25.5.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 138/57


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/892

z dne 13. marca 2017

o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s sektorjema sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 38, člena 174(1)(d), člena 181(3) in člena 182(1) in (4) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (2) ter zlasti člena 58(4)(a), člena 62(2) od (a) do (d) in (h) in člena 64(7)(a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 1308/2013 je nadomestila Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 (3) in določa nova pravila v zvezi s sektorjema sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave. Poleg tega so bila z njo na Komisijo prenesena pooblastila za sprejetje delegiranih in izvedbenih aktov v zvezi s tem. Navedeni akti bi morali nadomestiti nekatere določbe Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 (4). Navedena uredba se spremeni z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/891 (5).

(2)

Za čim bolj optimalno dodeljevanje finančnih sredstev in da bi se izboljšala kakovost strategije, bi bilo treba sprejeti določbe, ki urejajo strukturo in vsebino nacionalne strategije za trajnostne operativne programe ter nacionalni okvir za okoljske ukrepe. Določiti bi bilo treba okoljske ukrepe, ki se lahko vključijo v navedeni nacionalni okvir, in zahteve, ki jih je treba izpolniti, da bi se olajšala priprava in izvajanje navedenih ukrepov.

(3)

Poleg tega bi bilo treba določiti pravila glede vsebine operativnih programov, dokumente, ki jih je treba predložiti, roke za predložitev in obdobja izvajanja operativnih programov.

(4)

Da se zagotovi pravilna uporaba sheme pomoči za organizacije proizvajalcev, bi bilo treba sprejeti določbe o informacijah, ki jih je treba vključiti v zahtevke za pomoč, in postopke za plačilo pomoči. Da se preprečijo težave z denarnim tokom, bi bilo treba organizacijam proizvajalcev dati na voljo sistem predplačil z ustreznimi jamstvi. Iz podobnih razlogov bi moral biti na voljo nadomestni sistem za povračilo že nastalih izdatkov.

(5)

Ker je proizvodnja sadja in zelenjave nepredvidljiva, proizvodi pa so pokvarljivi, lahko presežki na trgu, tudi če niso preveliki, povzročijo precejšnje motnje na trgu. Zato je treba določiti izvedbena pravila v zvezi z ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz.

(6)

Določiti bi bilo treba podrobna pravila v zvezi z nacionalno finančno pomočjo, ki jo lahko države članice dodelijo v regijah Unije, v katerih je stopnja organiziranosti proizvajalcev še posebno nizka. Določiti bi bilo treba postopke za odobritev takšne nacionalne finančne pomoči ter za odobritev in znesek nadomestila Unije. Poleg tega bi bilo treba določiti delež nadomestila.

(7)

Sprejeti bi bilo treba določbe glede vrste in oblike nekaterih informacij, ki jih je treba predložiti v zvezi z uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013, Delegirane uredbe (EU) 2017/891 in te uredbe. Navedene določbe bi morale zajeti informacije, ki jih proizvajalci in organizacije proizvajalcev predložijo državam članicam, ter informacije, ki jih države članice predložijo Komisiji.

(8)

Sprejeti bi bilo treba določbe v zvezi z upravnimi pregledi in pregledi na kraju samem, ki so potrebni za zagotovitev ustrezne uporabe Uredbe (EU) št. 1308/2013 v sektorju sadja in zelenjave.

(9)

Za namene člena 59(6) Uredbe (EU) št. 1306/2013 je treba določiti pravila glede popravljanja očitnih napak v zahtevkih za pomoč, uradnih obvestilih, zahtevkih ali prošnjah.

(10)

Določiti bi bilo treba pravila glede finančnih prispevkov proizvajalcev, ki ne pripadajo organizacijam proizvajalcev, združenjem organizacij proizvajalcev ali medpanožnim organizacijam, za katera veljajo obvezujoča pravila, ki so dogovorjena v okviru organizacij ali združenj in štejejo za reprezentativna na nekem gospodarskem območju.

