9.3.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 67/46


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2018/351

z dne 8. marca 2018

o zavrnitvi zavez, ponujenih v zvezi s protidampinškim postopkom glede uvoza nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) („osnovna uredba“), in zlasti člena 8 Uredbe,

po obvestitvi držav članic,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je z Izvedbeno uredbo (EU) 2017/1795 (2) uvedla dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine ter zaključila preiskavo o uvozu nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Srbije („dokončna uredba“).

(2)

Med preiskavo, ki je privedla do uvedbe te dajatve, je pet proizvajalcev izvoznikov iz Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine ponudilo cenovne zaveze. Ker so bile te ponudbe oddane po dodatnem dokončnem razkritju, do katerega je prišlo pozno v preiskavi, Komisija ni mogla proučiti sprejemljivosti takšnih cenovnih zavez pred iztekom roka za sprejetje dokončne uredbe. Zato je Komisija to upoštevala kot izjemno okoliščino in se zavezala, da bo teh pet ponudb do konca proučila v poznejši fazi. Po zaključku preiskave in objavi dokončne uredbe je cenovno zavezo ponudil še šesti proizvajalec izvoznik.

(3)

Komisija je 18. decembra 2017 vse zainteresirane strani obvestila o oceni ponujenih zavez, na podlagi katere je nameravala zavrniti vse ponujene zaveze („ocena Komisije“). Na podlagi teh informacij so zainteresirane strani predložile pisna stališča s pripombami o oceni in v nekaterih primerih dodatne spremembe svojih ponudb. Poleg tega je bilo zainteresiranim strankam, ki so zahtevale zaslišanje, to odobreno.

(4)

Komisija je 3. januarja 2018 prejela zahtevo ukrajinske vlade za posvetovanje v skladu s členom 50a pridružitvenega sporazuma med EU in Ukrajino (3). Posvetovanja so potekala 26. januarja 2018. Pisne pripombe so bile predložene 31. januarja 2018.

2.   ZAVEZE

(5)

Ustreznost in izvedljivost vseh ponudb sta bili ocenjeni ob upoštevanju veljavnega pravnega okvira, vključno s pridružitvenim sporazumom med EU in Ukrajino v primeru ukrajinskega proizvajalca izvoznika.

2.1.   Ponujene zaveze in njihova ocena

2.1.1.   Companhia Siderúrgica Nacional (Brazilija)

(6)

Proizvajalec izvoznik je ponudil eno minimalno uvozno ceno na tono za določen obseg izvoza v Unijo in drugo, višjo minimalno uvozno ceno za količino nad tem. Proizvajalec izvoznik je ponudil tudi mehanizem prilagoditve cen.

(7)

Ponudba na podlagi ene povprečne minimalne uvozne cene je neustrezna, saj ne bo odpravila škodljivih učinkov dampinga za vse vrste izdelkov, zlasti najdražje. Kot je ugotovljeno v uvodnih izjavah 632 in 655 dokončne uredbe, je Komisija menila, da je ukrep v obliki fiksnega zneska na tono, določenega za posamezno družbo, natančneje odražal škodo, ki jo je povzročil proizvajalec izvoznik, za katerega je bil ugotovljen damping, kot minimalna uvozna cena. Zagotavlja tudi, da dajatev v celoti odpravlja škodo in s tem nudi takojšnjo zaščito industriji Unije, kar za minimalno uvozno ceno ne velja. Poleg tega ponudba pokriva transakcije med povezanimi subjekti. Sama narava teh odnosov predstavlja številne možnosti za navzkrižno kompenzacijo. Minimalno uvozno ceno bi lahko kompenzirali s katero koli drugo transakcijo, posojilom ali nepovratnimi sredstvi med dvema povezanima subjektoma. Komisija teh transakcij ne more spremljati in nima ustreznih meril, na podlagi katerih bi lahko preverila, ali gre za resnične transakcije ali za kompenzacijo.

(8)

Poleg tega sprejetje ponudbe ne bi bilo smiselno. Proizvajalec izvoznik ima povezane družbe v več državah članicah in nekatere izmed njih zadevni izdelek nadalje predelujejo. Proizvajalec izvoznik strankam v Uniji prodaja tudi druge izdelke, z njim povezani uvoznik pa prodaja podobne izdelke iz drugih virov. Zato Komisija teh dejavnosti in izvajanja dveh različnih minimalnih uvoznih cen glede na obseg izvoza ne more učinkovito spremljati.

