19.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 269/10

(1)

Uredba (EU) št. 1151/2012 je začela veljati 3. januarja 2013. Razveljavila in nadomestila je Uredbo Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (2).

(2)

Vloga Danske za registracijo imena „Danbo“ kot zaščitene geografske označbe (ZGO) je bila v skladu s členom 6(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (3).

(3)

Avstrija, Argentina in argentinsko združenje mlečne industrije Centro de la Industria Lechera, Avstralija in avstralsko združenje mlečne industrije Dairy Australia, Nova Zelandija in novozelandsko združenje podjetij v sektorju mleka (Dairy Companies Association of New Zealand), Urugvaj, Urad trgovinskega predstavnika Združenih držav Amerike (Office of the United States Trade Representative) in Konzorcij za obča imena živil Združenih držav Amerike (Common Food Names of the United States) so vložili ugovore na registracijo v skladu s členom 7(2) Uredbe (ES) št. 510/2006. Ti ugovori so se šteli za dopustne na podlagi člena 7(3) navedene uredbe, razen tistega iz Avstrije, ki ni bil vložen v predpisanem roku.

(4)

Zadevni ugovori so se nanašali na neizpolnjevanje pogojev iz člena 2 Uredbe (ES) št. 510/2006, ki ga je nadomestil člen 5 Uredbe (EU) št. 1151/2012, pri čemer je bilo zlasti poudarjeno, da „Danbo“ nima posebne kakovosti, slovesa ali drugih značilnosti, ki jih je mogoče pripisati geografskemu poreklu. Navedeno je bilo tudi, da se ime „Danbo“ ne more šteti za tradicionalno negeografsko ime in da ne obstajajo izjemne okoliščine, ki bi upravičile določitev celotnega ozemlja Danske kot opredeljenega geografskega območja. V ugovorih se je nadalje trdilo, da je ime „Danbo“ postalo generično ime iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 510/2006, ki sta ga nadomestila člen 6(1) in člen 41 Uredbe (EU) št. 1151/2012. V zvezi s tem so poudarili, da za proizvod „Danbo“ od leta 1966 velja standard Codex Alimentarius in da je bil vključen v Prilogo B h konvenciji iz Strese iz leta 1951. Poleg tega naj bi generičnost imena dokazovalo dejstvo, da ima proizvod „Danbo“ tudi svojo tarifno postavko. V ugovorih je bil naveden tudi pomen proizvodnje in potrošnje proizvoda „Danbo“ v več državah EU in državah nečlanicah EU, nekatere od njih pa imajo zanj poseben pravni standard.

(5)

Komisija je z dopisi z dne 18. septembra 2012 zainteresirane strani v skladu s členom 7(5) Uredbe (ES) št. 510/2006 povabila, da začnejo ustrezna posvetovanja.

(6)

Ker v določenem roku dogovor ni bil dosežen, bi morala Komisija sprejeti odločitev v skladu s postopkom iz člena 52(3)(b) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

(7)

Glede domnevne neskladnosti imena „Danbo“ s členom 2 Uredbe (ES) št. 510/2006, ki ga je nadomestil člen 5 Uredbe (EU) št. 1151/2012, bi bilo treba poudariti, da ustrezna veljavna določba države ne šteje za izjemni primer, kar zadeva geografske označbe. Prav tako se več ne zahteva ocena, ali je „Danbo“„tradicionalno negeografsko ime“. Dejansko se registracija „Danbo“ kot ZGO zahteva na podlagi slovesa, ki ga je mogoče pripisati njegovemu geografskemu poreklu v smislu člena 5(2)(b) Uredbe (EU) št. 1151/2012 in je podrobno opisan v objavljenem enotnem dokumentu in specifikaciji proizvoda. Vlagatelji ugovorov niso predložili utemeljene obrazložitve, ki bi povzročila pomisleke o navedenem opisu.

(8)

Vlagatelji ugovorov so predložili več dokazov, ki domnevno kažejo, da je zadevno ime generično. Vendar obstoj posebnega standarda Codex Alimentarius za „Danbo“ in vključitev „Danbo“ v Prilogo B h konvenciji iz Strese ne pomeni, da je navedeno ime zaradi tega postalo generično. Po stalni sodni praksi Sodišča se tarifne oznake nanašajo na carinske zadeve in zato niso relevantne za pravice intelektualne lastnine. Poleg tega posredovani omejeni podatki, zlasti o proizvodnji proizvoda „Danbo“ zunaj Evropske unije, niso relevantni ob upoštevanju načela teritorialnosti, inherentnega Uredbi (EU) št. 1151/2012, na podlagi katerega je treba generičnost oceniti glede na ozemlje Unije. Meni se, da razumevanje tega izraza zunaj Evropske unije in morebitni obstoj povezanih regulativnih standardov proizvodnje v tretjih državah nista relevantna za to odločitev.

(9)

Kar zadeva uvoz takega sira iz tretjih držav v Evropsko unijo, v postopku ugovora niso bili predloženi nobeni dokazi. Posledično ni podlage, da bi se določenim proizvajalcem v tretjih državah odobrilo prehodno obdobje v skladu s členom 15(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

(10)

Povezava med Dansko in proizvodom „Danbo“ temelji na slovesu. Danska je predložila številne specializirane publikacije in reference, ki dokazujejo, da med Dansko in proizvodom „Danbo“ obstaja povezava, ki temelji na slovesu. Njegov sloves še dodatno potrjuje njegova udeležba na nacionalnih in mednarodnih sejmih ter tekmovanjih in prejem velikega števila nagrad.

(11)

Kar zadeva ozemlje EU, se proizvod „Danbo“ proizvaja predvsem na Danskem in se prav tako trži predvsem na Danskem.

(12)

Danska je predložila nesporne dokaze, da sta potrošnja in poznavanje proizvoda „Danbo“ močno skoncentrirana na Danskem ter da velika večina danskih potrošnikov priznava njegovo stalno povezavo z Dansko. Zunaj Danske je poznavanje tega sira izredno omejeno. Zaradi takšnega omejenega poznavanja se „Danbo“ ne more šteti za generično ime.

(13)

Glede na navedeno bi bilo treba ime „Danbo“ vpisati v „register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb“.

(14)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za politiko kakovosti kmetijskih proizvodov –