IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/892

z dne 13. marca 2017

o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s sektorjema sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 38, člena 174(1)(d), člena 181(3) in člena 182(1) in (4) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (2) ter zlasti člena 58(4)(a), člena 62(2) od (a) do (d) in (h) in člena 64(7)(a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

ORGANIZACIJE PROIZVAJALCEV

ODDELEK 1

Uvodna določba

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1.   Ta uredba določa pravila za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave, razen v zvezi s tržnimi standardi.

2.   Poglavja od I do V se uporabljajo le za proizvode iz sektorja sadja in zelenjave iz člena 1(2)(i) Uredbe (EU) št. 1308/2013 in za takšne proizvode, ki so namenjeni izključno predelavi.

ODDELEK 2

Operativni programi

Člen 2

Nacionalna strategija za trajnostne operativne programe

Struktura in vsebina nacionalne strategije iz člena 36(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 sta določeni v Prilogi I k tej uredbi.

Člen 3

Nacionalni okvir za okoljske ukrepe in upravičene naložbe

1.   V ločenem oddelku nacionalnega okvira iz člena 36(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se navedejo zahteve iz člena 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6), ki jih morajo izpolniti okoljski ukrepi, izbrani v okviru operativnega programa.

Nacionalni okvir določa neizčrpen seznam okoljskih ukrepov in pogojev, ki se uporabljajo v državi članici za namene člena 33(5) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Seznam iz drugega pododstavka lahko vključuje naslednje vrste okoljskih ukrepov:

Nacionalni okvir za vsak okoljski ukrep iz točk (b) in (c) tretjega pododstavka navaja:

Nacionalni okvir vključuje vsaj en ukrep o uporabi postopkov za celostno zatiranje škodljivcev.

2.   Okoljski ukrepi, enaki kmetijsko-okoljsko-podnebnim obveznostim ali obveznostim v zvezi z ekološkim kmetovanjem, ki prejemajo podporo na podlagi programa za razvoj podeželja, trajajo enako obdobje kot navedene obveznosti. Kadar trajanje ukrepa presega trajanje prvotnega operativnega programa, se izvajanje ukrepa nadaljuje v naslednjem operativnem programu.

Države članice lahko v ustrezno utemeljenih primerih dovolijo krajše trajanje okoljskih ukrepov ali celo njihovo prekinitev, zlasti ob upoštevanju rezultatov vrednotenja v predzadnjem letu izvajanja operativnega programa iz člena 57(3) Delegirane uredbe (EU) 2017/891.

3.   Naložbe, koristne za okolje, ki se izvedejo v prostorih organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev ali odvisnih družb, ki izpolnjujejo zahtevo glede 90-odstotnega lastništva iz člena 22(8) Delegirane uredbe (EU) 2017/891, ali naložbe, ki se izvedejo v prostorih njihovih članov proizvajalcev, so upravičene do podpore, če:

4.   Naložbe iz točke (a) odstavka 3 so upravičene do podpore, če zagotovijo vsaj 15-odstotno zmanjšanje, izračunano za davčno amortizacijsko dobo naložbe v primerjavi s predhodnim stanjem:

Države članice lahko z odstopanjem od prvega pododstavka sprejmejo naložbe, ki omogočajo vsaj 7-odstotno zmanjšanje, izračunano za davčno amortizacijsko dobo naložbe v primerjavi s predhodnim stanjem, če navedene naložbe omogočajo vsaj eno dodatno okoljsko korist.

Pričakovano zmanjšanje in, kjer je primerno, pričakovana dodatna okoljska korist se prikažeta predhodno v specifikacijah projekta ali drugih tehničnih dokumentih, ki jih organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev predloži ob predložitvi predlaganega operativnega programa ali spremembe takega programa v odobritev, v njih pa so prikazani rezultati, ki bi se lahko dosegli z izvedbo naložbe, kot to potrjuje tehnična dokumentacija ali neodvisni usposobljeni organ ali strokovnjak, s katerim se je strinjala država članica.

Naložbe, namenjene zmanjšanju porabe vode:

5.   Naložbe iz točke (b) odstavka 3, ki zajemajo sisteme za proizvodnjo energije, so upravičene do podpore, če količina proizvedene energije ne presega količine, ki se lahko letno predhodno porabi za s sadjem in zelenjavo povezane ukrepe organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev, odvisne družbe ali članov organizacije proizvajalcev, ki imajo korist od naložbe.

6.   Naložbe iz točk (c) in (d) odstavka 3 so upravičene do podpore, kadar prispevajo k varstvu tal, varčevanju z vodo ali energijo, izboljšanju ali ohranjanju kakovosti vode, varstvu habitatov ali biotske raznovrstnosti, blažitvi podnebnih sprememb in zmanjšanju nastajanja odpadkov ali izboljšanju ravnanja z njimi, čeprav njihovega prispevka ni mogoče količinsko ovrednotiti.

Organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev ob predložitvi predlaganega operativnega programa ali spremembe takega programa v odobritev zagotovi dokazila o pričakovanem pozitivnem prispevku k enemu ali več okoljskim ciljem. Nacionalni pristojni organ lahko zahteva, da se dokazila zagotovijo v obliki specifikacij projekta, ki jih potrdi neodvisni usposobljeni organ ali strokovnjak na zadevnih okoljskih področjih.

