5.3.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 62/18


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2018/320

z dne 28. februarja 2018

o nekaterih ukrepih varovanja zdravja živali za trgovino z močeradi znotraj Unije in vnos takih živali v Unijo v zvezi z glivo Batrachochytrium salamandrivorans

(notificirano pod dokumentarno številko C(2018) 1208)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (1) ter zlasti člena 10(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 91/496/EGS z dne 15. julija 1991 o določitvi načel o organizaciji veterinarskih pregledov živali, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav, in o spremembi direktiv 89/662/EGS, 90/425/EGS ter 90/675/EGS (2) in zlasti člena 18(1) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Nova patogena gliva pri močeradih Batrachochytrium salamandrivorans (v nadaljnjem besedilu: Bsal) se od leta 2013 pojavlja v Belgiji, Nemčiji, na Nizozemskem in v Združenem kraljestvu. Ogroža gojene in prostoživeče populacije močeradov ter lahko povzroča precejšnjo obolevnost in umrljivost pri navedenih populacijah. Gliva Bsal je za nekatere vrste močeradov smrtonosna, medtem ko so druge vrste popolnoma ali deloma odporne nanjo, vendar lahko prenašajo Bsal na koži in tako delujejo kot rezervoarji in vir okužbe ali kontaminacije za druge vrste močeradov.

(2)

Glede na obstoječa znanstvena spoznanja o Bsal, zbrana v znanstvenem mnenju (3) Evropske agencije za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) o Bsal kot delu njene ocene o uvrstitvi živalskih bolezni na seznam in njihovem razvrščanju v okviru Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta (4), je videti, da je gliva Bsal endemična vsaj na Japonskem, Tajskem in v Vietnamu z okrog 3-odstotno prevalenco pri populacijah prostoživečih močeradov. Na splošno se domneva, da izvira iz Vzhodne Azije ter da je tam močno razširjena in endemična. Hkrati primanjkuje informacij o njeni razširjenosti v drugih delih sveta. Prav tako se na splošno domneva, da trgovina z okuženimi močeradi ali močeradi prenašalci prispeva k širjenju Bsal.

(3)

Glede na razpoložljive podatke se trguje tako z odpornimi kot dovzetnimi vrstami močeradov. Direktiva Sveta 92/65/EGS (5) določa zahteve v zvezi z zdravjem živali za trgovino in uvoz v Unijo živali, za katere ne veljajo zahteve v zvezi z zdravjem živali, določene v posebnih aktih Unije iz Priloge F k Direktivi. Zakonodaja Unije o zdravju živali, vključno z Direktivo 92/65/EGS, trenutno ne določa posebnih zahtev v zvezi z zdravjem živali za trgovino z močeradi ali za njihov uvoz v Unijo, ki bi učinkovito varovale zdravje živali pred širjenjem Bsal v Uniji.

(4)

Agencija je v okviru svojega poročila o znanstveni in tehnični pomoči v zvezi s preživetjem, širjenjem in naselitvi Batrachochytrium salamandrivorans (v nadaljnjem besedilu: Bsal) v EU (6) (v nadaljnjem besedilu: poročilo Agencije o pomoči) ocenila potencial Bsal, da ogroža zdravje prostoživečih in gojenih močeradov v Uniji, učinkovitost in izvedljivost prepovedi premika močeradov, s katerimi se trguje, veljavnost, zanesljivost in robustnost razpoložljivih diagnostičnih metod za odkrivanje Bsal ter možne alternativne metode in izvedljive ukrepe za zmanjševanje tveganja, da se zagotovita varna mednarodna trgovina z močeradi in trgovina z močeradi znotraj Unije.

(5)

Glede na poročilo Agencije o pomoči so karantena močeradov, testiranje močeradov v dokaz, da niso okuženi z Bsal, omejevanje premikov močeradov, higienski postopki in ukrepi biovarnosti ali zdravljenje močeradov proti Bsal pomembni ukrepi za zmanjševanje tveganja pri preprečevanju širjenja navedene bolezni.

