9.6.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 147/1 |
UREDBA (EU) 2017/920 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 17. maja 2017
o spremembi Uredbe (EU) št. 531/2012 glede pravil za veleprodajne trge gostovanja
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
po posvetovanju z Odborom regij,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba (EU) št. 531/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (3) uvaja skupni pristop k urejanju gostovanja v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji. |
(2) |
V Strategiji za enotni digitalni trg za Evropo, določeni v sporočilu Komisije z dne 6. maja 2015, je ocenjeno, da je sveženj za enotni telekomunikacijski trg, ki je bil nato sprejet z Uredbo (EU) 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta (4), prvi korak v smeri odprave maloprodajnih pribitkov za gostovanje, s čimer podpira vzpostavitev enotnega digitalnega trga v Uniji. |
(3) |
Uredba (EU) 2015/2120 vzpostavlja nov mehanizem za oblikovanje maloprodajnih cen za regulirane storitve gostovanja po vsej Uniji, da se od 15. junija 2017 odpravijo maloprodajni pribitki za gostovanje, ne da bi to povzročilo izkrivljanje na domačih in obiskanih trgih. |
(4) |
Odprava maloprodajnih pribitkov za gostovanje, ki jo določa Uredba (EU) 2015/2120, poimenovana tudi „gostovanje kot doma“ (RLAH – roam-like-at-home), je potrebna za vzpostavitev in lažje delovanje enotnega digitalnega trga po vsej Uniji. Vendar zgolj navedena uredba ne zadostuje za zagotovitev pravilnega delovanja trga gostovanja. Ta uredba bi zato morala prispevati k temu, da odprava maloprodajnih pribitkov za gostovanje ne bo vplivala na cenovne modele na domačih trgih. |
(5) |
Odprava maloprodajnih pribitkov za gostovanje od 15. junija 2017 je odvisna od uporabe vsakega zakonodajnega akta, ki ga predlaga Komisija in v katerem so določeni ustrezni ukrepi po tem, ko je Komisija opravila pregled veleprodajnih trgov gostovanja. |
(6) |
Komisija je opravila celovit pregled veleprodajnih trgov gostovanja, da bi ocenila, kateri ukrepi so potrebni, da se od 15. junija 2017 odpravijo maloprodajni pribitki za gostovanje. |
(7) |
Glede na ugotovitve svojega pregleda je Komisija 15. junija 2016 sprejela poročilo o pregledu veleprodajnega trga gostovanja (v nadaljnjem besedilu: poročilo Komisije). Poročilo Komisije ugotavlja, da morajo biti, da bi se maloprodajne storitve gostovanja lahko zagotavljale po domačih maloprodajnih cenah, veleprodajni vložki na voljo na ravni, ki domačim operaterjem omogoča zagotavljanje RLAH. Čeprav je jasno, da bi popolnoma konkurenčni nacionalni veleprodajni trgi gostovanja, na katerih so cene v skladu z osnovnimi stroški obiskanih omrežij, RLAH naredili bolj vzdržno, poročilo Komisije kaže, da temu ni tako. Poročilo Komisije kaže tudi, da je malo verjetno, da bi zgolj prihodnja obveznost glede maloprodajne RLAH vodila k dobremu delovanju veleprodajnih trgov gostovanja, ki bi omogočilo zagotavljanje RLAH v Uniji od 15. junija 2017. |
(8) |
Zlasti bi trenutno delovanje veleprodajnih trgov gostovanja lahko prizadelo konkurenco in naložbe na domačih trgih domačih operaterjev zaradi previsokih veleprodajnih cen gostovanja v primerjavi z domačimi maloprodajnimi cenami, ki se uporabljajo za končne uporabnike. To velja zlasti za manjše operaterje, operaterje virtualnih mobilnih omrežij ali za operaterje, ki so neto izvozniki gostovanja, kar pomeni, da RLAH strukturno ni več vzdržna. |
(9) |