(9)

V odgovoru na oceno Komisije je proizvajalec izvoznik trdil, da minimalna uvozna cena, ki jo je predlagal v svoji ponudbi, odpravlja škodljivi učinek dampinga, saj je Komisija v fazi preiskave predlagala enako minimalno uvozno ceno. Proizvajalec izvoznik je navedel, da je podlaga za minimalno uvozno ceno tehtano povprečje uvoznih cen vseh vrst izdelkov. Posledično minimalna uvozna cena ne bi škodovala proizvajalcem Unije, saj bi se cenejše vrste izdelkov uvrstile na višjo cenovno raven, kot bi bilo ustrezno, kar bi pomenilo izravnavo za dražje vrste izdelkov. Po mnenju proizvajalca izvoznika bi po tej logiki sestave vrst izdelkov njegovega izvoza v obdobju preiskave minimalna uvozna cena zadostovala za odpravo škodljivega učinka dampinga. Poleg tega je proizvajalec izvoznik trdil, da minimalna uvozna cena ne bi smela biti prilagojena na račun prodaje prek povezane družbe, med drugim zaradi načina določanja njegove izvozne cene v dokončni uredbi. Proizvajalec izvoznik je trdil, da navzkrižna kompenzacija iz več razlogov ni mogoča, zlasti ker bi bila navzkrižna kompenzacija razvidna iz letnih poročil proizvajalca izvoznika in njegove povezanih družb. Poleg tega je proizvajalec izvoznik spremenil svojo ponudbo zaveze. V novi ponudbi se je proizvajalec izvoznik zavezal, da bo prenehal z nadaljnjo prodajo vroče valjanih ploščatih izdelkov prek povezanega subjekta v Uniji in da bo poročal o prodaji drugih izdelkov v Unijo.

(10)

Glede pripombe, da predlagana minimalna uvozna cena odpravlja škodljivi učinek dampinga, ker je identična tisti, ki jo je predlagala Komisija v fazi preiskave, je Komisija opozorila, da je bila ta rešitev nazadnje zavrnjena. Razlogi za to zavrnitev so navedeni med drugim v uvodnih izjavah 632 in 655 dokončne uredbe, kar je povzeto v uvodni izjavi 7 zgoraj. Pripomba glede tega, da je podlaga za minimalno uvozno ceno tehtano povprečje uvoznih cen, ni vplivala na sklep, da minimalna uvozna cena ne odpravlja škodljivega učinka dampinga za najdražje vrste izdelkov. Komisiji ni uspelo pridobiti podatkov v podporo trditvi, da bi minimalna uvozna cena odpravila škodljivi učinek dampinga zaradi sestave vrst izdelkov izvoza v obdobju preiskave. Tudi vložnik takih podatkov ni predložil. Tudi če bi ji bili na voljo podatki, ki bi to trditev potrjevali, je Komisija menila, da ni ovir za premik sestave vrst izdelkov k dražjim vrstam izdelkov. Dejansko bi sama uporaba minimalne uvozne cene lahko spodbudila tak premik. Glede pripombe, da minimalna uvozna cena ne bi smela biti prilagojena na račun prodaje prek povezane družbe, se Komisija lahko strinja, da glede na okoliščine primera v obdobju preiskave in zlasti glede na to, kako je bila določena izvozna cena za proizvajalca izvoznika v dokončni uredbi, ta prilagoditev ne bi bila upravičena. Vendar ni nobenega jamstva, da se okoliščine ne bodo spremenile, zlasti, ker sta družbi povezani. Kar zadeva spremembo ponudbe in tveganja navzkrižne kompenzacije, je Komisija opozorila, da bi zaveza o prenehanju nadaljnje prodaje zadevnega izdelka sicer omejila nekatera tveganja navzkrižne kompenzacije, vendar glavni problem, namreč uporaba minimalne uvozne cene za transakcije med povezanimi subjekti, ostaja. Take povezave med dvema subjektoma nudijo številne možnosti navzkrižne kompenzacije, ki jih Komisija ne more učinkovito spremljati. Vse izmed njih ne bi bile prikazane v letnih poročilih in za tiste, ki bi bile, Komisija ne bi imela ustreznih referenčnih meril za presojo, ali gre za kompenzacijo. Zaveza, ki pokriva povezano prodajo, je lahko sprejeta le, če se zadevni izdelek nazadnje proda naprej neodvisni stranki in je za te transakcije mogoče uporabiti ustrezno prilagojeno minimalno uvozno ceno. To ni mogoče, če se zadevni izdelek predela v drug izdelek.

2.1.2.   Usinas Siderurgicas de Minas Gerais S.A. (Brazilija)

(11)

Proizvajalec izvoznik je ponudil eno minimalno uvozno ceno na tono za ves svoj izvoz.