7.   Za okoljske ukrepe veljajo naslednja pravila:

Člen 4

Vsebina operativnih programov

1.   Operativni programi vključujejo:

2.   V operativnih programih je navedeno:

Člen 5

Dokumentacija, ki jo je treba predložiti skupaj z operativnim programom

Operativnim programom je treba priložiti:

Člen 6

Rok za predložitev

1.   Organizacija proizvajalcev predloži operativne programe v odobritev pristojnemu organu v državi članici, v kateri ima organizacija proizvajalcev sedež, do 15. septembra v letu, ki je pred letom, v katerem je treba izvesti zadevni program. Države članice lahko določijo tudi poznejši datum od 15. septembra.

2.   Kadar pravna oseba ali jasno opredeljeni del pravne osebe, vključno s skupino proizvajalcev, oblikovano v skladu s členom 125e Uredbe (ES) št. 1234/2007 ali skupino proizvajalcev iz člena 27 Uredbe (EU) št. 1305/2013, vloži zahtevek za priznanje organizacije proizvajalcev, lahko hkrati v odobritev predloži operativni program iz odstavka 1. Odobritev operativnega programa je odvisna od priznanja, ki se podeli najpozneje do končnega datuma iz člena 33(2) Delegirane uredbe (EU) 2017/891.

Člen 7

Obdobja izvajanja operativnih programov

1.   Operativni programi se izvajajo v letnih obdobjih, ki trajajo od 1. januarja do 31. decembra.

2.   Operativni programi, ki se odobrijo do 15. decembra, se izvajajo od 1. januarja naslednjega leta.

Izvajanje programov, ki se odobrijo po 15. decembru, se odloži za eno leto.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 se ob uporabi tretjega pododstavka člena 33(2) ali drugega pododstavka člena 34(1) Delegirane uredbe (EU) 2017/891 izvajanje operativnih programov, odobrenih v skladu z navedenimi določbami, začne najpozneje 31. januarja po njihovi odobritvi.

ODDELEK 3

Pomoč

Člen 8

Odobreni znesek pomoči

Države članice obvestijo organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev o odobrenem znesku pomoči do 15. decembra leta pred letom, za katero se pomoč zaprosi.

Z odstopanjem od prvega odstavka, kadar se uporabljata tretji pododstavek člena 33(2) ali drugi pododstavek člena 34(1) Delegirane uredbe (EU) 2017/891, države članice obvestijo navedene organizacije in združenja o odobrenem znesku pomoči najpozneje do 20. januarja leta, za katero se pomoč zaprosi.

Člen 9

Zahtevki za pomoč

1.   Organizacije proizvajalcev vložijo zahtevke za pomoč ali preostali znesek pomoči pri pristojnem organu države članice za vsak operativni program, za katerega se zahteva pomoč, do 15. februarja v letu, ki sledi letu, za katero se pomoč zaprosi.

2.   Zahtevkom za pomoč se priloži dodatna dokumentacija, iz katere so razvidni:

3.   Zahtevki za pomoč se lahko nanašajo na stroške, ki so bili načrtovani, vendar niso nastali, če se dokažejo naslednji dejavniki:

Pomoč se izplača in varščina, vplačana v skladu s členom 11(2), se sprosti le, če se dokazilo o izvajanju načrtovanih stroškov iz točke (b) prvega pododstavka tega odstavka zagotovi do 30. aprila v letu, ki sledi letu, za katero so bili zadevni stroški načrtovani, in na podlagi dokazila o upravičenosti do pomoči.

4.   Pristojni organ države članice lahko v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih sprejme zahtevke po datumu iz odstavka 1, če so bili potrebni pregledi opravljeni in se je upošteval rok za plačilo iz člena 10. Kadar se zahtevki predložijo po datumu iz odstavka 1, se pomoč zmanjša za 1 % za vsak dan zamude zahtevka.

5.   Združenja organizacij proizvajalcev lahko predložijo zahtevek za pomoč, kot je navedeno v odstavku 1, le v imenu tistih članic, ki so organizacije proizvajalcev, priznane v državi članici, ki je priznala zadevno združenje organizacij proizvajalcev, in če se za vsakega člana predloži dodatna dokumentacija iz odstavka 2. Organizacije proizvajalcev so končni upravičenci do pomoči.

6.   Organizacije proizvajalcev, ki so članice nadnacionalnih združenj organizacij proizvajalcev, zaprosijo za pomoč v tisti državi članici, v kateri so priznane, in sicer v zvezi z ukrepi, ki se izvajajo na ozemlju navedene države članice. Nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev predloži državi članici, v kateri ima sedež, kopijo zahtevka.

7.   Brez poseganja v odstavek 6 lahko nadnacionalna združenja organizacij proizvajalcev v državi članici, kateri ima zadevno združenje sedež, vložijo zahtevek za pomoč v zvezi z ukrepi, ki se izvajajo na ravni združenja, če ni tveganja za dvojno financiranje.

Člen 10

Izplačilo pomoči

Države članice izplačajo pomoč do 15. oktobra v letu, ki sledi letu izvajanja programa.

