraševanja po spektru za brezžični širokopasovni dostop (3) z dne 20. februarja 2013 je skupina za politiko radiofrekvenčnega spektra priporočila presojo frekvenčnega pasu 1 427–1 452 MHz za uporabo za brezžični širokopasovni dostop po letu 2015, in sicer kot razširitev pasu 1 452–1 492 MHz. Nadalje je skupina za politiko radiofrekvenčnega spektra izpostavila izzive morebitne dodelitve frekvenčnih pasov 1 427–1 452 MHz in 1 492–1 518 MHz za brezžični širokopasovni dostop, ki izvirajo iz obstoječe uporabe v vojaške namene in prizemnih fiksnih brezžičnih storitev. Skupina za politiko radiofrekvenčnega spektra je predlagala dodatno preučitev frekvenčnega pasu 1 492–1 518 MHz glede na zaključke Svetovne konference o radiokomunikacijah leta 2015 (WRC-15).

(3)

Na konferenci WRC-15 sta bila frekvenčna pasova 1 427–1 452 MHz in 1 492–1 518 MHz opredeljena kot pasova za mednarodne mobilne telekomunikacije po celem svetu. V regiji 1 Mednarodne telekomunikacijske zveze, ki vključuje Evropsko unijo, sta navedena frekvenčna pasova ali njuni deli dodeljena mobilnim storitvam, razen aeronavtičnim mobilnim storitvam in fiksnim storitvam, ter storitvam vesoljskih operacij Zemlja–vesolje na deljeni primarni osnovi. Dodatno so nekatere države članice frekvenčni pas 1 452–1 518 MHz določile za izdelavo programov in posebne dogodke.

(4)

Dne 15. marca 2017 je na podlagi člena 4(2) Odločbe o radijskem spektru Komisija Evropski konferenci poštnih in telekomunikacijskih uprav (CEPT) podelila mandat za pripravo harmoniziranih tehničnih pogojev v dodatnih frekvenčnih pasovih v frekvenčnem območju 1,5 GHz, in sicer 1 427–1 452 MHz ter 1 492–1 518 MHz, da se spodbudi njuna uporaba za prizemne brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve v Uniji.

(5)

Dne 16. novembra 2017 je CEPT v odgovoru na to pooblastilo izdala poročilo št. 65 (4), v katerem predlaga harmonizirane tehnične pogoje za brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve samo za navzdolnjo povezavo v frekvenčnih pasovih 1 427–1 452 MHz in 1 492–1 517 MHz, pri čemer upošteva dodelitev frekvenčnega pasu 1 452–1 492 MHz v okviru harmoniziranih tehničnih pogojev v celotni Uniji za prizemne sisteme, ki lahko zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve na podlagi Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2015/750 (5).

(6)

Dodelitev frekvenčnih pasov 1 427–1 452 MHz in 1 492–1 517 MHz za brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve samo za navzdolnjo povezavo v celotni Uniji bi morala prispevati k doseganju cilja glede spektra v okviru programa politike radijskega spektra, tako da se doda 50 Mhz spektra. Uporaba samo za navzdolnjo povezavo je pomembna za obravnavo asimetrije v podatkovnem prometu, in sicer z okrepitvijo zmogljivosti navzdolnje povezave brezžičnega širokopasovnega sistema, vključno z zagotavljanjem storitev 5G.

(7)

V skladu s priporočili iz poročila št. 65 bi morale države članice na nacionalni ravni imeti prožnost pri uporabi delov frekvenčnih pasov 1 427–1 452 MHz in 1 492–1 517 MHz, da zadostijo mednarodnim vojaškim sporazumom (6) ali odgovorijo, v določenem času, na posebne nacionalne potrebe po neprekinjenem delovanju prizemnih fiksnih brezžičnih storitev. S tega vidika poročilo poudarja, da sofrekvenčno delovanje mobilnih in fiksnih storitev ni izvedljivo. Postopek preureditve teh pasov na nacionalni ravni, da se jih da na voljo za zadovoljitev nacionalnega povpraševanja po brezžičnih širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitvah samo za navzdolnjo povezavo, je zato zapleten, zanj pa je potreben ustrezen časovni okvir.