(11)

Na podlagi tehtanega povprečja povprečnih reprezentativnih cen uvoženih proizvodov, ki se prodajajo na uvoznih trgih držav članic, bi bilo treba izračunati standardne uvozne vrednosti, in sicer na podlagi podatkov o teh cenah in uvoženih količinah zadevnih proizvodov, ki jih države članice sporočijo Komisiji v skladu s členom 74 Delegirane uredbe (EU) 2017/891. Sprejeti bi bilo treba določbe v zvezi s primeri, ko za proizvode danega porekla ni na voljo nobenih povprečnih reprezentativnih cen.

(12)

Določiti bi bilo treba podrobna pravila v zvezi z uvozno dajatvijo, ki se lahko uvede za nekatere proizvode poleg dajatev, določenih s skupno carinsko tarifo. Potrebna je določba, da se lahko uvede dodatna uvozna dajatev, če količine uvoza zadevnega proizvoda presegajo sprožitvene ravni, določene za proizvod in obdobje veljavnosti. Blago na poti v Unijo je oproščeno dodatne uvozne dajatve, zato je treba za takšno blago sprejeti posebne določbe.

(13)

Ta uredba bi morala začeti veljati in se začeti uporabljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(14)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

ORGANIZACIJE PROIZVAJALCEV

ODDELEK 1

Uvodna določba

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1.   Ta uredba določa pravila za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave, razen v zvezi s tržnimi standardi.

2.   Poglavja od I do V se uporabljajo le za proizvode iz sektorja sadja in zelenjave iz člena 1(2)(i) Uredbe (EU) št. 1308/2013 in za takšne proizvode, ki so namenjeni izključno predelavi.

ODDELEK 2

Operativni programi

Člen 2

Nacionalna strategija za trajnostne operativne programe

Struktura in vsebina nacionalne strategije iz člena 36(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 sta določeni v Prilogi I k tej uredbi.

Člen 3

Nacionalni okvir za okoljske ukrepe in upravičene naložbe

1.   V ločenem oddelku nacionalnega okvira iz člena 36(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se navedejo zahteve iz člena 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6), ki jih morajo izpolniti okoljski ukrepi, izbrani v okviru operativnega programa.

Nacionalni okvir določa neizčrpen seznam okoljskih ukrepov in pogojev, ki se uporabljajo v državi članici za namene člena 33(5) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Seznam iz drugega pododstavka lahko vključuje naslednje vrste okoljskih ukrepov:

(a)

ukrepe, ki so enaki kmetijsko-okoljsko-podnebnim obveznostim ali obveznostim v zvezi z ekološkim kmetovanjem iz člena 28 oziroma člena 29 Uredbe (EU) št. 1305/2013 in so predvideni v programu za razvoj podeželja zadevne države članice;

(b)

naložbe, ki so koristne za okolje;

(c)

druge ukrepe, ki so koristni za okolje, vključno s tistimi, ki se ne nanašajo neposredno ali posredno na neko poljino, ampak so povezani s sektorjem sadja in zelenjave, če prispevajo k varstvu tal, varčevanju z vodo ali energijo, izboljšanju ali ohranjanju kakovosti vode, varstvu habitatov ali biotske raznovrstnosti, blažitvi podnebnih sprememb in zmanjšanju nastajanja odpadkov ali izboljšanju ravnanja z njimi.

Nacionalni okvir za vsak okoljski ukrep iz točk (b) in (c) tretjega pododstavka navaja:

(a)

utemeljitev ukrepa na podlagi njegovega vpliva na okolje in

(b)

posebno obveznost ali obveznosti, ki jih vključuje.

Nacionalni okvir vključuje vsaj en ukrep o uporabi postopkov za celostno zatiranje škodljivcev.