(12)

Ponudba na podlagi ene povprečne minimalne uvozne cene je neustrezna, saj ne bo odpravila škodljivih učinkov dampinga za vse vrste izdelkov, zlasti najdražje. Kot je ugotovljeno v uvodnih izjavah 632 in 655 dokončne uredbe, je Komisija menila, da je ukrep v obliki fiksnega zneska na tono, določenega za posamezno družbo, natančneje odražal škodo, ki jo je povzročil proizvajalec izvoznik, za katerega je bil ugotovljen damping, kot enotna minimalna uvozna cena. Zagotavlja tudi, da dajatev v celoti odpravlja škodo in s tem nudi takojšnjo zaščito industriji Unije, kar za enotno minimalno uvozno ceno ne velja. Ponudba je neustrezna tudi zato, ker proizvajalec izvoznik ni predlagal mehanizma prilagoditve cen, medtem ko cene vroče valjanih ploščatih izdelkov ponavadi v daljšem časovnem obdobju znatno nihajo.

(13)

Poleg tega sprejetje ponudbe ne bi bilo smiselno. Zaradi svetovne strukture in prodajnih dejavnosti proizvajalca izvoznika predlagane cenovne zaveze ne bi bilo možno učinkovito spremljati, zaradi česar obstajajo različne možnosti za navzkrižno kompenzacijo cen. Proizvajalec izvoznik ima številne povezane družbe v več državah članicah in zunaj Unije. Poleg tega proizvajalec izvoznik v Unijo prodaja tudi druge izdelke. Zato Komisija teh dejavnosti ne more učinkovito spremljati.

2.1.3.   Mobarakeh Steel Company (Iran)

(14)

Proizvajalec izvoznik je ponudil eno minimalno uvozno ceno na tono za ves svoj izvoz, prilagojeno za prodajo prek njegovega trgovca v Uniji.

(15)

Ponudba na podlagi ene povprečne minimalne uvozne cene je neustrezna, saj ne bo odpravila škodljivih učinkov dampinga za vse vrste izdelkov, zlasti najdražje. Kot je ugotovljeno v uvodnih izjavah 632 in 655 dokončne uredbe, je Komisija menila, da je ukrep v obliki fiksnega zneska na tono, določenega za posamezno družbo, natančneje odražal škodljivi damping, ki je bil ugotovljen za proizvajalca izvoznika, kot minimalna uvozna cena. Zagotavlja tudi, da dajatev v celoti odpravlja škodljivi damping in s tem nudi takojšnjo zaščito industriji Unije, kar za minimalno uvozno ceno ne velja. Ponudba je neustrezna tudi zato, ker proizvajalec izvoznik ni predlagal mehanizma prilagoditve cen, medtem ko cene vroče valjanih ploščatih izdelkov ponavadi v daljšem časovnem obdobju znatno nihajo.

(16)

Poleg tega sprejetje ponudbe ne bi bilo smiselno. Ker proizvajalec izvoznik v Unijo prodaja tudi druge izdelke, predlagane cenovne zaveze ne bi bilo mogoče učinkovito spremljati, zaradi česar obstajajo možnosti za navzkrižno kompenzacijo cen. Zato Komisija teh dejavnosti ne more učinkovito spremljati.

(17)

V odgovoru na oceno Komisije je proizvajalec izvoznik trdil, da Komisija ni omenila dejstva, da je njegova ponudba odražala predlog Komisije v fazi preiskave. Proizvajalec izvoznik je zahteval pojasnilo, zakaj ponudba, ki odraža navedeni predlog, ni primerna. Proizvajalec izvoznik je trdil, da je minimalna uvozna cena, ki jo je predlagal, višja od tiste, ki jo je predlagala Komisija v preiskavi, zato minimalna uvozna cena, predlagana v zavezi, po definiciji odpravlja škodo, povzročeno industriji Unije. Poleg tega je proizvajalec izvoznik trdil, da ni razlike med minimalno uvozno ceno in posebno dajatvijo na tono v zvezi z odpravo škodljivega učinka dampinga za najdražji izdelek, zato je ta trditev brezpredmetna. Proizvajalec izvoznik je trdil, da dejstvo, da prodaja druge izdelke v Unijo, samodejno ne povzroči tveganja navzkrižne kompenzacije. Trdil je tudi, da bi računi na podlagi zaveze odpravili vsakršno tveganje izogibanja ali navzkrižne kompenzacije povsem enako kot veljaven trgovinski račun, predlagan v dokumentu o splošnem dokončnem razkritju.

(18)