(6)

V poročilu Agencije o pomoči je prav tako izpostavljenih mnogo vrzeli in negotovosti pri najnovejših spoznanjih glede Bsal. Agencija je ugotovila, da bi bila zlasti zaradi kompleksnosti taksonomije in pomanjkanja novih dokazov glede tega, katere vrste so dovzetne za Bsal, pravila na ravni taksonomskega reda najverjetneje učinkovitejša in izvedljivejša kot za pravila za posamezno vrsto.

(7)

Zato je ustrezno določiti ukrepe za varovanje zdravja živali pri trgovini s pošiljkami močeradov znotraj Unije in vnosu takih pošiljk v Unijo, in sicer za taksonomski red Caudata, za zagotovitev, da se Bsal ne razširi s trgovino z navedenimi živalmi znotraj Unije in vnosom takih živali v Unijo. Pri teh ukrepih bi bilo treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje tveganja iz poročila Agencije o pomoči ter zlasti zagotoviti ustrezno karanteno, diagnostična testiranja, zdravljenje močeradov ter certificiranje njihovega zdravstvenega statusa za trgovino z njimi in njihov vnos v Unijo. Ti ukrepi so izredne narave in se ne štejejo za posebne ukrepe v smislu člena 18(2) Direktive Sveta 92/65/EGS.

(8)

Uredba (EU) št. 576/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7) določa zahteve v zvezi z zdravjem živali, ki se uporabljajo pri netrgovskih premikih hišnih živali iz Priloge I k navedeni uredbi, dvoživke pa so vključene med živali v navedeni prilogi. Ukrepi v zvezi z varovanjem zdravja živali iz tega sklepa se ne bi smeli uporabljati pri netrgovskih premikih hišnih močeradov, ki spadajo v področje uporabe Uredbe (EU) št. 576/2013, zaradi specifičnosti navedenih premikov in pomanjkanja informacij o takih premikih.

(9)

Te ukrepe bi bilo treba uporabljati ne glede na druga pravila Unije, ki so morda relevantna za trgovino z močeradi in njihov vnos, zlasti pravila Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 (8).

(10)

Svetovna organizacija za zdravje živali (OIE) je na svojem 85. generalnem zasedanju od 21. do 26. maja 2017 okužbo z Bsal uvrstila na seznam v svojem Kodeksu zdravstvenega varstva vodnih živali. Toda podrobnih mednarodnih standardov še vedno ni na voljo in primanjkujejo informacije o tehničnih zmogljivostih veterinarskih služb in laboratorijev po svetu za testiranje Bsal, medtem ko so različne zadevne zainteresirane strani v Evropski uniji na čelu napredka pri diagnosticiranju in zdravljenju Bsal ter varnem ravnanju z močeradi, s katerimi se trguje. Zato je ustrezno, da večino ukrepov za zmanjševanje tveganja, zlasti karanteno v ustreznih obratih, testiranje in zdravljenje močeradov, s katerimi se trguje in ki so vneseni, izvedejo pristojni veterinarski organi, izvajalci dejavnosti in laboratoriji v Uniji.

(11)

Glede na poročilo Agencije o pomoči je možno, da se Bsal prenaša med vrstami močeradov, ki so avtohtone na različnih območjih, do navzkrižne kontaminacije pa lahko pride v različnih obratih, kjer se vzrejajo, zbirajo ali distribuirajo močeradi. Zaradi tega je tveganje glive Bsal, ki se pojavlja pri močeradih, s katerimi se trguje, neodvisno od njihovega kraja izvora in stanja v divjini. Zato bi bilo treba ukrepe za zmanjševanje tveganja izvesti za vse pošiljke močeradov, namenjenih za trgovino znotraj Unije ali vnesenih v Unijo.

(12)

Treba bi bilo določiti minimalne pogoje za ustrezne obrate, ki se bodo uporabljali za karanteno močeradov, da se zagotovi njihova biovarnost, medtem ko bi bilo treba z močeradi, ki umrejo v navedenih obratih, ravnati v skladu z obstoječimi posebnimi pravili iz uredbe o živalskih stranskih proizvodih (9).