2.   Okoljski ukrepi, enaki kmetijsko-okoljsko-podnebnim obveznostim ali obveznostim v zvezi z ekološkim kmetovanjem, ki prejemajo podporo na podlagi programa za razvoj podeželja, trajajo enako obdobje kot navedene obveznosti. Kadar trajanje ukrepa presega trajanje prvotnega operativnega programa, se izvajanje ukrepa nadaljuje v naslednjem operativnem programu.

Države članice lahko v ustrezno utemeljenih primerih dovolijo krajše trajanje okoljskih ukrepov ali celo njihovo prekinitev, zlasti ob upoštevanju rezultatov vrednotenja v predzadnjem letu izvajanja operativnega programa iz člena 57(3) Delegirane uredbe (EU) 2017/891.

3.   Naložbe, koristne za okolje, ki se izvedejo v prostorih organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev ali odvisnih družb, ki izpolnjujejo zahtevo glede 90-odstotnega lastništva iz člena 22(8) Delegirane uredbe (EU) 2017/891, ali naložbe, ki se izvedejo v prostorih njihovih članov proizvajalcev, so upravičene do podpore, če:

(a)

bi lahko zmanjšale trenutno uporabo proizvodnih vložkov, emisij onesnaževal ali odpadkov pri proizvodnem procesu, ali

(b)

bi lahko uporabo fosilnih energetskih virov nadomestile z uporabo obnovljivih virov energije, ali

(c)

bi lahko zmanjšale okoljska tveganja, povezana z uporabo nekaterih proizvodnih vložkov, vključno s fitofarmacevtskimi sredstvi ali gnojili, ali

(d)

prispevajo k izboljšanju okolja, ali

(e)

so povezane z neproduktivnimi naložbami, potrebnimi za doseganje ciljev kmetijsko-okoljsko-podnebne obveznosti ali obveznosti v zvezi z ekološkim kmetovanjem, zlasti kadar se navedeni cilji nanašajo na varstvo habitatov in biotske raznovrstnosti.

4.   Naložbe iz točke (a) odstavka 3 so upravičene do podpore, če zagotovijo vsaj 15-odstotno zmanjšanje, izračunano za davčno amortizacijsko dobo naložbe v primerjavi s predhodnim stanjem:

(a)

uporabe proizvodnih vložkov, ki so neobnovljivi naravni viri, kot je voda ali fosilno gorivo, ali morebitnega vira onesnaževanja okolja, kot so gnojila, fitofarmacevtska sredstva ali nekatere vrste virov energije;

(b)

emisij onesnaževal zraka, tal ali vode pri proizvodnem procesu ali

(c)

nastajanja odpadkov, vključno z odpadno vodo, pri proizvodnem procesu.

Države članice lahko z odstopanjem od prvega pododstavka sprejmejo naložbe, ki omogočajo vsaj 7-odstotno zmanjšanje, izračunano za davčno amortizacijsko dobo naložbe v primerjavi s predhodnim stanjem, če navedene naložbe omogočajo vsaj eno dodatno okoljsko korist.

Pričakovano zmanjšanje in, kjer je primerno, pričakovana dodatna okoljska korist se prikažeta predhodno v specifikacijah projekta ali drugih tehničnih dokumentih, ki jih organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev predloži ob predložitvi predlaganega operativnega programa ali spremembe takega programa v odobritev, v njih pa so prikazani rezultati, ki bi se lahko dosegli z izvedbo naložbe, kot to potrjuje tehnična dokumentacija ali neodvisni usposobljeni organ ali strokovnjak, s katerim se je strinjala država članica.

Naložbe, namenjene zmanjšanju porabe vode:

(a)

zagotovijo vsaj 5-odstotno zmanjšanje porabe vode v kapalnem namakalnem sistemu ali podobnih sistemih v primerjavi s porabo pred naložbo in

(b)

ne prinesejo neto povečanja namakalnega območja, razen če skupna poraba vode za namakanje celotne kmetije, vključno s povečanim območjem, ne preseže povprečja porabe vode za preteklih pet let pred naložbo.