(8)

Države članice bi pri izvrševanju nacionalne prožnosti morale dati prednost razpoložljivosti zunanjega spektra za brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve samo za navzdolnjo povezavo, vključno s frekvenčnim pasom 1 452–1 492 MHz, da se omogočijo večje pasovne širine kanala za storitve 5G, ekonomija obsega pri opremi, sočasni obstoj storitev v sosednjih pasovih in frekvenčno usklajevanje.

(9)

Brez poseganja v pravico, da organizirajo uporabo spektra za namene javnega reda, javne varnosti in obrambe v skladu s členom 1(4) Odločbe o radijskem spektru, bi morale države članice frekvenčna pasova 1 427–1 452 MHz in 1 492–1 517 MHz v največji možni meri dodeliti za brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve samo za navzdolnjo povezavo.

(10)

Zagotavljanje brezžičnih širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev samo za navzdolnjo povezavo v celotnem frekvenčnem pasu 1 427 MHz–1 517 MHz bi moralo temeljiti na dosledni harmonizirani ureditvi kanalov in minimalnih (tj. najmanj omejujočih) tehničnih pogojih za spodbujanje enotnega trga, blaženje škodljivih motenj in zagotavljanje frekvenčnega usklajevanja.

(11)

Tehnični pogoji in ureditve, izoblikovani na podlagi poročila CEPT št. 65, zagotavljajo tudi soobstoj brezžičnih širokopasovnih storitev in storitev v sosednjih pasovih.

(12)

Tehničnih pogoji in ureditve, kot so omejitve moči neželenega oddajanja, zlasti poskrbijo, da brezžični širokopasovni dostop v frekvenčnem pasu 1 427–1 517 MHz zagotavlja ustrezno zaščito radioastronomije in pasivnih storitev satelitskega raziskovanja Zemlje v frekvenčnem pasu 1 400–1 427 MHz ter mobilnih satelitskih storitev v frekvenčnem pasu 1 518–1 559 MHz. Morda bodo potrebni dodatni ukrepi na nacionalni ravni, da se okrepi sočasni obstoj s storitvami v sosednjih frekvenčnih pasovih 1 400–1 427 MHz in 1 518–1 559 MHz, npr. v bližini letališč, pristanišč in zemeljskih postaj, ki se uporabljajo za sprejem signalov za klic na pomoč, posredovanih preko satelitov. Poleg tega so v skladu s cilji in zahtevami iz Direktive 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7) potrebne izboljšave v učinkovitosti sprejema mobilnih zemeljskih postaj.

(13)

Ob upoštevanju nezadostne uporabe delov frekvenčnega pasu 1 452-1 492 MHz za prizemne radiodifuzne sisteme bi bilo treba odstraniti regulatorne omejitve v zvezi z soobstojem takšnih storitev v tem pasu, da se omogoči uporaba brezžičnih širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev samo za navzdolnjo povezavo.

(14)

Čezmejni sporazumi o frekvenčnem usklajevanju med upravami so lahko nujni za zagotovitev izvajanja parametrov, določenih s tem sklepom, s ciljem okrepitve brezžičnih širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev samo za navzdolnjo povezavo v frekvenčnih pasovih 1 427–1 452 MHz in 1 492–1 517 MHz, da se prepreči škodljiva interferenca in izboljša učinkovitost rabe spektra. Čezmejne sporazume o frekvenčnem usklajevanju v zvezi z aeronavtičnimi telemetrijskimi storitvami bi morale dvo- ali večstransko obravnavati zadevne uprave CEPT.

(15)

Zato bi ukrepe iz tega sklepa morale uporabiti države članice s končnim ciljem zagotoviti uporabo celotnega frekvenčnega pasu 1 427–1 517 MHz ali, če ni nacionalnega povpraševanja, njegovega dela, in sicer za brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve samo za navzdolnjo povezavo, da se čim bolj prispeva k doseganju cilja glede spektra v okviru programa politike radijskega spektra.