Delovanje veleprodajnih trgov gostovanja bi moralo operaterjem omogočati, da pokrijejo vse stroške zagotavljanja reguliranih veleprodajnih storitev gostovanja, vključno s povezanimi in skupnimi stroški. To bi moralo ohraniti spodbude za vlaganje v obiskana omrežja in preprečiti vsakršno izkrivljanje domače konkurence na obiskanih trgih, ki ga povzroča regulativna arbitraža, ko operaterji izrabljajo ukrepe veleprodajnega dostopa za gostovanje, da bi konkurirali na domačih obiskanih trgih. |
(10) |
Glede na ugotovljene ovire bi bilo treba spremeniti trenutne ukrepe, ki se uporabljajo na veleprodajnih trgih gostovanja, da se zagotovi, da raven veleprodajnih cen gostovanja omogoča vzdržno zagotavljanje RLAH v Uniji. |
(11) |
Da se omogoči razvoj bolj učinkovitih, integriranih in konkurenčnih trgov za storitve gostovanja, bi morali operaterji pri pogajanjih o veleprodajnem dostopu za gostovanje za namen zagotavljanja maloprodajnih storitev gostovanja imeti alternativno možnost, da se pogajajo o inovativnih veleprodajnih cenovnih shemah, ki niso neposredno vezane na dejansko porabljene količine, kot so pavšalna plačila, vnaprejšnje obveznosti ali pogodbe na podlagi zmogljivosti, ali cenovnih shemah, ki odražajo spremembe povpraševanja tekom leta. Zato bi morali pogajalski strani imeti možnost, da se dogovorita, da ne uporabita najvišjih reguliranih veleprodajnih cen gostovanja za čas trajanja dogovorov o veleprodajnem gostovanju. To bi izključilo možnost, da katera od strani naknadno zahteva uporabo najvišjih veleprodajnih cen gostovanja na podlagi količine glede na dejansko porabo, kakor je določeno v Uredbi (EU) št. 531/2012. Ta alternativna možnost ne bi smela posegati v obveznosti glede zagotavljanja reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja v skladu z navedeno uredbo. |
(12) |
Pojasniti bi bilo treba pogoje, ki jih je mogoče vključiti v referenčne ponudbe z namenom, da se operaterjem mobilnih omrežij omogoči preprečevanje stalnega gostovanja ali nepravilne uporabe ali zlorabe veleprodajnega dostopa za gostovanje. Zlasti v primeru, ko operater obiskanega omrežja utemeljeno meni, da znaten delež uporabnikov pri ponudniku storitev gostovanja uporablja stalno gostovanje ali da prihaja do nepravilne uporabe ali zlorabe veleprodajnega dostopa za gostovanje, bi moral imeti ta operater možnost, da od ponudnika storitev gostovanja zahteva – v zbirni obliki in popolnoma skladno z zahtevami Unije in nacionalnimi zahtevami glede varstva podatkov – informacije, ki bi omogočale, da se ugotovi, ali znaten delež uporabnikov pri ponudniku storitev gostovanja uporablja stalno gostovanje ali če prihaja do nepravilne uporabe ali zlorabe veleprodajnega dostopa za gostovanje, na primer informacije glede deleža uporabnikov z zanemarljivo domačo porabo v primerjavi s porabo storitev gostovanja. Poleg tega pa bi bilo treba zaradi preprečevanja stalnega gostovanja ali nepravilne uporabe ali zlorabe veleprodajnega dostopa za gostovanje dogovore o veleprodajnem gostovanju odpovedati le, če zadeve ni bilo mogoče rešiti z milejšimi ukrepi. Za takšno odpoved bi bilo potrebno pridobiti predhodno dovoljenje nacionalnega regulativnega organa operaterja obiskanega omrežja, pri čemer je treba v največji možni meri upoštevati mnenje Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC), če je bil zanj zaprošen. Milejši ukrepi bi lahko vključevali določitev višjih veleprodajnih cen, ki ne presegajo najvišjih veleprodajnih cen iz te uredbe za količine, ki presegajo v dogovoru opredeljeno zbirno količino. Te višje veleprodajne cene bi morale biti določene vnaprej ali od trenutka, ko operater obiskanega omrežja na podlagi objektivnih meril ugotovi in obvesti operaterja domačega omrežja, da znaten delež uporabnikov pri ponudniku storitev gostovanja uporablja stalno gostovanje ali da prihaja do nepravilne uporabe ali zlorabe veleprodajnega dostopa za