5.   Naložbe iz točke (b) odstavka 3, ki zajemajo sisteme za proizvodnjo energije, so upravičene do podpore, če količina proizvedene energije ne presega količine, ki se lahko letno predhodno porabi za s sadjem in zelenjavo povezane ukrepe organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev, odvisne družbe ali članov organizacije proizvajalcev, ki imajo korist od naložbe.

6.   Naložbe iz točk (c) in (d) odstavka 3 so upravičene do podpore, kadar prispevajo k varstvu tal, varčevanju z vodo ali energijo, izboljšanju ali ohranjanju kakovosti vode, varstvu habitatov ali biotske raznovrstnosti, blažitvi podnebnih sprememb in zmanjšanju nastajanja odpadkov ali izboljšanju ravnanja z njimi, čeprav njihovega prispevka ni mogoče količinsko ovrednotiti.

Organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev ob predložitvi predlaganega operativnega programa ali spremembe takega programa v odobritev zagotovi dokazila o pričakovanem pozitivnem prispevku k enemu ali več okoljskim ciljem. Nacionalni pristojni organ lahko zahteva, da se dokazila zagotovijo v obliki specifikacij projekta, ki jih potrdi neodvisni usposobljeni organ ali strokovnjak na zadevnih okoljskih področjih.

7.   Za okoljske ukrepe veljajo naslednja pravila:

(a)

različni okoljski ukrepi se lahko izvajajo hkrati, če se dopolnjujejo in so med seboj združljivi. Kadar se okoljski ukrepi, razen naložb v osnovna sredstva, izvajajo hkrati, raven podpore upošteva poseben izpad dohodka in dodatne stroške, ki jih povzroči takšno izvajanje;

(b)

obveznosti glede omejevanja rabe umetnih gnojil, fitofarmacevtskih sredstev ali drugih snovi se sprejmejo samo, če te omejitve pomenijo zagotovilo, da bo ravnanje skladno s temi obveznostmi;

(c)

naložbe, koristne za okolje, iz odstavka 3 so v celoti upravičene do podpore.

Člen 4

Vsebina operativnih programov

1.   Operativni programi vključujejo:

(a)

opis začetnega stanja na podlagi skupnih osnovnih kazalnikov iz točke 5 Priloge II, kadar je to ustrezno;

(b)

cilje programa ob upoštevanju napovedi za proizvodnjo in prodajo z utemeljitvijo, kako naj bi program prispeval k nacionalni strategiji in je v skladu z njenimi cilji, vključno z vzpostavljanjem ravnovesja med dejavnostmi. Opis ciljev določa posamezne izmerljive cilje, da se olajša spremljanje postopnega napredka pri izvajanju programa;

(c)

predlagane ukrepe, vključno z ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz;

(d)

trajanje programa in

(e)

finančne vidike, zlasti:

(i)

metodo izračuna in stopnjo finančnih prispevkov,

(ii)

postopek za financiranje operativnega sklada,

(iii)

informacije, ki so potrebne za utemeljitev različnih stopenj prispevkov, ter

(iv)

proračun in časovni načrt za dejavnosti za vsako leto izvajanja programa.

2.   V operativnih programih je navedeno:

(a)

obseg, v katerem različni ukrepi dopolnjujejo druge ukrepe in so skladni z njimi, vključno z ukrepi, ki se financirajo ali so upravičeni do podpore iz drugih skladov Unije, zlasti na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013, in programi promocije, odobreni na podlagi Uredbe (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (7). Če je ustrezno, se je treba sklicevati tudi na ukrepe, ki se izvajajo na podlagi prejšnjih operativnih programov, in

(b)

da ne povzročajo tveganja dvojnega financiranja iz skladov Unije.