Člen 11

Predplačila

1.   Zahtevki za predplačila se lahko v skladu z odločitvijo države članice vložijo vsake tri mesece, tj. januarja, aprila, julija in oktobra, ali vsake štiri mesece, tj. januarja, maja in septembra.

Skupna predplačila, izplačana za neko leto, ne presegajo 80 % prvotno odobrenega zneska pomoči za operativni program.

2.   Predplačila se izplačajo na podlagi položene varščine, ki ustreza 110 % predplačila, v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 907/2014 (8).

3.   Države članice lahko določijo najmanjši znesek in časovne roke za predplačila.

Člen 12

Delna izplačila

1.   Države članice lahko organizacijam proizvajalcev dovolijo, da zaprosijo za izplačilo dela pomoči, ki ustreza zneskom, že porabljenim v okviru operativnega programa.

2.   Zahtevki se lahko vložijo kadar koli, vendar ne več kot trikrat na leto. Priloži se jim podporna dokumentacija, kot so računi in druga dokazila, iz katerih je razvidno plačilo.

3.   Plačila v zvezi z zahtevki za dele pomoči ne presegajo 80 % dela pomoči, ki ustreza zneskom, že porabljenim v okviru operativnega programa za zadevno obdobje. Države članice lahko določijo najmanjši znesek za delna izplačila in časovne roke za zahtevke.

POGLAVJE II

UKREPI ZA PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE KRIZ

Člen 13

Ukrepi za usposabljanje in izmenjavo boljših praks

Države članice sprejmejo določbe o pogojih, ki jih morajo izpolniti ukrepi za usposabljanje in izmenjavo boljših praks, da se štejejo kot ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz.

Člen 14

Ukrepi za promocijo in obveščanje

1.   Države članice sprejmejo določbe o pogojih, ki jih morajo izpolniti ukrepi za promocijo in obveščanje, ne glede na to, ali se navedeni ukrepi nanašajo na preprečevanje ali obvladovanje kriz. Navedene določbe omogočajo hitro izvajanje ukrepov, če je to potrebno.

2.   Dejavnosti na podlagi ukrepov za promocijo in obveščanje se izvajajo poleg drugih potekajočih dejavnosti za promocijo in obveščanje, ki jih zadevna organizacija proizvajalcev izvaja v svojem operativnem programu ter se ne nanašajo na preprečevanje in obvladovanje kriz.

Člen 15

Tržni standardi za proizvode, umaknjene s trga

1.   Proizvod, umaknjen s trga, je v skladu s tržnim standardom za zadevni proizvod v smislu naslova II Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011, z izjemo določb o predstavitvi in označevanju proizvodov. Kadar se proizvodi umaknejo v razsutem stanju, morajo biti izpolnjene minimalne zahteve za razred II.

Vendar mora biti miniaturni proizvod, kakor je opredeljen v ustreznem standardu, v skladu z veljavnim tržnim standardom, vključno z določbami o predstavitvi in označevanju proizvodov.

2.   Če za posamezni proizvod tržni standard ni določen, se izpolnijo minimalne zahteve iz Priloge III. Države članice lahko določijo dodatna pravila, s katerimi dopolnijo te minimalne zahteve.

Člen 16

Stroški prevoza za brezplačno razdelitev

1.   Za stroške prevoza po kopnem za brezplačno razdelitev vseh proizvodov, umaknjenih s trga, je upravičeno financiranje iz operativnega programa na podlagi lestvice stroškov na enoto, določenih glede na razdaljo med krajem umika in krajem dostave iz Priloge IV.

V primeru prevoza po morju države članice določijo razdaljo med krajem umika in končnim krajem dostave. Nadomestilo ne sme presegati stroškov kopenskega prevoza na najkrajši progi med krajem natovarjanja in končnim krajem dostave, če je kopenski prevoz mogoč. Za zneske, določene v Prilogi IV, se uporablja korekcijski koeficient 0,6.

V primeru kombiniranega prevoza so veljavni stroški prevoza vsota stroškov, ki ustrezajo razdalji prevoza po kopnem, in 60 % povečanja stroškov, če je bila celotna razdalja prevoza opravljena po kopnem, kot je določeno v Prilogi IV.

2.   Stroški prevoza se povrnejo stranki, ki dejansko krije finančne stroške zadevnega prevoza.

Izplačilo se izvede po predložitvi dodatne dokumentacije, ki potrjuje zlasti:

Člen 17

Stroški razvrščanja in pakiranja za brezplačno razdelitev

1.   Za stroške razvrščanja in pakiranja sadja in zelenjave, umaknjenih s trga za brezplačno razdelitev, je upravičeno financiranje iz operativnih programov. Za proizvode, pakirane v enote pakiranja z neto težo manj kot 25 kg, se uporabijo pavšalni zneski, določeni v Prilogi V.

2.   Na enotah pakiranja proizvodov za brezplačno razdelitev so razvidni evropski simbol in ena ali več izjav iz Priloge VI.