(13)

Določiti bi bilo treba minimalno velikost epidemioloških enot v karanteni, ki je upravičena do certificiranja v zvezi z negativnimi rezultati diagnostičnih testov, zaradi omejene občutljivosti najboljšega razpoložljivega preskusa s kvantitativno verižno reakcijo s polimerazo v realnem času (qPCR), ki je dovolj zanesljiv, da se uporabi, samo če epidemiološke enote zajemajo vsaj 62 močeradov.

(14)

Močeradov, ki so bili v karanteni in so bili testirani z negativnimi rezultati ali so bili zadovoljivo zdravljeni v Uniji, ne bi bilo treba ponovno dati v karanteno ali testirati, če so bili izolirani od močeradov z drugačnim zdravstvenim statusom v ustreznem obratu.

(15)

Opredeliti bi bilo treba zdravljenja, ki bi morala biti v skladu s protokoli, že opisanimi v strokovno pregledani znanstveni literaturi, kot je izpostavljeno v poročilu Agencije o pomoči, ali s primerljivimi protokoli.

(16)

Določiti bi bilo treba seznam tretjih držav, odobrenih za izdajanje veterinarskih zdravstvenih spričeval za vnos pošiljk močeradov v Unijo, in ga omejiti na tiste države, ki so že zagotovile zadostna jamstva za izdajanje spričeval, vsaj enakovredna tistim iz Direktive Sveta 96/93/EGS (10), da se prepreči zavajajoče ali goljufivo certificiranje. Zato se je ustrezno sklicevati na že razpoložljive sezname, ki obstajajo v okviru vnosa drugega blaga v Unijo. Take tretje države so uvrščene na seznam v Prilogi I k Odločbi Komisije 2004/211/ES (11), delu 2 Priloge II k Odločbi Komisije 2007/777/ES (12), Prilogi I k Uredbi Komisije (ES) št. 798/2008 (13), delu 1 Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 119/2009 (14), delu 1 Priloge II k Uredbi Komisije (EU) št. 206/2010 (15) oz. Prilogi I k Uredbi Komisije (EU) št. 605/2010 (16).

(17)

Pošiljke močeradov bi bilo treba vnašati v Unijo samo, če izpolnjujejo vse zahteve in se lahko pristojni veterinarski organ na mejni kontrolni točki vstopa prepriča, da bo pošiljke sprejel izvajalec dejavnosti, odgovoren za ustrezen namembni obrat, kjer bodo dane v ustrezno karanteno.

(18)

Dejanski prihod pošiljk močeradov, vnesenih v Unijo iz tretjih držav, na kraj njihove karantene v Uniji bi bilo treba evidentirati v elektronski različici skupnega vstopnega veterinarskega dokumenta iz Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 282/2004 (17), ki se upravlja v okviru celovitega računalniškega veterinarskega sistema TRACES, tako da je pristojni veterinarski organ na mejni kontrolni točki vstopa lahko zanesljivo obveščen o njihovem prihodu.

(19)

V tem sklepu bi bilo treba določiti prehodno obdobje, da imajo države članice, pristojni organi in gospodarski subjekti čas, da uvedejo potrebne postopke, tako da lahko delujejo v skladu s pravili iz tega sklepa. To obdobje bi moralo biti omejeno na nekaj mesecev. Hkrati bi se že morali uporabljati ukrepi za zmanjševanje tveganja na podlagi ravni varovanja, ki jo zahtevajo namembne države članice.

(20)

Pričakuje se, da bo v prihajajočih letih na voljo več informacij o Bsal na podlagi znanstvenih virov in rezultatov uradnega nadzora, ki ga izvajajo države članice, kar bo dopolnilo obstoječe znanje o navedeni bolezni. Zato bi ukrepi za varovanje zdravja živali iz tega sklepa morali biti začasne narave. Kljub temu bi se morali uporabljati vsaj do 31. decembra 2019, tako da bodo države članice imele na voljo eno leto za njihovo izvajanje ter za letno poročanje in preučitev tega izvajanja, medtem ko se stalna pravila EU za zdravje živali lahko določijo v okviru nove Uredbe (EU) 2016/429 o prenosljivih boleznih živali in se uporabljajo od datuma začetka uporabe navedene uredbe.