gostovanje. Milejši ukrepi bi lahko vključevali tudi zavezo operaterja domačega omrežja, da bo sprejel ali revidiral politiko poštene uporabe, ki jo uporablja za svoje stranke v skladu s podrobnimi pravili, sprejetimi na podlagi člena 6d Uredbe (EU) št. 531/2012, ali možnost, da operater obiskanega omrežja zahteva revizijo veleprodajnega dogovora o gostovanju. Nacionalni regulativni organ bi moral zaradi preglednosti dati na voljo javnosti informacije o zahtevah za pridobitev dovoljenja za odpoved dogovorov o veleprodajnem gostovanju, pri čemer bi moral upoštevati poslovno tajnost. |
(13) |
V zvezi s pravili o veleprodajnih cenah bi bilo treba ohraniti regulativne obveznosti na ravni Unije, saj bi vsak ukrep, ki omogoča RLAH po vsej Uniji, ne da bi obravnaval raven veleprodajnih stroškov, povezanih z zagotavljanjem veleprodajnih storitev gostovanja, lahko pomenil tveganje za motnje na notranjem trgu storitev gostovanja in ne bi spodbujal večje konkurence. Ustrezna raven veleprodajnih cen bi morala omogočiti vzdržno konkurenco, tudi s strani novih tekmecev, malih in srednjih podjetij ter zagonskih podjetij. |
(14) |
Najvišje veleprodajne cene bi morale delovati kot varovalna raven in zagotavljati, da operaterji lahko pokrijejo svoje stroške, vključno s povezanimi in skupnimi stroški. Omogočati bi morale tudi široko razširjeno in vzdržno zagotavljanje RLAH, hkrati pa ohranjati manevrski prostor za komercialna pogajanja med operaterji. |
(15) |
Ocene stroškov za zagotavljanje veleprodajnih storitev gostovanja, vključno s povezanimi in skupnimi stroški, so bile ocenjene na podlagi več virov. En vir je bil splošni stroškovni model za veleprodajne storitve gostovanja, izpolnjen z nacionalnimi podatki, in je temeljil na metodi, ki jo uporabljajo nacionalni regulativni organi za določitev zgornjih meja cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih v skladu s pravom Unije. Drugi vir so bile alternativne ocene stroškov, ki temeljijo na usklajenih pristopih po vsej Uniji k urejanju nacionalnih cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih. Ocene so temeljile tudi na trenutnih veleprodajnih cenah gostovanja za neuravnoteženi promet v Uniji in na dokazih o trenutnih veleprodajnih cenah dostopa na domačih trgih. |
(16) |
Pri preučevanju ocen stroškov je bil upoštevan potencialni učinek sezonske narave prometa gostovanja na skupne stroške zagotavljanja veleprodajnih storitev gostovanja na nacionalni ravni. V takih ocenah so bili zabeleženi izravnalni učinki, ki bi lahko ublažili potencialno povečanje stroškov, ki jih povzroči sezonska narava prometa gostovanja. Zlasti glede podatkovnih storitev večje domače povpraševanje pomeni, da bo vsak sezonski vrhunec prometa v danem letu verjetno preseglo skupno domače povpraševanje v prihodnjem letu oziroma prihodnjih letih. Ker so prizemna javna mobilna komunikacijska omrežja dimenzionirana tako, da lahko prenesejo ta splošni naraščajoči trend iz naslova domačega povpraševanja, ni verjetno, da bi kateri koli vrhunec v skupnem povpraševanju po omrežju, ki ga povzročijo sezonski tokovi gostovanja, vplival na povečanje stroškov dimenzioniranja mobilnega omrežja. Za glasovne klice, po katerih je povpraševanje bolj stabilno, lahko v nekaterih državah članicah sezonski vrhunci gostovanja vplivajo na skupne stroške dimenzioniranja omrežja. Vendar pa je verjetno, da take lokalizirane vrhunce prometa povzroča tudi gibanje domačih uporabnikov na turistična območja in jih blaži izravnalni učinek uporabnikov storitev gostovanja na uporabo zmogljivosti na območjih velikih mest v sezoni poletnih počitnic. |
(17) |