3.   Stroške razvrščanja in pakiranja plačajo organizacije proizvajalcev, ki so te postopke izvedle.

Izplačilo se izvede po predložitvi dodatne dokumentacije, ki potrjuje zlasti:

POGLAVJE III

NACIONALNA FINANČNA POMOČ

Člen 18

Odobritev izplačila nacionalne finančne pomoči

1.   Države članice predložijo Komisiji zahtevo za odobritev izplačila nacionalne finančne pomoči v skladu s členom 35(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 za operativne programe, ki se izvedejo v katerem koli danem koledarskem letu, do 31. januarja navedenega leta.

Zahtevku se priložijo dokazila, iz katerih je razvidno:

2.   Komisija v treh mesecih s sklepom odobri ali zavrne zahtevek. Navedeno obdobje začne veljati od dne, ki sledi dnevu, ko je Komisija od države članice prejela popoln zahtevek. Če Komisija v treh mesecih ne zahteva dodatnih informacij, se zahtevek šteje za popolnega.

Člen 19

Zahtevek za nacionalno finančno pomoč in njeno izplačilo

1.   Za zahtevke za nacionalno finančno pomoč in njeno izplačilo se smiselno uporabljata člena 9 in 10.

2.   Države članice lahko sprejmejo dodatna pravila o izplačilu nacionalne finančne pomoči, vključno z možnostjo predplačil in delnih plačil.

Člen 20

Nadomestilo Unije za nacionalno finančno pomoč

1.   Države članice lahko pred 1. januarjem v drugem letu, ki sledi letu izvajanja programa, vložijo zahtevek za nadomestilo Unije za odobreno nacionalno finančno pomoč, ki se dejansko izplača organizacijam proizvajalcev.

Zahtevku se priložijo dokazi, da so bili pogoji iz člena 35(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 izpolnjeni v treh od prejšnjih štirih let.

Pri izračunu stopnje organiziranosti proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave se upošteva tudi vrednost proizvodnje sadja in zelenjave skupin proizvajalcev, oblikovanih v skladu s členom 125e Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Zahtevek za nadomestilo Unije za nacionalno finančno pomoč vsebuje tudi:

2.   Komisija zahtevo odobri ali zavrne.

Zahteva se zavrne, če ni skladna s pravili o odobritvi in povračilih nacionalne finančne pomoči ali če se niso spoštovala pravila o organizacijah proizvajalcev, operativnem skladu in operativnih programih iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 ali v skladu z njo.

3.   Kadar je bilo nadomestilo Unije za pomoč odobreno, se upravičeni izdatki sporočijo Komisiji v skladu s postopkom iz člena 11 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 908/2014 (9).

4.   Delež nadomestila Unije za nacionalno finančno pomoč ne sme preseči 60 % nacionalne finančne pomoči, dodeljene organizaciji proizvajalcev. Povrnjeni znesek ne presega 48 % finančne pomoči Unije iz člena 32(1)(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

POGLAVJE IV

INFORMACIJE, POROČILA IN PREGLEDI

ODDELEK 1

Informacije in poročila

Člen 21

Informacije in letna poročila skupin proizvajalcev, organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev ter letna poročila držav članic

1.   Skupine proizvajalcev, oblikovane v skladu s členom 125e Uredbe (ES) št. 1234/2007, priznane organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev na zahtevo pristojnega organa države članice predložijo vse ustrezne informacije, potrebne za pripravo letnega poročila iz člena 54(b) Delegirane uredbe (EU) 2017/891. Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zbiranje informacij o številu članov ter obsegu in vrednosti tržne proizvodnje organizacij proizvajalcev, ki niso predložile operativnih programov. Od organizacij proizvajalcev in skupin proizvajalcev iz člena 27 Uredbe (EU) št. 1305/2013 se zahteva, da predložijo podatke o številu članov ter obsegu in vrednosti tržne proizvodnje.

2.   Organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev predložijo letna poročila o izvajanju svojih operativnih programov skupaj z zahtevki za pomoč.

Navedena letna poročila se nanašajo na:

3.   Letno poročilo organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev vsebuje:

V letnem poročilu se po potrebi v skladu z nacionalno strategijo in členom 33(6) Uredbe (EU) št. 1308/2013 določi, kateri zaščitni ukrepi so vzpostavljeni za zaščito okolja pred morebitnimi povečanimi pritiski zaradi naložb, ki jih podpira operativni program.

4.   Iz letnega poročila organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev za predzadnje leto operativnega programa je razvidno, v kakšnem obsegu so bili doseženi zastavljeni programski cilji. V tem poročilu se navedejo tudi dejavniki, ki so prispevali k uspešnemu ali neuspešnemu izvajanju programa in kako so se navedeni dejavniki upoštevali v potekajočem programu ali se bodo upoštevali v naslednjem operativnem programu.

Države članice vključijo podatke o primerih iz prvega pododstavka v svoje letno poročilo iz člena 54(b) Delegirane uredbe (EU) 2017/891.

ODDELEK 2

Pregledi

Člen 22

Enoten identifikacijski sistem

Države članice zagotovijo, da se za organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev in skupine proizvajalcev, oblikovane v skladu s členom 125e Uredbe (ES) št. 1234/2007, v zvezi z njihovimi zahtevki za pomoč uporablja enotni identifikacijski sistem. Ta identifikacijski sistem je združljiv s sistemom za identifikacijo upravičencev iz člena 73 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Člen 23

Postopki predložitve

Države članice ne glede na člene 9, 24 in 25 zagotovijo postopke za predložitev zahtevkov za pomoč, zahtevkov za priznanje ali odobritev operativnih programov in zahtevkov za plačilo.