(16)

Države članice bi morale poročati Komisiji o izvajanju sklepa in uporabi pasu, da se lažje oceni njegov učinek na ravni Unije in se ga po potrebi lažje pravočasno pregleda. Zlasti bi bilo treba nameniti posebno pozornost utemeljitvi za uporabo nacionalne prožnosti pri dajanju na razpolago spektra v frekvenčnem pasu 1 427–1 452 MHz ali 1 492–1 517 MHz, in sicer vsaki dve leti. Poleg tega bi morale države članice vsaki dve leti poročati o nacionalnih ukrepih, s katerimi se krepi sočasni obstoj s storitvami radioastronomije in pasivnimi storitvami satelitskega raziskovanja Zemlje v frekvenčnem pasu 1 400–1 427 MHz ter mobilnimi satelitskimi storitvami v frekvenčnem pasu 1 518–1 559 MHz.

(17)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora za radijski spekter –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Izvedbeni sklep (EU) 2015/750 se spremeni:

(1)

naslov se nadomesti z naslednjim: „Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/750 z dne 8. maja 2015 o harmonizaciji frekvenčnega pasu 1 427 MHz–1 517 MHz za prizemne sisteme, ki lahko v Uniji zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve“;

(2)

člen 1 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 1

Namen tega sklepa je harmonizirati pogoje glede razpoložljivosti in učinkovite uporabe frekvenčnega pasu 1 427–1 517 MHz za prizemne sisteme, ki lahko v Uniji zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve.“;

(3)

v členu 2 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Najpozneje do 1. oktobra 2018 države članice na neizključni podlagi določijo in zagotovijo razpoložljivost frekvenčnih pasov 1 427–1 452 MHz in 1 492–1 517 MHz ali njihov delov za prizemne sisteme, ki lahko zagotavljajo brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve v skladu s parametri, določenimi v Prilogi.“;

(4)

v členu 2 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   V primeru, da v skladu z odstavkom 2 določijo in zagotovijo razpoložljivost samo dela frekvenčnega pasu 1 427–1 452 MHz ali 1 492–1 517 MHz, države članice:

(a)

zagotovijo, da se vsaka obstoječa uporaba ohranja v strogo potrebnem obsegu in s ciljem postopnega zagotavljanja razpoložljivosti teh pasov za prizemne sisteme, ki lahko zagotavljajo brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve;

(b)

zagotovijo, da takšen delež spektra s frekvenčnim pasom 1 452–1 492 MHz sestavlja predvsem zunanji frekvenčni pas;

(c)

lahko do 1. januarja 2023 in tudi po tem datumu, če ni bilo ugotovljenega nacionalnega povpraševanja po brezžičnih širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitvah v skladu s členoma 3 in 6 Sklepa št. 243/2012/EU, dovolijo uporabo dela teh pasov za neprekinjeno zagotavljanje obstoječih prizemnih fiksnih brezžičnih storitev ali drugo obstoječo uporabo, kjer ni možno deliti uporabe teh pasov z brezžičnimi širokopasovnimi elektronskimi komunikacijskimi storitvami.“;

(5)

V členu 2 se doda naslednji odstavek 4:

„4.   Države članice zagotovijo, da prizemni sistemi iz tega člena zagotavljajo ustrezno zaščito sistemom v sosednjih pasovih.“;

(6)

V členu 2 se doda naslednji odstavek 5:

„5.   Države članice olajšajo sklepanje sporazumov o čezmejnem usklajevanju, da se olajša obratovanje sistemov iz odstavkov 1, 2 in 3, pri čemer upoštevajo obstoječe regulativne postopke in pravice ter ustrezne mednarodne sporazume.“;

(7)

doda se naslednji člen 2a:

„Člen 2a

Države članice pregledajo uporabo člena 2 vsaki dve leti, da se zagotovi čim večja razpoložljivost frekvenčnega pasu 1 427–1 517 MHz za brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve.“;

(8)

člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

Države članice spremljajo uporabo frekvenčnega pasu 1 427–1 517 MHz in Komisiji na zahtevo ali lastno pobudo poročajo o svojih ugotovitvah, da po potrebi omogočijo pravočasen pregled tega sklepa.“;

(9)

doda se naslednji člen 4a:

„Člen 4a

Države članice najpozneje do 1. novembra 2018 Komisiji poročajo o uporabi tega sklepa, vključno z obsegom razpoložljivosti frekvenčnih pasov 1 427–1 452 MHz in 1 492–1 517 MHz.“;

(10)

Priloga k Izvedbenemu sklepu (EU) 2015/750 se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 26. aprila 2018

Za Komisijo

Mariya GABRIEL

Članica Komisije


(1)  UL L 108, 24.4.2002, str. 1.

(2)  Sklep št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra (UL L 81, 21.3.2012, str. 7).

(3)  Dokument RSPG 13-521 rev1.

(4)  Poročilo CEPT št. 65, odobreno 17. novembra 2017, popravljeno 2. marca 2018.

(5)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/750 z dne 8. maja 2015 o harmonizaciji frekvenčnega pasu 1 452 MHz–1 492 MHz za prizemne sisteme, ki lahko v Uniji zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve (UL L 119, 12.5.2015, str. 27).

(6)  Frekvenčna pasova 1 427–1 452 MHz in 1 492–1 518 MHz se v skladu s sporazumom Nata iz leta 2014 o skupnih frekvencah za civilne in vojaške namene (NFJA) uporabljata za kopenske in pomorske vojaške sisteme. V skladu s točko 14 sporazuma uporaba radiofrekvenčnih pasov, kjer je med Natom in državami članicami Nata harmonizirana za vojaške namene, ne izključuje uporabe za civilne namene.

(7)  Direktiva 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo radijske opreme na trgu in razveljavitvi Direktive 1999/5/ES (UL L 153, 22.5.2014, str. 62).


PRILOGA

PRILOGA

PARAMETRI IZ ČLENA 2(1) IN (2)

A.   SPLOŠNI PARAMETRI

1.

Način obratovanja v frekvenčnem pasu 1 427 MHz–1 517 MHz je omejen na oddajanje bazne postaje („samo navzdolnja povezava“).

2.

Bloki v frekvenčnem pasu 1 427 MHz–1 517 MHz se dodelijo v večkratnikih 5 MHz. Spodnja frekvenčna meja dodeljenega bloka je poravnana s spodnjim robom pasu 1 427 MHz ali pa je od njega razmaknjena z večkratnikom 5 MHz.

3.

Oddajanje bazne postaje je skladno s tehničnimi pogoji (masko robov spektralnega bloka) v tej prilogi.

B.   TEHNIČNI POGOJI ZA BAZNE POSTAJE – MASKE ROBOV SPEKTRALNEGA BLOKA

Naslednji tehnični parametri za bazne postaje, t. i. maske robov spektralnega bloka (BEM), se uporabljajo za zagotovitev sočasnega obstoja sosednjih omrežij, ko niso sklenjeni dvostranski ali večstranski sporazumi med operaterji takšnih sosednjih omrežij. Lahko se uporabljajo tudi manj strogi tehnični parametri, če se tako dogovorijo zadevni operaterji ali uprave, pod pogojem, da ti parametri izpolnjujejo tehnične pogoje, ki se uporabljajo za zaščito drugih storitev ali aplikacij, vključno v sosednjih pasovih ali v skladu s čezmejnimi obveznostmi.

BEM je spektrska maska, opredeljena kot funkcija frekvence glede na rob spektrskega bloka, za katerega je bila operatorju dodeljena pravica uporabe. Sestavljena je iz omejitev moči znotraj bloka in zunaj bloka. Omejitev moči znotraj bloka se uporablja za blok, ki ga ima v lasti operater. Omejitve moči zunaj bloka se uporabljajo za spekter, ki se uporablja za brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve (WBB ECS) znotraj frekvenčnega pasu 1 427–1 517 MHz, ki je zunaj bloka, dodeljenega operaterju. Predstavljene so v tabeli 2. Omejitve moči zunaj bloka se uporabljajo za spekter zunaj dela frekvenčnega pasu 1 427–1 517 MHz, ki se uporablja za brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve na nacionalni ravni.