Člen 5

Dokumentacija, ki jo je treba predložiti skupaj z operativnim programom

Operativnim programom je treba priložiti:

(a)

dokazilo o ustanovitvi operativnega sklada;

(b)

pisno zavezo organizacije proizvajalcev, da bo ravnala v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013, Delegirano uredbo (EU) 2017/891 in to uredbo, ter

(c)

pisno zavezo organizacije proizvajalcev, da ni prejela in ne bo neposredno ali posredno prejemala sredstev Unije ali nacionalnih sredstev za dejavnosti, ki izpolnjujejo pogoje za pomoč v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 v sektorju sadja in zelenjave.

Člen 6

Rok za predložitev

1.   Organizacija proizvajalcev predloži operativne programe v odobritev pristojnemu organu v državi članici, v kateri ima organizacija proizvajalcev sedež, do 15. septembra v letu, ki je pred letom, v katerem je treba izvesti zadevni program. Države članice lahko določijo tudi poznejši datum od 15. septembra.

2.   Kadar pravna oseba ali jasno opredeljeni del pravne osebe, vključno s skupino proizvajalcev, oblikovano v skladu s členom 125e Uredbe (ES) št. 1234/2007 ali skupino proizvajalcev iz člena 27 Uredbe (EU) št. 1305/2013, vloži zahtevek za priznanje organizacije proizvajalcev, lahko hkrati v odobritev predloži operativni program iz odstavka 1. Odobritev operativnega programa je odvisna od priznanja, ki se podeli najpozneje do končnega datuma iz člena 33(2) Delegirane uredbe (EU) 2017/891.

Člen 7

Obdobja izvajanja operativnih programov

1.   Operativni programi se izvajajo v letnih obdobjih, ki trajajo od 1. januarja do 31. decembra.

2.   Operativni programi, ki se odobrijo do 15. decembra, se izvajajo od 1. januarja naslednjega leta.

Izvajanje programov, ki se odobrijo po 15. decembru, se odloži za eno leto.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 se ob uporabi tretjega pododstavka člena 33(2) ali drugega pododstavka člena 34(1) Delegirane uredbe (EU) 2017/891 izvajanje operativnih programov, odobrenih v skladu z navedenimi določbami, začne najpozneje 31. januarja po njihovi odobritvi.

ODDELEK 3

Pomoč

Člen 8

Odobreni znesek pomoči

Države članice obvestijo organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev o odobrenem znesku pomoči do 15. decembra leta pred letom, za katero se pomoč zaprosi.

Z odstopanjem od prvega odstavka, kadar se uporabljata tretji pododstavek člena 33(2) ali drugi pododstavek člena 34(1) Delegirane uredbe (EU) 2017/891, države članice obvestijo navedene organizacije in združenja o odobrenem znesku pomoči najpozneje do 20. januarja leta, za katero se pomoč zaprosi.

Člen 9

Zahtevki za pomoč

1.   Organizacije proizvajalcev vložijo zahtevke za pomoč ali preostali znesek pomoči pri pristojnem organu države članice za vsak operativni program, za katerega se zahteva pomoč, do 15. februarja v letu, ki sledi letu, za katero se pomoč zaprosi.

2.   Zahtevkom za pomoč se priloži dodatna dokumentacija, iz katere so razvidni:

(a)

zahtevana pomoč;

(b)

vrednost tržne proizvodnje;

(c)

finančni prispevki, ki so naloženi članom, in finančni prispevki organizacije proizvajalcev;

(d)

stroški, nastali v zvezi z operativnim programom;

(e)

stroški v zvezi s preprečevanjem in obvladovanjem kriz, razčlenjeni po dejavnostih;

(f)

delež operativnega sklada, ki se porabi za preprečevanje in obvladovanje kriz, razčlenjen po dejavnostih;

(g)

skladnost s členom 33(3), prvim pododstavkom člena 33(5) in členom 34 Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(h)

pisna zaveza organizacije proizvajalcev, da ni prejela dvojnih sredstev Unije ali nacionalnih sredstev za ukrepe ali dejavnosti, ki izpolnjujejo pogoje za pomoč v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 v sektorju sadja in zelenjave;

(i)

v primeru zahtevka za plačilo na podlagi standardnih pavšalnih zneskov ali lestvic stroškov na enoto iz člena 31(2) Delegirane uredbe (EU) 2017/891, dokazilo o izvajanju zadevne dejavnosti in

(j)

letno poročilo iz člena 21.