Člen 24

Dodelitev priznanja

1.   Države članice pred dodelitvijo priznanja organizaciji proizvajalcev ali združenju organizacij proizvajalcev v skladu s členom 154(4)(a) ali členom 156(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 opravijo upravni pregled in pregled na kraju samem v organizaciji proizvajalcev ali združenju organizacij proizvajalcev, da preverijo skladnost z merili za priznanje.

2.   Države članice opravijo upravni pregled in pregled na kraju samem v zvezi z merili za priznanje, ki veljajo za vse priznane organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev, vsaj vsakih pet let, tudi če organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev ne izvajajo operativnega programa.

Člen 25

Odobritev operativnih programov in njihovih sprememb

1.   Države članice pred odobritvijo operativnega programa v skladu s členom 33 Delegirane uredbe (EU) 2017/891 z vsemi ustreznimi sredstvi, vključno s pregledi na kraju samem, preverijo operativni program, predložen v odobritev, in po potrebi zahtevek za spremembo. Navedeni pregledi zadevajo zlasti:

2.   Pri pregledih iz odstavka 1 se preveri, ali so:

Člen 26

Upravni pregledi

1.   Postopki v zvezi z upravnimi pregledi zahtevajo evidentiranje opravljenih dejavnosti, rezultatov preverjanja in sprejetih ukrepov v zvezi z neskladji.

2.   Države članice pred odobritvijo pomoči izvedejo upravne preglede vseh zahtevkov za pomoč.

3.   Upravni pregledi zahtevkov za pomoč po potrebi vključujejo preverjanje:

4.   Izdatki, nastali na podlagi operativnega programa, se dokažejo z dokazili o plačilu. Uporabljeni računi se izstavijo na ime organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev ali odvisne družbe, ki izpolnjuje zahtevo glede 90-odstotnega lastništva iz člena 22(8) Delegirane uredbe (EU) 2017/891, ali z dovoljenjem države članice na ime enega ali več članov proizvajalcev. Računi v zvezi s stroški dela iz točke 2 Priloge III k Delegirani uredbi (EU) 2017/891 pa se izstavijo na ime organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev, odvisne družbe, ki izpolnjuje zahtevo glede 90-odstotnega lastništva iz člena 22(8) navedene uredbe, ali z dovoljenjem države članice na ime zadrug, ki so članice organizacije proizvajalcev.

Člen 27

Pregledi na kraju samem za letne zahtevke za pomoč

1.   Države članice izvedejo preglede na kraju samem v prostorih organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev in po potrebi njihovih odvisnih družb za zagotovitev skladnosti s pogoji za priznanje, dodelitev pomoči ali preostanka pomoči v zadevnem letu v skladu s členom 9(1), ki dopolnjujejo upravne preglede.

2.   Pregledi na kraju samem so povezani z vzorcem, ki zajema najmanj 30 % celotnega zneska zaprošene pomoči za vsako leto. Vsako organizacijo proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev, ki izvajajo operativni program, se obišče vsaj enkrat na tri leta.

3.   Država članica določi organizacije proizvajalcev, ki jih je treba pregledati na podlagi analize tveganja, pri kateri se upoštevajo naslednja merila:

4.   Pregledi na kraju samem se lahko predhodno napovejo, če zaradi tega ni ogrožen namen pregleda.

5.   Pregledi na kraju samem zajemajo vse obveznosti in zaveze organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev, njenih članov ali po potrebi njenih odvisnih družb, ki se lahko preverijo med obiskom in jih ni bilo mogoče preveriti med upravnimi pregledi. Pregledi na kraju samem zadevajo zlasti:

6.   Vrednost tržne proizvodnje se preveri na podlagi finančnega računovodskega sistema, kot je revidiran in certificiran v skladu z nacionalno zakonodajo.

Zato se lahko države članice odločijo, da se izjava o vrednosti tržne proizvodnje potrdi na enak način kot finančni računovodski podatki.

Preverjanje izjave o vrednosti tržne proizvodnje se lahko izvede pred vložitvijo ustreznega zahtevka za pomoč, vendar najpozneje pred izplačilom pomoči.

7.   Razen v izjemnih okoliščinah vključujejo pregledi na kraju samem ogled prostorov, v katerih se izvaja dejavnost, ali obisk pri organizatorju dejavnosti, če je dejavnost nematerialna. Zlasti se pri dejavnostih na posameznih kmetijskih gospodarstvih članov organizacij proizvajalcev, zajetih v vzorec iz odstavka 2, opravi vsaj en obisk, namenjen preverjanju izvajanja.

Države članice se lahko odločijo, da takšnih obiskov ne bodo opravile za manjše ukrepe ali kadar menijo, da obstaja majhno tveganje, da pogoji za prejem pomoči niso izpolnjeni ali da dejavnost ni bila izvedena. Zadevna odločitev in njena utemeljitev se evidentirata. Merila za analizo tveganja iz odstavka 3 se smiselno uporabljajo za ta odstavek.