Poleg tega so opredeljene tudi omejitve moči za sočasni obstoj za brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve v pasu 1 427-1 517 MHz, da se zagotovi skladnost med temi storitvami in drugimi radijskimi storitvami ali aplikacijami, tudi takrat, ko del frekvenčnih pasov 1 427–1 452 MHz in 1 492–1 517 MHz ni določen za brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve. Omejitve moči za sočasni obstoj za storitve ali aplikacije v sosednjih pasovih (tj. zunaj spektra, ki se uporablja za brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve) so v tabelah 3, 4 in 5 ter v skladu s tem sklepom omogočajo tudi nacionalno prožnost pri dodeljevanju spektra za brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve znotraj frekvenčnega pasu 1 427–1 517 MHz.

Dodatni tehnični ali proceduralni ukrepi (1) ali oboji se lahko sprejmejo na nacionalni ravni, da se zagotovi sočasni obstoj s storitvami in aplikacijami v sosednjih pasovih.

Zahteve znotraj bloka

Omejitev ekvivalentne izotropne sevane moči (EIRP) znotraj bloka za bazne postaje ni obvezna, razen za frekvenčni blok 1 512–1 517 MHz, za katerega je takšna omejitev v tabeli 1. Za frekvenčne bloke, ki niso frekvenčni blok 1 512–1 517 MHz, države članice lahko določijo omejitev EIRP, ki ne presega 68 dBm/5 MHz in se lahko poveča za posebne uporabe, npr. za agregirano uporabo spektra v pasu 1 427–1 512 MHz in spektra v nižjih frekvenčnih pasovih.

Tabela 1

Največja EIRP znotraj bloka na celico  (2) za bazne postaje za brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve, ki obratujejo v bloku 1 512 –1 517 MHz

Frekvenčni blok

Največja EIRP znotraj bloka

Merilna pasovna širina

1 512 –1 517 MHz

58 dBm

5 MHz

Pojasnila k tabeli 1

Namen teh zahtev je zagotoviti skladnost med brezžičnimi širokopasovnimi elektronskimi komunikacijskimi storitvami v frekvenčnem bloku 1 512–1 517 MHz in mobilnimi satelitskimi storitvami v frekvenčnem pasu 1 518–1 525 MHz.

Zahteve zunaj bloka

Tabela 2

Omejitve EIRP zunaj bloka za BEM bazne postaje v frekvenčnem pasu 1 427 –1 517 MHz na anteno

Frekvenčno območje oddajanja zunaj bloka

Najvišja srednja EIRP zunaj bloka

Merilna pasovna širina

– 10 do – 5 MHz od spodnjega roba bloka

11 dBm

5 MHz

– 5 do 0 MHz od spodnjega roba bloka

16,3 dBm

5 MHz

0 do + 5 MHz od zgornjega roba bloka

16,3 dBm

5 MHz

+ 5 do + 10 MHz od zgornjega roba bloka

11 dBm

5 MHz

Frekvence v pasu 1 427 –1 517 MHz z razmikom več kot 10 MHz od spodnjega ali zgornjega roba bloka

9 dBm

5 MHz

Zahteve za sočasni obstoj za sosednje pasove

Tabela 3

Omejitve moči za neželena oddajanja za bazne postaje v frekvenčnem pasu 1 400 –1 427 MHz za bazne postaje, ki obratujejo v frekvenčnem pasu 1 427 –1 452 MHz

Frekvenčno območje oddajanja zunaj pasu

Najvišja raven moči za neželena oddajanja (3)

Merilna pasovna širina

1 400 –1 427 MHz

– 72 dBW

27 MHz

Pojasnila k tabeli 3

Namen te zahteve je zaščititi radioastronomijo in pasivne storitve satelitskega raziskovanja Zemlje v frekvenčnem pasu 1 400–1 427 MHz pred brezžičnimi širokopasovnimi elektronskimi komunikacijskimi storitvami v frekvenčnem pasu 1 427–1 452 MHz, tudi ko je samo del tega frekvenčnega pasu dodeljen brezžičnim širokopasovnim elektronskim komunikacijskim storitvam. Potrebni so lahko dodatni nacionalni ukrepi, da se radioastronomska opazovanja bolje zaščitijo pred brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve v pasivnem frekvenčnem pasu 1 400–1 427 MHz.