V Uniji in po vsem svetu hitro narašča uporaba podatkovnih storitev. Uvedba RLAH od 15. junija 2017 bi morala prispevati k tej rasti v okviru gostovanja ter s tem k znatnemu znižanju stroškov na enoto prenesenih podatkov. Da bi se upoštevala povečana uporaba podatkovnih storitev in manjših stroškov na enoto prenesenih podatkov, bi se morala najvišja veleprodajna cena za regulirane storitve podatkovnega gostovanja vsako leto znižati, določiti pa bi jo bilo treba v eurih na gigabajte, pri čemer 1 gigabajt odgovarja 1 000 megabajtom. Pri določanju najvišje veleprodajne cene za regulirane storitve podatkovnega gostovanja so bili upoštevani vsi elementi dostopa, potrebni za omogočanje zagotavljanja storitev gostovanja, vključno s stroški prenosa za dostavo podatkovnega prometa na točko za izmenjavo, ki jo je določil operater domačega omrežja. |
(18) |
Pri preučevanju varovalne vloge veleprodajnih stroškov gostovanja pri doseganju dvojnega cilja, da se zagotovi, da ponudniki veleprodajnih storitev gostovanja pokrijejo vse svoje relevantne stroške in da je hkrati RLAH nevzdržna le v izjemnih primerih, bi bilo treba upoštevati portfelj storitev, ki jih zagotavlja vsak ponudnik veleprodajnih storitev gostovanja, in njihov pričakovan obseg prometa. |
(19) |
Zato bi bilo treba bistveno znižati obstoječe najvišje veleprodajne cene za storitve govornega, SMS in podatkovnega gostovanja. |
(20) |
Ob zagotavljanju poslovne tajnosti ter za spremljanje in nadzor uporabe Uredbe (EU) št. 531/2012 in razvoja veleprodajnih trgov gostovanja bi morali biti nacionalni regulativni organi upravičeni, da zahtevajo informacije o dogovorih o veleprodajnem gostovanju, ki ne določajo uporabe najvišjih veleprodajnih cen gostovanja. Tem organom bi moralo biti dovoljeno tudi, da zahtevajo informacije o sprejetju in uporabi pogojev v dogovorih o veleprodajnem gostovanju, katerih namen je preprečevanje stalnega gostovanja in vsakršne nepravilne uporabe ali zlorabe veleprodajnega dostopa za gostovanje za druge namene, kot je zagotavljanje reguliranih storitev gostovanja uporabnikom pri ponudnikih storitev gostovanja, ki potujejo po Uniji. |
(21) |
Posebna regulacija cen, ki se uporablja za veleprodajne storitve gostovanja, pomeni, da se splošna zgornja meja cen Unije uporablja za sestavljeni proizvod, ki lahko vključuje tudi druge vložke za veleprodajni dostop za gostovanje in medomrežno povezovanje, zlasti tiste, za katere velja nacionalna ali lahko tudi čezmejna regulacija. V zvezi s tem se predvideva, da se bodo razlike po vsej Uniji glede ureditve teh vložkov zmanjševale, zlasti glede na morebitne dodatne ukrepe, ki se lahko sprejmejo v skladu z Direktivo 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) (Okvirna direktiva), katerih namen je zagotoviti večjo skladnost regulativnih pristopov. Medtem bi bilo treba vse spore med operaterji obiskanega omrežja in drugimi operaterji glede cen, ki se uporabljajo za navedene regulirane vložke, ki so potrebni za zagotavljanje veleprodajnih storitev gostovanja, reševati ob upoštevanju mnenja BEREC, kadar je bil zanj zaprošen, v skladu s posebnimi regulativnimi obveznostmi, ki se uporabljajo za gostovanje, ter z Okvirno direktivo in direktivami 2002/19/ES (6), 2002/20/ES (7) in 2002/22/ES (8) Evropskega parlamenta in Sveta. |
(22) |