8.   Le pregledi, ki izpolnjujejo vse zahteve iz tega člena, se upoštevajo pri pogostnosti preverjanja iz odstavka 2.

9.   Rezultati pregledov na kraju samem se ovrednotijo, da se ugotovi, ali so težave, ki so se pojavile, sistematske in pomenijo tveganje za druge podobne dejavnosti, upravičence ali organe. V tem vrednotenju se ugotovijo tudi vzroki takega stanja ter se opredelijo morebitni potrebni nadaljnji pregled ter priporočljivi popravni in preventivni ukrepi.

Če pregledi razkrijejo precejšnje nepravilnosti v regiji ali delu regije ali v posamezni organizaciji proizvajalcev ali združenju organizacij proizvajalcev, država članica med letom v zadevni regiji, organizaciji ali združenju opravi dodatne preglede in poveča delež ustreznih zahtevkov, ki jih je treba pregledati v naslednjem letu.

Člen 28

Poročila o pregledih na kraju samem

1.   Za vsak pregled na kraju samem se pripravi podrobno poročilo, ki vsebuje vsaj naslednje informacije:

2.   Predstavniku organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev se omogoči, da podpiše poročilo in s tem potrdi svojo navzočnost pri pregledu in zapiše svoje pripombe. Kadar so ugotovljene nepravilnosti, upravičenec prejme kopijo poročila.

Člen 29

Pregledi prve stopnje za umike s trga

1.   Države članice v vsaki organizaciji proizvajalcev opravijo preglede prve stopnje za umike s trga, ki so sestavljeni iz pregleda dokumentov, preverjanja identitete, fizičnega pregleda mase proizvodov, umaknjenih s trga, in preverjanja skladnosti s členom 15 v skladu s postopki iz poglavja II naslova II Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011. Pregled se opravi po prejemu uradnega obvestila iz člena 44(1) Delegirane uredbe (EU) 2017/891 v rokih, določenih v skladu z odstavkom 2 navedenega člena.

2.   Pregledi prve stopnje zajemajo 100 % količine proizvodov, umaknjenih s trga. Na koncu tega pregleda se proizvodi, umaknjeni s trga, razen tistih, ki so namenjeni za brezplačno razdelitev, denaturirajo ali prodajo predstavnikom predelovalne industrije pod nadzorom pristojnih organov pod pogoji, ki jih določi država članica v skladu s členom 46 Delegirane uredbe (EU) 2017/891.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 lahko države članice, kadar so proizvodi namenjeni za brezplačno razdelitev, preverijo manjši delež, kot je določen v navedenem odstavku, če ta ni manjši od 10 % zadevnih količin v tržnem letu katere koli zadevne organizacije proizvajalcev. Pregled se lahko izvede v prostorih organizacije proizvajalcev ali v krajih prejemnikov proizvodov. Če se pri preverjanju odkrijejo nepravilnosti, države članice opravijo dodatne preglede.

Člen 30

Pregledi druge stopnje za umike s trga

1.   Države članice preglede druge stopnje za umike s trga opravljajo v prostorih organizacije proizvajalcev in prejemnikov umaknjenih proizvodov na podlagi analize tveganja. Analiza tveganja vključuje ugotovitve predhodnih pregledov prve in druge stopnje in to, ali ima organizacija proizvajalcev opredeljeno obliko postopka zagotavljanja kakovosti ali ne. Ta analiza tveganja se uporablja kot podlaga za določitev najmanjše pogostnosti pregledov druge stopnje za posamezno organizacijo proizvajalcev.

2.   Pregledi druge stopnje iz odstavka 1 zadevajo:

3.   Vsak pregled vključuje vzorec, ki zajema najmanj 5 % količin, ki jih je organizacija proizvajalcev v tržnem letu umaknila s trga.

4.   Posebna evidenca zalog in računovodska evidenca iz točke (a) odstavka 2 za vsak proizvod, umaknjen s trga, prikazujeta gibanje količin, izraženih v tonah:

5.   Preverjanje namembnosti proizvodov, umaknjenih s trga, vključuje:

6.   Če se med pregledi druge stopnje odkrijejo nepravilnosti, države članice opravijo podrobnejše preglede druge stopnje za zadevno leto in povečajo pogostnost pregledov druge stopnje v prostorih organizacij proizvajalcev ali združenj organizacij proizvajalcev v naslednjem letu.

Člen 31

Zgodnje obiranje in opustitev spravila

1.   Države članice pred zgodnjim obiranjem s pregledom na kraju samem preverijo, da zadevni proizvodi niso poškodovani in da je zadevna površina dobro vzdrževana. Po zgodnjem obiranju pa preverijo, ali je bilo spravilo pridelka opravljeno na celotni površini in je bil pridelek denaturiran.

2.   Države članice pred postopkom opustitve spravila s pregledom na kraju samem preverijo, da je zadevna površina dobro vzdrževana, da se ni izvedlo nobeno delno spravilo pridelka, da je proizvod dobro razvit ter da bi bil na splošno zdrav, zadovoljiv in tržne kakovosti.