Komisija je opozorila, da je v svoji oceni obravnavala podobnosti med ponudbo zaveze in možnostjo, o kateri je potekal razmislek v fazi preiskave, in poleg tega v uvodni izjavi 15 zgoraj poudarja in povzema del dokončne uredbe, ki pojasnjuje, zakaj je bila ta možnost zavrnjena. Enaka razlaga se nanaša na pripombo proizvajalca izvoznika, v kateri primerja račune na podlagi zaveze z eno od rešitev, o kateri je potekal razmislek med preiskavo, nazadnje pa jo je Komisija zavrnila. Dejstvo, da je minimalna uvozna cena, ki jo je predlagal proizvajalec izvoznik, višja od tiste, o kateri je razmišljala Komisija na neki točki preiskave, ne pomeni, da ta minimalna uvozna cena že po definiciji odpravlja škodljivi učinek dampinga. Gre za majhno razliko, ki ne vpliva na sklepanje, da je povprečna minimalna uvozna cena neustrezna, saj ne bo odpravila škodljivih učinkov dampinga za vse vrste izdelkov, zlasti najdražje. Pripomba, da sta minimalna uvozna cena in posebna dajatev enako neučinkoviti, prav tako ni na mestu. Za razliko od minimalne uvozne cene so v primeru posebne dajatve uvozniki prisiljeni plačati več za dražjo vrsto izdelkov, saj je tržna cena vrste izdelkov del cene, ki jo plačajo, drugi del pa je dajatev. Situacija je drugačna v primeru minimalne uvozne cene, ki je enaka za vse vrste izdelkov. Prodajo drugih izdelkov v Unijo pa je res mogoče uporabiti za navzkrižno kompenzacijo le, če se prodajajo istim strankam kot vroče valjani ploščati izdelki. Vendar je Komisija ugotovila, da sta navzkrižna kompenzacije in tveganje navzkrižne kompenzacije dva različna pojma. Komisija se na primer zaveda, da proizvajalec izvoznik prodaja druge izdelke v Unijo, vendar nima podatkov glede strank proizvajalca izvoznika za te izdelke. Proizvajalec izvoznik zlasti ni zanikal prodaje drugih izdelkov svojim odjemalcem vroče valjanih ploščatih izdelkov in se tudi ni zavezal, da tega ne bo počel v prihodnosti. Ta položaj, ki sicer ne dokazuje navzkrižne kompenzacije, jasno predstavlja tveganje navzkrižne kompenzacije, ki je Komisija ne more nadzorovati.

2.1.4.   PJSC Magnitogorsk Iron and Steel Works (Rusija)

(19)

Proizvajalec izvoznik je ponudil dve minimalni uvozni ceni na tono, eno za plošče in eno za kolobarje. Proizvajalec izvoznik je ponudil tudi mehanizem prilagoditve cen in se v spremembi svoje ponudbe zavezal, da bo zadevni izdelek prodajal samo neposredno neodvisnim strankam v Uniji in da ne bo prodajal drugih izdelkov svojim odjemalcem vroče valjanih ploščatih izdelkov v Uniji.

(20)

Ponudba proizvajalca izvoznika je bila predložena po zaključku preiskave in bi jo bilo zato treba zavrniti. Medtem ko se v skladu s členom 8(2) osnovne uredbe v izjemnih okoliščinah zaveze lahko ponudijo po izteku obdobja, v katerem se na podlagi člena 20(5) osnovne uredbe lahko vlagajo stališča, bi morala biti takšna ponudba podana v razumnem času pred zaključkom preiskave.

(21)

Vendar je ponudba na podlagi dveh povprečnih minimalnih uvoznih cen neustrezna, tudi če bi bila podana pravočasno, saj ne bo odpravila škodljivih učinkov dampinga za vse vrste izdelkov, zlasti najdražje. Kot je ugotovljeno v uvodnih izjavah 632 in 655 dokončne uredbe, je Komisija menila, da je ukrep v obliki fiksnega zneska na tono, določenega za posamezno družbo, natančneje odražal škodljivi damping, ki je bil ugotovljen za proizvajalca izvoznika, kot minimalna uvozna cena. Zagotavlja tudi, da dajatev v celoti odpravlja škodljivi damping in s tem nudi takojšnjo zaščito industriji Unije, kar za minimalno uvozno ceno ne velja.

(22)

Poleg tega sprejetje ponudbe ne bi bilo smiselno. Zaradi svetovne strukture in prodajnih dejavnosti proizvajalca izvoznika predlagane cenovne zaveze ne bi bilo možno učinkovito spremljati, zaradi česar obstajajo različne možnosti za navzkrižno kompenzacijo cen. Proizvajalec izvoznik ima številne povezane družbe in v Unijo prodaja še druge izdelke iz jekla. Zato Komisija teh dejavnosti ne more učinkovito spremljati.

(23)

V odgovor na oceno Komisije je proizvajalec izvoznik izrazil nestrinjanje z zgornjo oceno in poudaril pomen svojih dodatnih zavez, da bo uporabljal samo en prodajni kanal in da svojim odjemalcem vroče valjanih ploščatih izdelkov ne bo prodajal drugih izdelkov.

(24)

V zvezi z dodatnimi zavezami je Komisija ugotovila, da je glede na globalno strukturo proizvajalca izvoznika in globalno strukturo njegovih strank nemogoče spremljati vse možnosti navzkrižne kompenzacije, ki so na voljo. Če na primer podjetja, ki so vključena v zavezo, odjemalcu vroče valjanih ploščatih izdelkov v Uniji ne prodajajo drugih izdelkov, ni ovir za to, da bi njihove povezane družbe v Uniji ali zunaj nje sklepale transakcije s potencialom navzkrižne kompenzacije s temi strankami ali njihovi povezani subjekti. Čeprav se proizvajalec izvoznik z oceno ustreznosti svoje ponudbe ni strinjal, ni predložil dodatnih argumentov zoper sklep, ki ga je sprejela Komisija.