(21)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

Ta sklep določa ukrepe za varovanje zdravja živali pri trgovini s pošiljkami močeradov znotraj Unije in vnosu takih pošiljk v Unijo.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„močeradi“ pomenijo vse dvoživke iz reda Caudata;

(b)

„Bsal“ pomeni glivo Batrachochytrium salamandrivorans (kraljestvo gliv, Phylum Chytridiomycota, red Rhizophydiales);

(c)

„epidemiološka enota“ pomeni skupino močeradov z enako verjetnostjo izpostavljenosti glivi Bsal;

(d)

„karantena“ pomeni osamitev močeradov brez neposrednega ali posrednega stika z močeradi zunaj epidemiološke enote za zagotovitev, da se Bsal v določenem obdobju opazovanja živali v osamitvi ter med njihovim testiranjem in po potrebi zdravljenjem ne širi;

(e)

„izvajalec dejavnosti“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki je odgovorna za močerade, tudi za določen čas, razen skrbnikov hišnih živali;

(f)

„ustrezen obrat“ pomeni prostore:

(i)

kjer so močeradi v karanteni, preden se odpremijo v drugo državo članico ali po njihovem vnosu v Unijo, in

(ii)

ki jih registrira pristojni organ pred datumom začetka vsakršne karantene;

(g)

„ustrezni diagnostični test“ pomeni preskus s kvantitativno verižno reakcijo s polimerazo v realnem času (qPCR), ki zajema za posamezne vrste specifične primerje STerF in STerR, ki ojačajo fragment 119 nukleotidov DNK glive Bsal;

(h)

„skupni vstopni veterinarski dokument“ ali „SVVD“ pomeni dokument za uradno obveščanje o prihodu živali v Unijo, kot je določeno v členu 1 Uredbe (ES) št. 282/2004, ki je pripravljen v skladu z vzorcem iz Priloge I k navedeni uredbi ter ki se upravlja v okviru celovitega računalniškega veterinarskega sistema TRACES;

(i)

„potrjen primer Bsal“ pomeni potrditev navzočnosti glive Bsal ali njenega genskega materiala na ali v tkivih močeradov z ustreznim diagnostičnim testom.

Člen 3

Pogoji v zvezi z zdravjem živali pri trgovini z močeradi znotraj Unije

1.   Države članice prepovejo odpremo pošiljk močeradov v drugo državo članico, razen kadar take pošiljke izpolnjujejo naslednje pogoje v zvezi z zdravjem živali:

(a)

priloženo jim je veterinarsko zdravstveno spričevalo, ki ustreza vzorcu veterinarskega zdravstvenega spričevala iz dela A Priloge I;

(b)

močeradi ne smejo kazati kliničnih znakov Bsal, zlasti ne smejo kazati nobenih kožnih lezij in razjed, ko jih pregleduje uradni veterinar; navedeni pregled je treba opraviti v 24 urah pred odpremo pošiljke v namembno državo članico;

(c)

močeradi morajo izhajati iz populacije močeradov, med katerimi ni bilo smrtnih primerov zaradi Bsal, izvajalec dejavnosti pa ni opazil kliničnih znakov Bsal, zlasti kožnih lezij in razjed;

(d)

pošiljka mora zajemati:

(i)

vsaj 62 močeradov, ki so bili v karanteni kot ena epidemiološka enota v ustreznem obratu, ki izpolnjuje minimalne pogoje iz Priloge II, vsaj šest tednov neposredno pred datumom izdaje veterinarskega zdravstvenega spričevala iz dela A Priloge I, vzorci kožnega brisa z močeradov v pošiljki pa so morali biti testirani za Bsal z negativnimi rezultati v petem tednu karantene z ustreznim diagnostičnim testom v skladu z velikostmi vzorcev iz točke 1(a) Priloge III, ali

(ii)

močerade, ki so bili po mnenju pristojnega organa zadovoljivo zdravljeni proti Bsal v skladu s točko 1(b) Priloge III.