Države članice zagotovijo, da se proizvodnja denaturira. Če to ni mogoče, s pregledom ali pregledi na kraju samem v obdobju spravila pridelka zagotovijo, da se spravilo ne izvede.

3.   Kadar se uporablja drugi pododstavek člena 48(3) Delegirane uredbe (EU) 2017/891:

4.   Člen 30(1), (2), (3) in (6) se smiselno uporablja.

Člen 32

Nadnacionalne organizacije proizvajalcev

1.   Država članica, v kateri ima nadnacionalna organizacija proizvajalcev sedež, je v celoti odgovorna za organizacijo pregledov pri tej organizaciji glede operativnega programa in operativnega sklada ter naložitev upravnih kazni, kadar se pri takih pregledih ugotovi, da obveznosti niso izpolnjene.

2.   Druge države članice, ki morajo zagotoviti upravno sodelovanje iz člena 14(3)(c) Delegirane uredbe (EU) 2017/891, izvajajo takšne upravne preglede in preglede na kraju samem, kot jih zahteva država članica iz odstavka 1 tega člena, ki ji tudi sporočajo rezultate. Upoštevajo roke, ki jih določi država članica iz odstavka 1.

3.   Pravila, ki veljajo v državi članici iz odstavka 1, se uporabljajo za organizacijo proizvajalcev ter operativni program in operativni sklad. Vendar v zvezi z okoljskimi in fitosanitarnimi vprašanji ter ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz veljajo pravila države članice, v kateri potekajo zadevne dejavnosti.

Člen 33

Nadnacionalna združenja organizacij proizvajalcev

1.   Država članica, v kateri ima organizacija proizvajalcev, ki je članica nadnacionalnega združenja, sedež, je v celoti odgovorna za organizacijo pregledov glede dejavnosti v okviru operativnega programa, ki se izvajajo na njenem ozemlju, in operativnega sklada ter naložitev upravnih kazni, kadar se pri takih pregledih ugotovi, da obveznosti niso izpolnjene.

2.   Država članica iz odstavka 1 tesno sodeluje z državo članico, v kateri ima nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev sedež, ter nemudoma sporoči rezultate opravljenih pregledov in morebitne naložene upravne kazni.

3.   Država članica, v kateri ima nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev sedež, je v celoti odgovorna za organizacijo pregledov glede dejavnosti v okviru operativnega programa, ki se izvajajo na ravni nadnacionalnega združenja, in operativnega sklada nadnacionalnega združenja ter naložitev upravnih kazni, kadar se pri takih pregledih ugotovi, da obveznosti niso izpolnjene. Zagotovi tudi usklajevanje pregledov in izplačil v zvezi z dejavnostmi v okviru operativnih programov, ki se izvajajo na ozemlju drugih držav članic.

4.   Dejavnosti v okviru operativnih programov so v skladu z nacionalnimi pravili države članice, v kateri se dejansko izvajajo.

Člen 34

Pregledi

Države članice brez poseganja v posebne določbe te uredbe ali drugo zakonodajo Unije uvedejo preglede in ukrepe za zagotovitev pravilne uporabe Uredbe (EU) št. 1308/2013, Delegirane uredbe (EU) 2017/891 in te uredbe. Navedeni pregledi in ukrepi morajo biti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni, da zagotovijo ustrezno zaščito finančnih interesov Unije.

Države članice zlasti zagotovijo, da:

Člen 35

Očitne napake

Kadar pristojni organ države članice prizna očitne napake v skladu s členom 59(6) Uredbe (EU) št. 1306/2013, se lahko vsako uradno obvestilo, terjatev ali zahtevek za državo članico v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013, Delegirano uredbo (EU) 2017/891 ali to uredbo ter zahtevek za pomoč popravi ali prilagodi kadar koli po predložitvi.

POGLAVJE V

RAZŠIRITEV PRAVIL

Člen 36

Finančni prispevki

Kadar se država članica v skladu s členom 165 Uredbe (EU) št. 1308/2013 tako odloči, gospodarski subjekti, ki ne pripadajo organizacijam proizvajalcev, združenjem organizacij proizvajalcev ali medpanožnim organizacijam, vendar so zanje pravila zavezujoča, plačajo finančni prispevek, država članica Komisiji sporoči potrebne informacije za presojo skladnosti s pogoji iz navedenega člena. Takšne informacije vključujejo zlasti osnovo, na kateri se prispevek izračuna, enotni znesek, zajete dejavnosti in povezane stroške.

Člen 37

Razširitve za več kot eno leto

1.   Kadar se sprejme odločitev, da se razširitev pravil uporabi za obdobje, daljše od enega leta, države članice za vsako leto preverijo, ali so pogoji v zvezi z reprezentativnostjo iz člena 164(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 še naprej izpolnjeni v celotnem obdobju uporabe razširitve.

2.   Če države članice ugotovijo, da pogoji niso več izpolnjeni, razveljavijo razširitev z učinkom od začetka naslednjega leta.