Tabela 4

Omejitve EIRP zunaj pasu za bazne postaje na celico  (4) v frekvenčnem območju 1 518 –1 559 MHz za bazne postaje, ki obratujejo v frekvenčnem pasu 1 492 –1 517 MHz

Frekvenčno območje oddajanja zunaj pasu

Najvišja EIRP zunaj pasu

Merilna pasovna širina

1 518 –1 520 MHz

– 0,8 dBm

1 MHz

1 520 –1 559 MHz

– 30 dBm

1 MHz

Pojasnila k tabeli 4

Namen te zahteve je ustrezno zaščititi mobilne satelitske storitve v frekvenčnem pasu 1 518–1 559 MHz, zlasti v morskih pristaniščih, na letališčih in zemeljskih postajah za sprejem signalov za klic na pomoč, pred brezžičnimi širokopasovnimi elektronskimi komunikacijskimi storitvami v frekvenčnem pasu 1 492–1 517 MHz, tudi ko je samo del tega frekvenčnega pasu dodeljen brezžičnim širokopasovnim elektronskim komunikacijskim storitvam. Dodatni nacionalni ukrepi bi lahko bili potrebni za izboljšanje zaščite mobilnih satelitskih storitev v pasu 1 518–1 559 MHz.

Tabela 5

Omejitve EIRP zunaj pasu za bazne postaje na celico pod 1 452 MHz in nad 1 492 MHz za bazne postaje, ki obratujejo v frekvenčnem pasu 1 452 –1 492 MHz

Frekvenčno območje oddajanja zunaj pasu

Najvišja srednja EIRP zunaj pasu

Merilna pasovna širina

Pod 1 449 MHz

– 20 dBm

1 MHz

1 449 –1 452 MHz

14 dBm

3 MHz

1 492 –1 495 MHz

14 dBm

3 MHz

Nad 1 495 MHz

– 20 dBm

1 MHz

Pojasnila k tabeli 5

Te zahteve se uporabljajo, ko brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve niso vzpostavljene pod 1 452 MHz ali nad 1 492 MHz ali v obeh primerih. Njihov namen je zagotoviti skladnost brezžičnih širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev znotraj frekvenčnega pasu 1 452–1 492 MHz z usklajenimi fiksnimi povezavami, mobilnimi storitvami in aeronavtičnimi telemetrijskimi storitvami, ki so omejene na zemeljske postaje in vzpostavljene v sosednjih frekvenčnih pasovih pod 1 452 MHz ali nad 1 492 MHz.

Ko so brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve vzpostavljene v blokih neposredno pod 1 452 MHz, se omejitve iz tabele 5 za frekvence pod 1 452 MHz ne uporabljajo. Ko so brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve vzpostavljene v blokih neposredno nad 1 492 MHz, se omejitve iz tabele 5 za frekvence nad 1 492 MHz ne uporabljajo. To ne posega v zahteve zunaj pasu iz tabel 3 in 4 ter zahteve zunaj bloka iz tabele 2.


(1)  Na primer eden ali več izmed naslednjih: usklajeno načrtovanje frekvenc, usklajevanje lokacij, strožje omejitve moči znotraj pasu za bazne postaje, strožje omejitve ekvivalentne izotropne sevane moči zunaj pasu od tistih v tabeli 5 za bazne postaje.

(2)  V mestih z več sektorji vrednost na „celico“ ustreza vrednosti enega od sektorjev.

(3)  Raven moči za neželena oddajanja tukaj pomeni izmerjeno raven na antenskem vhodu.

(4)  V mestih z več sektorji vrednost na „celico“ ustreza vrednosti enega od sektorjev.