2.1.5.   Novolipetsk Steel OJSC (Rusija)

(25)

Proizvajalec izvoznik je najprej ponudil različne minimalne uvozne cene na tono glede na vrsto izdelka. Nato je svojo ponudbo spremenil in predlagal eno minimalno uvozno ceno na tono za vse vrste izdelkov z mehanizmom prilagoditve cen na podlagi povprečnih cen vroče valjanih ploščatih izdelkov. Poleg tega je proizvajalec izvoznik predlagal količinsko zgornjo mejo na letni ravni in se zavezal, da bo prodajal samo svoji povezani družbi v Uniji in samo za nadaljnjo predelavo.

(26)

Ponudba na podlagi ene povprečne minimalne uvozne cene je neustrezna, saj ne bo odpravila škodljivih učinkov dampinga za vse vrste izdelkov, zlasti najdražje. Kot je ugotovljeno v uvodnih izjavah 632 in 655 dokončne uredbe, je Komisija menila, da je ukrep v obliki fiksnega zneska na tono, določenega za posamezno družbo, natančneje odražal škodljivi damping, ki je bil ugotovljen za proizvajalca izvoznika, kot minimalna uvozna cena. Zagotavlja tudi, da dajatev v celoti odpravlja škodljivi damping in s tem nudi takojšnjo zaščito industriji Unije, kar za minimalno uvozno ceno ne velja. Poleg tega ponudba pokriva transakcije med povezanimi subjekti. Sama narava teh odnosov predstavlja številne možnosti za navzkrižno kompenzacijo. Minimalno uvozno ceno bi lahko kompenzirali s katero koli drugo transakcijo, posojilom ali nepovratnimi sredstvi med dvema povezanima subjektoma. Komisija teh transakcij ne more spremljati in nima ustreznih meril, na podlagi katerih bi lahko preverila, ali gre za resnične transakcije ali za kompenzacijo.

(27)

Poleg tega sprejetje ponudbe ne bi bilo smiselno. Zaradi svetovne strukture in prodajnih dejavnosti proizvajalca izvoznika predlagane cenovne zaveze ne bi bilo možno učinkovito spremljati, zaradi česar obstajajo različne možnosti za navzkrižno kompenzacijo cen. Poleg tega povezane družbe v Uniji prav tako proizvajajo in prodajajo podoben izdelek. Zato Komisija teh dejavnosti ne more učinkovito spremljati.

(28)

V odgovoru na oceno Komisije je proizvajalec izvoznik trdil, da Komisija ni upoštevala dveh ključnih elementov njegove ponudbe, in sicer količinske zgornje meje in zaveze o končni rabi (tj. samo za nadaljnjo obdelavo). Po navedbah proizvajalca izvoznika ti dve zavezi zagotavljata, da izvoza po dampinških cenah ne bi bilo več, saj se zadevni izdelek ne bi izvažal na prosti trg Unije. Proizvajalec izvoznik je trdil, da v dokončni uredbi Komisija ni ugotovila škode na zaprtem trgu. Kljub tem argumentom je proizvajalec izvoznik v duhu polnega sodelovanja spremenil svojo ponudbo, tako da je ponudil dvaindvajset minimalnih uvoznih cen, ki temeljijo na vrstah izdelkov. V zvezi s tveganjem navzkrižne kompenzacije je proizvajalec izvoznik trdil, da je glede na to, da prodaje na prostem trgu ne bo, pravzaprav nepomembno, po kakšni minimalni ceni se zadevni izdelek prodaja znotraj skupine. Ker je takšna minimalna cena nepomembna, je tveganje navzkrižne kompenzacije prav tako nepomembno. Proizvajalec izvoznik je nadalje trdil, da so transakcije znotraj skupine predmet politike transfernih cen skupine in se zato ne morejo uporabiti za navzkrižno kompenzacijo.