Treba je spremljati in redno pregledovati delovanje veleprodajnih trgov gostovanja ter njihov medsebojni odnos z maloprodajnimi trgi gostovanja, ob upoštevanju razvoja konkurence in tehnologije ter tokov prometa. Komisija bi morala v ta namen do 15. decembra 2018 Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti vmesno poročilo, v katerem bi povzela učinke odprave maloprodajnih pribitkov za gostovanje, ob upoštevanju vseh zadevnih poročil BEREC. Komisija bi za tem morala Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti dveletna poročila. Prvo tako poročilo bi bilo treba predložiti do 15. decembra 2019. Komisija bi morala v svojih dveletnih poročilih zlasti oceniti, ali ima RLAH vpliv na razvoj tarifnih načrtov, ki so na voljo na maloprodajnih trgih. To bi moralo vključevati tako oceno vsake pojave tarifnih načrtov, ki vključujejo samo domače storitve in popolnoma izključujejo maloprodajne storitve gostovanja, s čimer ogrožajo sam cilj RLAH, kot tudi oceno vsakega zmanjšanja dostopnosti pavšalnih tarifnih načrtov, kar bi prav tako lahko pomenilo izgubo za potrošnike in ogrozilo cilje enotnega digitalnega trga. Komisija bi morala v dveletnih poročilih zlasti analizirati, v kolikšnem obsegu so nacionalni regulativni organi dovolili izjemne maloprodajne pribitke za gostovanje, zmožnost operaterjev domačih omrežij, da ohranjajo domače modele zaračunavanja, ter zmožnost operaterjev obiskanih omrežij, da pokrijejo učinkovito nastale stroške zagotavljanja reguliranih veleprodajnih storitev gostovanja. Da bi omogočili tako poročanje za namen ocenjevanja, kako se trgi gostovanja prilagajajo na pravila RLAH, bi bilo treba zbrati dovolj podatkov o delovanju teh trgov po začetku izvajanja navedenih pravil. |
(23) |
Da bi lahko ocenil razvoj konkurence na trgih gostovanja po vsej Uniji in redno poročal o spremembah dejanskih veleprodajnih cen gostovanja za neuravnoteženi promet med ponudniki, ki ponujajo storitve gostovanja, bi moral BEREC zbirati podatke nacionalnih regulativnih organov o dejanskih cenah, ki se uporabljajo za uravnoteženi oziroma neuravnoteženi promet. BEREC bi moral zbirati tudi podatke o primerih, ko sta se stranki dogovora o veleprodajnem gostovanju odločili, da ne bosta uporabljali najvišjih veleprodajnih cen gostovanja, ali sta na veleprodajni ravni uvedli ukrepe, katerih cilj je preprečiti stalno gostovanje ali nepravilno uporabo ali zlorabo veleprodajnega dostopa za gostovanje za druge namene, kot je zagotavljanje reguliranih storitev gostovanja uporabnikom pri ponudnikih storitev gostovanja med njihovim občasnim potovanjem po Uniji. BEREC bi moral na podlagi zbranih podatkov redno poročati o razmerju med maloprodajnimi cenami, veleprodajnimi cenami in veleprodajnimi stroški za storitve gostovanja. |
(24) |
Pri izmenjavi informacij za namen pregleda, spremljanja in nadzora uporabe Uredbe (EU) št. 531/2012 bi morali Komisija, BEREC in zadevni nacionalni regulativni organi v celoti zagotavljati poslovno tajnost. Upoštevanje zahtev glede poslovne tajnosti zato nacionalnim regulativnim organom ne bi smelo preprečevati, da za te namene pravočasno izmenjujejo zaupne informacije. |
(25) |
Uredbo (EU) št. 531/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(26) |
Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, saj z nacionalnimi ukrepi ni mogoče zagotoviti skladnosti pravil o veleprodajnih trgih gostovanja s pravili Unije o maloprodajnih storitvah gostovanja, temveč se zaradi čezmejnih učinkov nacionalnih veleprodajnih trgov gostovanja na zagotavljanje maloprodajnih storitev gostovanja v Uniji lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev. |
(27) |
Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (EU) št. 531/2012 se spremeni:
1. |
člen 3 se spremeni:
|
2. |