3.   Zahtevki za pomoč se lahko nanašajo na stroške, ki so bili načrtovani, vendar niso nastali, če se dokažejo naslednji dejavniki:

(a)

zadevnih dejavnosti ni bilo mogoče izvesti do 31. decembra v letu izvajanja operativnega programa zaradi razlogov, na katere zadevna organizacija proizvajalcev ne more vplivati;

(b)

te dejavnosti se lahko izvedejo do 30. aprila leta, ki sledi letu, za katero se pomoč zaprosi, in

(c)

v operativnem skladu ostane enakovreden prispevek organizacije proizvajalcev.

Pomoč se izplača in varščina, vplačana v skladu s členom 11(2), se sprosti le, če se dokazilo o izvajanju načrtovanih stroškov iz točke (b) prvega pododstavka tega odstavka zagotovi do 30. aprila v letu, ki sledi letu, za katero so bili zadevni stroški načrtovani, in na podlagi dokazila o upravičenosti do pomoči.

4.   Pristojni organ države članice lahko v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih sprejme zahtevke po datumu iz odstavka 1, če so bili potrebni pregledi opravljeni in se je upošteval rok za plačilo iz člena 10. Kadar se zahtevki predložijo po datumu iz odstavka 1, se pomoč zmanjša za 1 % za vsak dan zamude zahtevka.

5.   Združenja organizacij proizvajalcev lahko predložijo zahtevek za pomoč, kot je navedeno v odstavku 1, le v imenu tistih članic, ki so organizacije proizvajalcev, priznane v državi članici, ki je priznala zadevno združenje organizacij proizvajalcev, in če se za vsakega člana predloži dodatna dokumentacija iz odstavka 2. Organizacije proizvajalcev so končni upravičenci do pomoči.

6.   Organizacije proizvajalcev, ki so članice nadnacionalnih združenj organizacij proizvajalcev, zaprosijo za pomoč v tisti državi članici, v kateri so priznane, in sicer v zvezi z ukrepi, ki se izvajajo na ozemlju navedene države članice. Nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev predloži državi članici, v kateri ima sedež, kopijo zahtevka.

7.   Brez poseganja v odstavek 6 lahko nadnacionalna združenja organizacij proizvajalcev v državi članici, kateri ima zadevno združenje sedež, vložijo zahtevek za pomoč v zvezi z ukrepi, ki se izvajajo na ravni združenja, če ni tveganja za dvojno financiranje.

Člen 10

Izplačilo pomoči

Države članice izplačajo pomoč do 15. oktobra v letu, ki sledi letu izvajanja programa.

Člen 11

Predplačila

1.   Zahtevki za predplačila se lahko v skladu z odločitvijo države članice vložijo vsake tri mesece, tj. januarja, aprila, julija in oktobra, ali vsake štiri mesece, tj. januarja, maja in septembra.

Skupna predplačila, izplačana za neko leto, ne presegajo 80 % prvotno odobrenega zneska pomoči za operativni program.

2.   Predplačila se izplačajo na podlagi položene varščine, ki ustreza 110 % predplačila, v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 907/2014 (8).

3.   Države članice lahko določijo najmanjši znesek in časovne roke za predplačila.

Člen 12

Delna izplačila

1.   Države članice lahko organizacijam proizvajalcev dovolijo, da zaprosijo za izplačilo dela pomoči, ki ustreza zneskom, že porabljenim v okviru operativnega programa.

2.   Zahtevki se lahko vložijo kadar koli, vendar ne več kot trikrat na leto. Priloži se jim podporna dokumentacija, kot so računi in druga dokazila, iz katerih je razvidno plačilo.