(29)

Proizvajalec izvoznik v obdobju preiskave ni prodajal vroče valjanih ploščatih izdelkov svojim povezanim subjektom v Uniji. Poleg tega, v nasprotju z navedbami proizvajalca izvoznika, prodaja vroče valjanih ploščatih izdelkov za nadaljnjo predelavo znotraj skupine ni bila izključena iz ugotovitve glede škodljivega dampinga v dokončni uredbi. Ta prodaja je trenutno predmet veljavne dajatve in te ugotovitve ni mogoče razveljaviti z zavezo. Glede na to, da trditev proizvajalca izvoznika glede tega, da navzkrižna kompenzacija v skupini ni mogoča, temelji na napačni domnevi, da prodaja za predelavo znotraj skupine ne povzroča škodljivega dampinga, je bila ta trditev zavrnjena. Poleg tega je politika notranjih transferjev v skupini interna odločitev skupine in zato ni zadostna zaščita pred navzkrižnimi kompenzacijami. Tudi če bi bila, bi bilo navzkrižno kompenzacijo znotraj skupine mogoče doseči na drugačen način kot s prodajo blaga. Zaveza, ki pokriva povezano prodajo, je lahko sprejeta le, če se zadevni izdelek nazadnje proda naprej neodvisni stranki in je za te transakcije mogoče uporabiti ustrezno prilagojeno minimalno uvozno ceno. To ni mogoče, če se zadevni izdelek predela v drug izdelek. Ponudbe dvaindvajsetih minimalnih uvoznih cen, ki temeljijo na skupinah vrst izdelkov, ni bilo mogoče sprejeti, saj njihovo učinkovito spremljanje s strani carinskih organov ne bi bilo mogoče.

2.1.6.   Metinvest Group (Ukrajina)

(30)

Proizvajalec izvoznik je v svoji prvotni ponudbi predlagal dve možnosti. Prvi scenarij temelji na eni minimalni uvozni ceni na tono (povprečna cena v obdobju preiskave, povečana za dajatev in prilagojena za zvišanje cene surovin po obdobju preiskave) in vključuje možnost prodaje po ceni, nižji od minimalne uvozne cene, z uporabo dajatve. Drugi scenarij temelji na nižji minimalni uvozni ceni na tono (brez prilagoditve za zvišanje cene surovin po obdobju preiskave) in ne vključuje možnosti prodaje po ceni, ki je nižja od te minimalne uvozne cene. Proizvajalec izvoznik je nato svojo ponudbo spremenil, tako da je dodal količinsko zgornjo mejo na letni ravni za prodajo v okviru zaveze.

(31)

Komisija ne sprejema t. i. klavzul à la carte, ki bi proizvajalcu izvozniku omogočale prodajo v okviru zaveze in vzporedno pod minimalno uvozno ceno z uporabo dajatve, tako da bi lahko prišel v poštev samo drugi scenarij. Sprejem takšne klavzule bi omogočil mehanizem navzkrižne kompenzacije, pri katerem bi se transakcije na ravni minimalne uvozne cene lahko kompenzirale s transakcijami po cenah, nižjih od minimalne uvozne cene.

(32)

Člen 50 pridružitvenega sporazuma med EU in Ukrajino daje prednost zavezam, pod pogojem, da Komisija prejme izvedljivo ponudbo, ki je ustrezna in za sprejetje katere se ne šteje, da ni smiselno. V tem primeru iz razlogov, pojasnjenih v nadaljevanju, Komisija ni prejela izvedljive ponudbe zaveze in zato prednosti ni mogoče upoštevati.

(33)

Po oceni Komisije obstaja več razlogov, zakaj ponudba ni ustrezna. Ponudba temelji na eni povprečni minimalni uvozni ceni, zato ne bo odpravila škodljivih učinkov dampinga za vse vrste izdelkov, zlasti najdražje. Kot je ugotovljeno v uvodnih izjavah 632 in 655 dokončne uredbe, je Komisija menila, da je ukrep v obliki fiksnega zneska na tono, določenega za posamezno družbo, natančneje odražal škodljivi damping, ki je bil ugotovljen za proizvajalca izvoznika, kot minimalna uvozna cena. Zagotavlja tudi, da dajatev v celoti odpravlja škodljivi damping in s tem nudi takojšnjo zaščito industriji Unije, kar za minimalno uvozno ceno ne velja. Proizvajalec izvoznik ni predlagal prilagoditve na račun prodaje prek svojih povezanih družb. Medtem ko cene vroče valjanih ploščatih izdelkov ponavadi v daljšem časovnem obdobju znatno nihajo, proizvajalec izvoznik ni predlagal mehanizma prilagoditve cen. Poleg tega sta v zavezo vključena le dva od treh proizvodnih obratov, ki so v obdobju preiskave zadevni izdelek izvažali v Unijo. Proizvajalec izvoznik je še predlagal, da bi pogoji zaveze vključevali njegovo prodajo povezanim subjektom v Uniji. Sama narava teh odnosov predstavlja številne možnosti za navzkrižno kompenzacijo. Minimalno uvozno ceno bi lahko kompenzirali s katero koli drugo transakcijo, posojilom ali nepovratnimi sredstvi med dvema povezanima subjektoma. Komisija teh transakcij ne more spremljati in nima ustreznih meril, na podlagi katerih bi lahko preverila, ali gre za resnične transakcije ali za kompenzacijo.