v členu 7 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim: „1. Z učinkom od 15. junija 2017 povprečna veleprodajna cena, ki jo operater obiskanega omrežja lahko zaračuna ponudniku storitev gostovanja za zagotavljanje reguliranega gostujočega klica, ki izvira iz tega obiskanega omrežja, med drugim za stroške izvora, prenosa in zaključevanja, ne presega varovalne omejitve 0,032 EUR na minuto. Ta najvišja veleprodajna cena brez poseganja v člen 19 ostane 0,032 EUR do 30. junija 2022. 2. Povprečna veleprodajna cena iz odstavka 1 se uporablja med katerima koli operaterjema in se izračuna za dvanajstmesečno obdobje ali katero koli krajše obdobje, ki še ostaja do konca obdobja uporabe najvišje povprečne veleprodajne cene iz odstavka 1 ali do 30. junija 2022.“; |
3. |
v členu 9 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. Z učinkom od 15. junija 2017 povprečna veleprodajna cena, ki jo operater obiskanega omrežja lahko zaračuna ponudniku storitev gostovanja za zagotavljanje reguliranega gostujočega sporočila SMS, ki izvira iz tega obiskanega omrežja, ne presega varovalne omejitve 0,01 EUR za sporočilo SMS in brez poseganja v člen 19 ostane 0,01 EUR do 30. junija 2022.“; |
4. |
v členu 12 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. Z učinkom od 15. junija 2017 povprečna veleprodajna cena, ki jo operater obiskanega omrežja lahko zaračuna ponudniku storitev gostovanja za zagotavljanje reguliranih storitev podatkovnega gostovanja prek tega obiskanega omrežja, ne presega varovalne omejitve 7,70 EUR na gigabajt prenesenih podatkov. Ta najvišja veleprodajna cena se 1. januarja 2018 zniža na 6,00 EUR na gigabajt, 1. januarja 2019 na 4,50 EUR na gigabajt, 1. januarja 2020 na 3,50 EUR na gigabajt, 1. januarja 2021 na 3,00 EUR na gigabajt in 1. januarja 2022 na 2,50 EUR na gigabajt. Brez poseganja v člen 19 ostane 2,50 EUR na gigabajt prenesenih podatkov do 30. junija 2022.“; |
5. |
člen 16 se spremeni:
|
6. |
v členu 17(1) se doda naslednji pododstavek: „Spori med operaterji obiskanega omrežja in drugimi operaterji o cenah, ki se uporabljajo za vložke, potrebne za zagotavljanje reguliranih veleprodajnih storitev gostovanja, se lahko predložijo pristojnemu nacionalnemu regulativnemu organu ali organom v skladu s členom 20 ali 21 Okvirne direktive. V takem primeru lahko pristojni nacionalni regulativni organ ali organi zaprosijo za mnenje BEREC o ukrepu, ki se sprejme v skladu z določbami Okvirne direktive, posebnih direktiv ali te uredbe za rešitev spora. Kadar je bil BEREC zaprošen za mnenje, pristojni nacionalni regulativni organ ali organi počakajo na mnenje BEREC pred sprejetjem ukrepa za rešitev spora.“; |
7. |
člen 19 se spremeni:
|
Člen 2
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Točke 2, 3 in 4 člena 1 se uporabljajo od 15. junija 2017.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Strasbourgu, 17. maja 2017
Za Evropski parlament
Predsednik
A. TAJANI
Za Svet
Predsednik
C. ABELA
(1) UL C 34, 2.2.2017, str. 162.
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 6. aprila 2017 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 25. aprila 2017.
(3) Uredba (EU) št. 531/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2012 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji (UL L 172, 30.6.2012, str. 10).
(4) Uredba (EU) 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta in spremembi Direktive 2002/22/ES o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami ter Uredbe (EU) št. 531/2012 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji (UL L 310, 26.11.2015, str. 1).
(5) Direktiva 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva) (UL L 108, 24.4.2002, str. 33).
(6) Direktiva 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju (Direktiva o dostopu) (UL L 108, 24.4.2002, str. 7).
(7) Direktiva 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (Direktiva o odobritvi) (UL L 108, 24.4.2002, str. 21).
(8) Direktiva 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalnih storitvah) (UL L 108, 24.4.2002, str. 51).