2.   Kadar so pošiljke močeradov vnesene v Unijo iz tretje države in so že bile v karanteni v ustreznem namembnem obratu v skladu s členom 6, država članica odobri njihovo odpremo v drugo državo članico samo, kadar take pošiljke izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)

pogoje v zvezi z zdravjem živali iz odstavka 1(a), (b) in (c);

(b)

močeradi so bili v karanteni v ustreznem obratu, ki izpolnjuje minimalne pogoje iz Priloge II, od konca obdobja karantene po njihovem vnosu v Unijo do izdaje veterinarskega zdravstvenega spričevala iz dela A Priloge I.

Člen 4

Pogoji v zvezi z zdravjem živali za vnos pošiljk močeradov v Unijo

Države članice prepovejo vnos pošiljk močeradov iz tretje države v Unijo, razen kadar take pošiljke izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)

prihajajo iz tretjih držav z enega od seznamov v naslednjih aktih:

(i)

Prilogi I k Odločbi 2004/211/ES,

(ii)

delu 2 Priloge II k Odločbi 2007/777/ES,

(iii)

Prilogi I k Uredbi (ES) št. 798/2008,

(iv)

delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 119/2009,

(v)

delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010

ali

(vi)

Prilogi I k Uredbi (EU) št. 605/2010;

(b)

priloženo jim je veterinarsko zdravstveno spričevalo, ki ustreza vzorcu veterinarskega zdravstvenega spričevala iz dela B Priloge I;

(c)

močeradi ne smejo kazati kliničnih znakov Bsal, zlasti pa ne smejo kazati nobenih kožnih lezij in razjed, ko jih pregleduje uradni veterinar; navedeni pregled je bilo treba opraviti v 24 urah pred odpremo pošiljke v Unijo;

(d)

pred izdajo veterinarskega zdravstvenega spričevala iz točke (b) je morala biti epidemiološka enota, ki zajema močerade iz pošiljke, izolirana od drugih močeradov najpozneje v času pregleda za namene izdaje veterinarskega zdravstvenega spričevala in od takrat ni smela biti v stiku z drugimi močeradi.

Člen 5

Potrdilo glede ustreznega namembnega obrata

Države članice zagotovijo, da mejne kontrolne točke ne sprejmejo vnosa pošiljk močeradov v Unijo, razen če uvozniki ali njihovi zastopniki zagotovijo pisno potrdilo v uradnem jeziku države članice mejne kontrolne točke vstopa v Unijo, ki ga podpiše fizična ali pravna oseba, odgovorna za ustrezni namembni obrat, v katerem je navedeno naslednje:

(a)

ime in naslov ustreznega namembnega obrata;

(b)

da ustrezni namembni obrat izpolnjuje minimalne pogoje iz Priloge II;

(c)

da bo pošiljka močeradov sprejeta v karanteno.

Člen 6

Pravila za karanteno za pošiljke močeradov, vnesenih v Unijo

Države članice zagotovijo naslednje:

1.

Uradni ali odobreni veterinar, odgovoren za ustrezen namembni obrat, evidentira prihod pošiljke močeradov, vnesenih v Unijo iz tretje države, v rubriki 45 dela 3 elektronske različice skupnega vstopnega veterinarskega dokumenta.

2.

Uradni ali odobreni veterinar zagotovi, da izvajalec dejavnosti pošiljko močeradov da v karanteno v ustreznem namembnem obratu kot eno epidemiološko enoto.

3.

Uradni ali odobreni veterinar pregleda pogoje v karanteni za vsako pošiljko močeradov, pregleda pa tudi evidence o umrljivosti in opravi klinični pregled močeradov v ustreznem namemben obratu, pri čemer zlasti preveri, ali imajo kožne lezije in razjede.

4.

Kadar pošiljka zajema 62 ali več močeradov, uradni ali odobreni veterinar po prihodu pošiljke močeradov v ustrezni namembni obrat opravi pregled, vzorčenje, testiranje in zdravljenje za Bsal v skladu s postopki iz točk 1 in 2 Priloge III.

5.

Kadar pošiljka zajema manj kot 62 močeradov, uradni ali odobreni veterinar zagotovi, da se močeradi v pošiljki po mnenju pristojnega organa zadovoljivo zdravijo proti Bsal v skladu s točko 3 Priloge III.

6.