(34)

Poleg tega sprejetje ponudbe ne bi bilo smiselno. Zaradi svetovne strukture in prodajnih dejavnosti proizvajalca izvoznika predlagane cenovne zaveze ne bi bilo možno učinkovito spremljati, zaradi česar obstajajo različne možnosti za navzkrižno kompenzacijo cen. Proizvajalec izvoznik ima več povezanih družb v različnih državah članicah in zunaj Unije in nekatere izmed njih proizvajajo in prodajajo podoben izdelek. Proizvajalec izvoznik prodaja v Unijo prek ene ali več od teh družb. Zato Komisija teh dejavnosti ne more učinkovito spremljati.

(35)

V odgovor na oceno Komisije je proizvajalec izvoznik predložil tretjo različico svoje ponudbe zaveze. V novi različici ponudbe je proizvajalec izvoznik predlagal štiri različne minimalne uvozne cene in se zavezal, da ne bo prodajal pod njimi. Po navedbah proizvajalca izvoznika je bila ta sprememba uvedena kljub mnenju Komisije v fazi preiskave, da je sprejemljiva ena minimalna uvozna cena za vse vrste izdelkov, kar je privedlo do uvedbe dajatve. Poleg tega se je proizvajalec izvoznik zavezal, da bo v ponudbo zaveze vključil tretji proizvodni obrat, da zadevnega izdelka ne bo prodajal prek svojih povezanih subjektov v Uniji, da bo sporočal podatke o prodaji v Uniji drugih izdelkov svojim odjemalcem vroče valjanih ploščatih izdelkov v Uniji in da zadevnega izdelka in drugih izdelkov ne bo prodajal zunaj Unije svojim odjemalcem vroče valjanih ploščatih izdelkov v Uniji. Proizvajalec izvoznik je tudi predlagal nižjo količinsko zgornjo mejo na letni ravni. Za prodajo nad to zgornjo mejo je proizvajalec izvoznik ponudil uporabo veljavne protidampinške dajatve.

(36)

Poleg teh zavez je med posvetovanji ukrajinska vlada predlagala, da bo Komisiji predložila statistične podatke o izvozu za zadevni izdelek in ustanovila skupino strokovnjakov, ki bi olajšali izmenjavo statističnih in drugih podatkov.

(37)

Proizvajalec izvoznik je 5. februarja 2018 ponovno spremenil svojo ponudbo zaveze. Proizvajalec izvoznik je trdil, da je njegova celotna prodaja predmet stroge cenovne politike skupine, kar preprečuje navzkrižno kompenzacijo. Poleg tega je proizvajalec izvoznik trdil, da redne revizije davčnih organov, tako v Uniji kot v Švici, strogo preverjajo cenovne politike skupine. Kljub temu se je proizvajalec izvoznik zavezal, da ne bo prodajal vroče valjanih ploščatih izdelkov, proizvedenih v Uniji, in drugih izdelkov, ki jih proizvaja njegova skupina, svojim odjemalcem vroče valjanih ploščatih izdelkov, ki kupujejo zadevni izdelek. To bi veljalo za vse njegove stranke razen ene, ki bi kupovala vroče valjane ploščate izdelke iz Ukrajine in Unije ter druge izdelke, ki jih proizvaja skupina.

(38)

Glede pripombe, da je bila Komisija v fazi preiskave mnenja, da je sprejemljiva ena minimalna uvozna cena za vse vrste izdelkov, je Komisija opozorila, da je bila ta rešitev nazadnje zavrnjena. Razlogi za to zavrnitev so navedeni med drugim v uvodnih izjavah 632 in 655 dokončne uredbe, kar je povzeto v uvodni izjavi 33 zgoraj.

(39)

Ponudba je še vedno neustrezna iz več razlogov. Od štirih predlaganih skupin minimalnih uvoznih cen v eni izmed njih skorajda ni bilo prodaje, v drugi obstaja cenovna različica, v preostalih dveh skupinah pa znatne cenovne različice. Minimalne uvozne cene, ki temeljijo na povprečnih cenah v vsaki skupini, zato ne bodo odpravile škodljivih učinkov dampinga za vse vrste izdelkov, zlasti najdražje v vsaki skupini. Poleg tega so bile ravni štirih minimalnih uvoznih cen določene povsem naključno. Komisiji niso bili predloženi nobeni podatki, ki bi upravičili razliko med minimalnimi uvoznimi cenami. Medtem ko cene vroče valjanih ploščatih izdelkov ponavadi v daljšem časovnem obdobju znatno nihajo, proizvajalec izvoznik še vedno ni predlagal mehanizma prilagoditve cen.