3.   Države članice nemudoma obvestijo Komisijo o vsaki razveljavitvi. Komisija te podatke objavi z ustreznimi sredstvi.

POGLAVJE VI

SISTEM VHODNIH CEN IN UVOZNE DAJATVE

Člen 38

Standardne uvozne vrednosti

1.   Komisija za vsak proizvod in za obdobja uporabe, določena v delu A Priloge VII k Delegirani uredbi (EU) 2017/891, vsak delovni dan in za vsako poreklo določi standardno uvozno vrednost, ki je enaka tehtanemu povprečju reprezentativnih cen iz člena 74 navedene uredbe, znižano za standardni znesek 5 EUR/100 kg in carinske dajatve ad valorem.

2.   Cena na enoto v smislu člena 142 Izvedbene Uredbe Komisije (EU) 2015/2447 (10) ne velja, kadar je za proizvode in obdobja uporabe, navedene v delu A Priloge VII k Delegirani uredbi (EU) 2017/891, v skladu s členoma 74 in 75 navedene uredbe in tem členom določena standardna uvozna vrednost. Nadomesti se s standardno uvozno vrednostjo iz odstavka 1.

3.   Kadar za proizvod nekega porekla ne velja nobena standardna uvozna vrednost, se uporablja tehtano povprečje standardnih uvoznih vrednosti, ki veljajo za ta proizvod.

4.   V obdobjih uporabe, določenih v delu A Priloge VII k Delegirani uredbi (EU) 2017/891, se standardne uvozne vrednosti uporabljajo, dokler niso spremenjene. Vendar se prenehajo uporabljati, če ni bila Komisiji dva tedna zapored sporočena nobena povprečna reprezentativna cena.

Kadar v skladu s prvim pododstavkom za zadevni proizvod ne velja nobena standardna uvozna vrednost, je standardna uvozna vrednost za ta proizvod enaka zadnji povprečni standardni uvozni vrednosti.

5.   Z odstopanjem od odstavka 1 se, kadar ni bilo mogoče izračunati standardne uvozne vrednosti, ne uporablja nobena standardna uvozna vrednost od prvega dne obdobij uporabe, določenih v delu A Priloge VII k Delegirani uredbi (EU) 2017/891.

6.   Menjalni tečaj, ki se uporablja za standardno uvozno vrednost, je zadnji menjalni tečaj, ki ga je Evropska centralna banka objavila pred zadnjim dnem obdobja, za katero so sporočene cene.

7.   Komisija standardne uvozne vrednosti v eurih objavi v sistemu TARIC (11).

POGLAVJE VII

DODATNE UVOZNE DAJATVE

Člen 39

Obračunavanje dodatne uvozne dajatve

1.   Dodatna uvozna dajatev iz člena 182(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se lahko uporablja za proizvode in v obdobjih iz Priloge VII k tej uredbi. Navedena dodatna uvozna dajatev se uporablja, če količina katerega koli od proizvodov, sproščenih v prosti promet za katero koli obdobje uporabe, določeno v navedeni prilogi, presega sprožitveni obseg za navedeni proizvod.

2.   Države članice za vsakega od proizvodov iz Priloge VII in v obdobjih iz navedene priloge Komisijo obvestijo o količinah, sproščenih v prosti promet, s postopkom za nadzor preferenčnega uvoza iz člena 55 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

3.   Dodatna uvozna dajatev se obračuna za količine, sproščene v prosti promet po datumu začetka uporabe navedene dajatve, če:

Člen 40

Znesek dodatne uvozne dajatve

Višina dodatne uvozne dajatve, ki se uporabi v skladu s členom 39, je enaka eni tretjini carinske dajatve, ki je v skupni carinski tarifi določena za zadevni proizvod.

Vendar je za proizvode z uvoznimi tarifnimi preferenciali na podlagi dajatve ad valorem višina dodatne uvozne dajatve enaka eni tretjini posebne carinske dajatve za zadevni proizvod, če se uporablja člen 39(2).

Člen 41

Oprostitev dodatne uvozne dajatve

1.   Dodatna uvozna dajatev se za naslednje blago ne odmeri:

2.   Zainteresirane strani carinskim organom predložijo ustrezno dokazilo o izpolnjevanju zahtev iz odstavka 1(b).

Carinski organi lahko menijo, da je blago zapustilo državo porekla pred dnevom uporabe dodatne uvozne dajatve, če je kot dokazilo priložen eden od naslednjih dokumentov:

POGLAVJE VIII

Končni določbi

Člen 42

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  UL L 347, 20.12.2013, str. 549.

(3)  Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (UL L 299, 16.11.2007, str. 1).

(4)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (UL L 157, 15.6.2011, str. 1).

(5)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/891 z dne 13. marca 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s sektorjema sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave, dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s kaznimi, ki se uporabijo v teh sektorjih, in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 (glej stran 4 tega Uradnega lista)

(6)  Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).

(7)  Uredba (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah, ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 (UL L 317, 4.11.2014, str. 56).

(8)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 907/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura (UL L 255, 28.8.2014, str. 18).

(9)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 908/2014 z dne 6. avgusta 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in drugimi organi, finančnim upravljanjem, potrjevanjem obračunov, pravili o kontrolah, varščinami in preglednostjo (UL L 255, 28.8.2014, str. 59).

(10)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558).

(11)  http://ec.europa.eu/taxation_customs/customs/customs_duties/tariff_aspects/customs_tariff/index_en.htm.