Uradni ali odobreni veterinar sprosti pošiljko močeradov iz ustreznega namembnega obrata s pisno odobritvijo:

(a)

v primeru testiranja iz točke 1(a) Priloge III, če je preteklo vsaj šest tednov od datuma začetka obdobja karantene in ne pred prejemom negativnih rezultatov testa, kar koli je pozneje, ali

(b)

v primeru zdravljenja iz točke 1(b) Priloge III samo po zadovoljivem zaključku zdravljenja.

Člen 7

Ukrepi, ki se sprejmejo v primeru potrjenega primera Bsal v ustreznem namembnem obratu

1.   Kadar se v času karantene potrdi, da je vsaj en močerad v epidemiološki enoti okužen z Bsal, države članice zagotovijo, da ustrezni namembni obrat sprejme naslednje ukrepe:

(a)

vsi močeradi iz iste epidemiološke enote se:

(i)

po mnenju pristojnega organa zadovoljivo zdravijo proti Bsal v skladu s točko 3 Priloge III, ali

(ii)

ubijejo in odstranijo kot živalski stranski proizvodi v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 1069/2009;

(b)

po zaključku ukrepov iz točke (a) se območje ustreznega namembnega obrata, kjer je bivala epidemiološka enota, po mnenju pristojnega organa zadovoljivo očisti in razkuži.

2.   Pristojni organ lahko zahteva testiranje zdravljenih močeradov, da se preveri učinkovitost zdravljenja iz točke 1(a)(i), in lahko zahteva ponovna zdravljenja, kot je ustrezno, da se prepreči širjenje Bsal.

Člen 8

Stroški

Države članice zagotovijo, da vse stroške karantene, testiranja ter po potrebi ukrepov za zmanjševanje tveganja in zdravljenja krije izvajalec dejavnosti ali uvoznik.

Člen 9

Zahteve v zvezi z letnim poročanjem

Tiste države članice, ki so ravnale s pošiljkami močeradov v predhodnem letu, najpozneje do 30. junija vsako leto, z začetkom leta 2019, Komisiji predložijo naslednje informacije v zvezi s predhodnim letom, pri čemer razlikujejo med informacijami o trgovini znotraj Unije in informacijami o vnosu pošiljk močeradov v Unijo:

(a)

število epidemioloških enot z vsaj enim potrjenim primerom Bsal;

(b)

število zdravljenih epidemioloških enot brez potrjenega primera;

(c)

vse druge informacije o testiranju, zdravljenju ali ravnanju s pošiljkami in izvajanju tega sklepa, ki jih štejejo za pomembne.

Člen 10

Prehodni ukrepi

1.   Namembne države članice lahko za prehodno obdobje do 6. septembra 2018 na svoje ozemlje sprejmejo pošiljke močeradov iz drugih držav članic, ki ne izpolnjujejo pogojev v zvezi z zdravjem živali iz člena 3, pod ustreznimi pogoji za zmanjševanje tveganja, ki jih določi pristojni organ po posvetovanju z izvajalci dejavnosti in po potrebi državo članico izvora.

2.   Namembne države članice lahko za prehodno obdobje do 6. septembra 2018 na svoje ozemlje sprejmejo pošiljke močeradov, vnesenih v Unijo iz tretje države, ki ne izpolnjujejo pogojev v zvezi z zdravjem živali iz člena 4, če se z njimi ravna v skladu s členi od 5 do 7.

Člen 11

Uporaba

Ta sklep se uporablja do 31. decembra 2019.

Člen 12

Naslovniki

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 28. februarja 2018

Za Komisijo

Vytenis ANDRIUKAITIS

Član Komisije


(1)  UL L 224, 18.8.1990, str. 29.

(2)  UL L 268, 24.9.1991, str. 56.

(3)  EFSA Journal (2017);15(11):5071.

(4)  Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (UL L 84, 31.3.2016, str. 1).

(5)  Direktiva Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za trgovino in za uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 90/425/EGS (UL L 268, 14.9.1992, str. 54).

(6)  EFSA Journal (2017);15(2):4739.

(7)  Uredba (EU) št. 576/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o netrgovskih premikih hišnih živali in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 998/2003 (UL L 178, 28.6.2013, str. 1).

(8)  Uredba Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (UL L 61, 3.3.1997, str. 1).