(40)

Poleg tega sprejetje ponudbe zaveze še vedno ni smiselno. Proizvajalec izvoznik se je zavezal, da ne bo prodajal izdelkov subjektom svojih strank v Uniji, ki imajo sedež zunaj Unije. Vendar pa ta zaveza vključuje samo tri proizvodna podjetja, ne upošteva pa na desetine njegovih povezanih družb, vključno s švicarskim trgovcem. Tudi če bi bile vse te družbe vključene v zavezo, pa glede na velikost skupine proizvajalca izvoznika in njegove baze strank takšne zaveze ne bi bilo mogoče spremljati. Poleg tega je proizvajalec izvoznik predlagal, da bi poročal o prodaji drugih izdelkov svojim odjemalcem vroče valjanih ploščatih izdelkov v Uniji. Vendar Komisija ne bi imela ustreznih referenčnih meril, da bi lahko preverila, ali gre pri teh transakcijah za kompenzacijo. Medtem ko se je proizvajalec izvoznik zavezal, da ne bo prodajal prek svojih povezanih subjektov v Uniji, ti subjekti prodajajo podoben izdelek na trgu Unije. Čeprav te transakcije lahko zadevajo iste stranke in se zato lahko uporabljajo za kompenzacijo, so povsem zunaj okvira zaveze.

(41)

Sprememba ponudbe zaveze, predlagana 5. februarja 2018 (tj. da bo proizvajalec izvoznik prodajal samo zadevni izdelek vsem svojim odjemalcem vroče valjanih ploščatih izdelkov v Uniji razen enemu), ne odpravlja zgoraj omenjenega pomisleka glede izvzete stranke. Kar se tiče drugih strank, bi bilo glede na velikost skupine proizvajalca izvoznika nemogoče spremljati, ali katera od družb, povezanih s proizvajalcem izvoznikom, prodaja druge izdelke odjemalcem vroče valjanih ploščatih izdelkov v Uniji ali njihovim povezanim subjektom. Notranji cenovni politiki proizvajalca izvoznika in stranke, kateri namerava prodajati, nista zadostna zaščita pred navzkrižnimi kompenzacijami. Poleg tega proizvajalec izvoznik ni pojasnil, kako bi revizije davčnih organov v Uniji in v Švici odkrile cene, ki pomenijo navzkrižne kompenzacije. Dogovor o prodaji izdelka po nižji ceni od siceršnje ne krši nujno davčne zakonodaje, saj je del tekočih pogajanj o cenah.

(42)

Prodaje nad zgornjo mejo na letni ravni z uporabo veljavne protidampinške dajatve ni mogoče sprejeti, saj bi se lahko uporabila za kompenzacijo. To je v bistvu variacija klavzul à la carte, opisanih v uvodni izjavi 31 zgoraj, odložena na kasnejši čas. Zato ta nova ponudba z znižanjem zgornje meje precej pod pretekle letne izvozne količine povečuje tveganje navzkrižne kompenzacije.

(43)

Kljub temu, da pridružitveni sporazum med EU in Ukrajino v členu 50 daje prednost zavezam, ponudbe ni mogoče sprejeti, saj je neustrezna. Če bi bila ustrezna, iz zgoraj navedenih razlogov njeno sprejetje še vedno ne bi bilo smiselno. Nobeden od zgoraj navedenih pomislekov ne bi bil zadosti obravnavan z izmenjavo statističnih podatkov in oblikovanjem skupine strokovnjakov, kar je med posvetovanjem predlagala ukrajinska vlada.

2.2.   Sklepna ugotovitev

(44)

Iz zgoraj navedenih razlogov Komisija ne more sprejeti nobene od teh ponujenih zavez.

2.3.   Pripombe strani in zavrnitev ponujenih zavez

(45)

Zainteresirane strani so bile obveščene o razlogih za to odločitev in so imele možnost, da podajo pripombe in zahtevajo zaslišanje. Vladi Ukrajine je bilo tudi ponujeno posvetovanje v skladu s členom 50a pridružitvenega sporazuma med EU in Ukrajino. Posvetovanja z ukrajinskimi organi so bila izvedena 26. januarja 2018, ukrajinska vlada pa je predložila pisne pripombe 31. januarja 2018. Poleg tega so bila izvedena številna zaslišanja z zadevnimi proizvajalci izvozniki in združenjem Eurofer, ki predstavlja industrijo Unije. Vse pripombe, prejete v tem procesu, so bile obravnavane zgoraj. Niti predložene pripombe zainteresiranih strani niti posvetovanja z ukrajinsko vlado niso privedli do drugačnega sklepa od zavrnitve ponujenih zavez –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Zaveze, ki so jih ponudili proizvajalci izvozniki v zvezi s protidampinškim postopkom glede uvoza nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine, se zavrnejo.

Člen 2

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 8. marca 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 176, 30.6.2016, str. 21.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1795 z dne 5. oktobra 2017 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Brazilije, Irana, Rusije in Ukrajine ter o zaključku preiskave o uvozu nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Srbije (UL L 258, 6.10.2017, str. 24).

(3)  UL L 161, 29.5.2014, str. 3.