(9)  Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (UL L 300, 14.11.2009, str. 1).

(10)  Direktiva Sveta 96/93/ES z dne 17. decembra 1996 o certificiranju živali in živalskih proizvodov (UL L 13, 16.1.1997, str. 28).

(11)  Odločba Komisije 2004/211/ES z dne 6. januarja 2004 o uvedbi seznama tretjih držav in delov njihovega ozemlja, s katerih države članice dovolijo uvoz živih kopitarjev in semena, jajčnih celic in zarodkov vrste kopitarji, ter o spremembi odločb 93/195/EGS in 94/63/ES (UL L 73, 11.3.2004, str. 1).

(12)  Odločba Komisije 2007/777/ES z dne 29. novembra 2007 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali in javnozdravstvenim varstvom ter vzorcih spričeval za uvoz iz tretjih držav nekaterih mesnih izdelkov in obdelanih želodcev, mehurjev in črev za prehrano ljudi in o razveljavitvi Odločbe 2005/432/ES (UL L 312, 30.11.2007, str. 49).

(13)  Uredba Komisije (ES) št. 798/2008 z dne 8. avgusta 2008 o določitvi seznama tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih se dovolita uvoz perutnine in perutninskih proizvodov v Skupnost in njihov tranzit skozi Skupnost, ter zahtevah za izdajanje veterinarskih spričeval (UL L 226, 23.8.2008, str. 1).

(14)  Uredba Komisije (ES) št. 119/2009 z dne 9. februarja 2009 o seznamu tretjih držav ali njihovih delov za uvoz mesa divjih leporidov, nekaterih divjih kopenskih sesalcev in gojenih kuncev v Skupnost ali njegov tranzit skozi Skupnost ter zahtevah za izdajanje veterinarskih spričeval (UL L 39, 10.2.2009, str. 12).

(15)  Uredba Komisije (EU) št. 206/2010 z dne 12. marca 2010 o seznamih tretjih držav, njihovih ozemelj ali delov, iz katerih se odobri vnos nekaterih živali in svežega mesa v Evropsko unijo, ter o zahtevah za izdajo veterinarskih spričeval (UL L 73, 20.3.2010, str. 1).

(16)  Uredba Komisije (EU) št. 605/2010 z dne 2. julija 2010 o pogojih zdravstvenega varstva živali, javnozdravstvenih pogojih in veterinarskih spričevalih za vnos surovega mleka, mlečnih proizvodov, kolostruma in proizvodov na osnovi kolostruma, namenjenih za prehrano ljudi, v Evropsko unijo (UL L 175, 10.7.2010, str. 1).

(17)  Uredba Komisije (ES) št. 282/2004 z dne 18. februarja 2004 o uvedbi dokumenta za deklariranje in veterinarske preglede živali iz tretjih držav, ki vstopajo v Skupnost (UL L 49, 19.2.2004, str. 11).


PRILOGA I

DEL A

VETERINARSKO ZDRAVSTVENO SPRIČEVALO

za trgovino z močeradi znotraj Unije

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

DEL B

VETERINARSKO ZDRAVSTVENO SPRIČEVALO

za vnos pošiljk močeradov v Evropsko unijo

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

PRILOGA II

MINIMALNI POGOJI ZA USTREZNE NAMEMBNE OBRATE

(1)

Ustrezni namembni obrat:

(a)

ima sistem, ki zagotavlja ustrezno spremljanje močeradov;

(b)

je pod nadzorom uradnega ali odobrenega veterinarja;

(c)

je očiščen in razkužen v skladu z navodili pristojnega organa.

(2)

Izvajalec dejavnosti v ustreznem obratu zagotovi naslednje:

(a)

bazeni, zaboji ali drugi okuženi predmeti, uporabljeni za prevoz močeradov, se očistijo in razkužijo, razen če se uničijo tako, da se prepreči širjenje Bsal;

(b)

odpadni material in odpadna voda se redno zbirata, skladiščita in nato obdelata tako, da se prepreči širjenje Bsal;

(c)

trupi močeradov v karanteni se pregledajo v laboratoriju, ki ga določi pristojni organ;

(d)

potrebni testi in zdravljenje močeradov se opravijo v posvetovanju z uradnim ali odobrenim veterinarjem in pod njegovim nadzorom.

(3)

Izvajalec dejavnosti v ustreznem namembnem obratu uradnega ali odobrenega veterinarja obvesti o boleznih in smrtnih primerih močeradov v času karantene.

(4)

Izvajalec dejavnosti v ustreznem namembnem obratu vodi evidenco, ki zajema:

(a)

datum, število in vrsto močeradov, ki vstopajo v karanteno in jo zapuščajo, za vsako pošiljko;

(b)

kopije veterinarskih zdravstvenih spričeval in skupnih vstopnih veterinarskih dokumentov, ki so priloženi pošiljki močeradov;

(c)

vsakodnevne primere bolezni in število smrtnih primerov;

(d)

datume in rezultate testiranja;

(e)

vrste in datume zdravljenja in število zdravljenih živali.


PRILOGA III

PREGLED, VZORČENJE, TESTIRANJE IN ZDRAVLJENJE ZA BSAL

(1)

V karanteni se za močerade opravijo naslednji postopki:

(a)

če je velikost epidemiološke enote 62 ali več močeradov, je treba vzorce kožnega brisa z močeradov v karanteni pregledati pod nadzorom uradnega ali odobrenega veterinarja z ustreznim diagnostičnim testom v petem tednu po datumu vstopa v ustrezni obrat v skladu z velikostmi vzorcev iz referenčne tabele, razen če se izvajalec dejavnosti odloči za zdravljenje v skladu s točko (b);

referenčna tabela (1):

Velikost epidemiološke enote

62

186

200

250

300

350

400

450

Velikost vzorca

62

96

98

102

106

108

110

111

(b)

če se izvajalec dejavnosti odloči za eno od zdravljenj iz točke 3 ali v vseh primerih, v katerih je velikost epidemiološke enote manjša od 62 močeradov, mora izvajalec dejavnosti vse močerade v pošiljki po mnenju pristojnega organa zadovoljivo zdraviti proti Bsal pod nadzorom uradnega ali odobrenega veterinarja;

(c)

v primerih iz točke (b) lahko uradni ali odobreni veterinar zahteva testiranje reprezentativnega vzorca epidemiološke enote z ustreznim diagnostičnim testom pred zdravljenjem za spremljanje prisotnosti Bsal ali po zdravljenju za preverjanje odsotnosti Bsal;

(d)

vzorce kožnega brisa z vseh mrtvih ali klinično obolelih močeradov, zlasti tistih s kožnimi lezijami, je treba pregledati pod nadzorom uradnega ali odobrenega veterinarja z ustreznim diagnostičnim testom, ko pokažejo lezije ali druge klinične znake ali v času smrti, kar koli je prej;

(e)

na vseh močeradih, ki umrejo v ustreznem obratu, je treba opraviti post mortem pregled pod nadzorom uradnega ali odobrenega veterinarja, zlasti da se preveri prisotnost znakov Bsal oz. potrdi ali izključi Bsal kot vzrok smrti, kolikor je to mogoče.

(2)

Vsa testiranja odvzetih vzorcev in post mortem pregled v času karantene je treba opraviti v laboratorijih, ki jih določi uradni ali odobreni veterinar.

(3)

Za zadovoljiva se štejejo naslednja zdravljenja:

(a)

močeradi so vsaj 12 dni na temperaturi vsaj 25 °C;

(b)

močeradi so vsaj 10 dni na temperaturi vsaj 20 °C, hkrati pa se zdravijo v 10-minutni kopeli s polimiksinom E (2 000 IU/ml) dvakrat na dan, čemur sledi nanos vorikonazola v razpršilu (12,5 μg/ml);

(c)

vsa druga zdravljenja s primerljivimi rezultati pri odpravljanju Bsal, kot so navedeni v strokovno pregledanem članku, objavljenem v znanstveni reviji.


(1)  Ob predpostavljeni 3-odstotni prevalenci Bsal v epidemiološki enoti ter ob zagotovitvi njenega odkritja s 95-odstotno gotovostjo in izračunani 80-odstotni občutljivosti ustreznega diagnostičnega testa.