3.   Plačila v zvezi z zahtevki za dele pomoči ne presegajo 80 % dela pomoči, ki ustreza zneskom, že porabljenim v okviru operativnega programa za zadevno obdobje. Države članice lahko določijo najmanjši znesek za delna izplačila in časovne roke za zahtevke.

POGLAVJE II

UKREPI ZA PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE KRIZ

Člen 13

Ukrepi za usposabljanje in izmenjavo boljših praks

Države članice sprejmejo določbe o pogojih, ki jih morajo izpolniti ukrepi za usposabljanje in izmenjavo boljših praks, da se štejejo kot ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz.

Člen 14

Ukrepi za promocijo in obveščanje

1.   Države članice sprejmejo določbe o pogojih, ki jih morajo izpolniti ukrepi za promocijo in obveščanje, ne glede na to, ali se navedeni ukrepi nanašajo na preprečevanje ali obvladovanje kriz. Navedene določbe omogočajo hitro izvajanje ukrepov, če je to potrebno.

2.   Dejavnosti na podlagi ukrepov za promocijo in obveščanje se izvajajo poleg drugih potekajočih dejavnosti za promocijo in obveščanje, ki jih zadevna organizacija proizvajalcev izvaja v svojem operativnem programu ter se ne nanašajo na preprečevanje in obvladovanje kriz.

Člen 15

Tržni standardi za proizvode, umaknjene s trga

1.   Proizvod, umaknjen s trga, je v skladu s tržnim standardom za zadevni proizvod v smislu naslova II Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011, z izjemo določb o predstavitvi in označevanju proizvodov. Kadar se proizvodi umaknejo v razsutem stanju, morajo biti izpolnjene minimalne zahteve za razred II.

Vendar mora biti miniaturni proizvod, kakor je opredeljen v ustreznem standardu, v skladu z veljavnim tržnim standardom, vključno z določbami o predstavitvi in označevanju proizvodov.

2.   Če za posamezni proizvod tržni standard ni določen, se izpolnijo minimalne zahteve iz Priloge III. Države članice lahko določijo dodatna pravila, s katerimi dopolnijo te minimalne zahteve.

Člen 16

Stroški prevoza za brezplačno razdelitev

1.   Za stroške prevoza po kopnem za brezplačno razdelitev vseh proizvodov, umaknjenih s trga, je upravičeno financiranje iz operativnega programa na podlagi lestvice stroškov na enoto, določenih glede na razdaljo med krajem umika in krajem dostave iz Priloge IV.

V primeru prevoza po morju države članice določijo razdaljo med krajem umika in končnim krajem dostave. Nadomestilo ne sme presegati stroškov kopenskega prevoza na najkrajši progi med krajem natovarjanja in končnim krajem dostave, če je kopenski prevoz mogoč. Za zneske, določene v Prilogi IV, se uporablja korekcijski koeficient 0,6.

V primeru kombiniranega prevoza so veljavni stroški prevoza vsota stroškov, ki ustrezajo razdalji prevoza po kopnem, in 60 % povečanja stroškov, če je bila celotna razdalja prevoza opravljena po kopnem, kot je določeno v Prilogi IV.

2.   Stroški prevoza se povrnejo stranki, ki dejansko krije finančne stroške zadevnega prevoza.

Izplačilo se izvede po predložitvi dodatne dokumentacije, ki potrjuje zlasti:

(a)

imena upravičenih organizacij;

(b)

količino zadevnih proizvodov;

(c)

prevzem s strani upravičenih organizacij in uporabljena prevozna sredstva ter

(d)

razdaljo med krajem umika in krajem dostave.

Člen 17

Stroški razvrščanja in pakiranja za brezplačno razdelitev

1.   Za stroške razvrščanja in pakiranja sadja in zelenjave, umaknjenih s trga za brezplačno razdelitev, je upravičeno financiranje iz operativnih programov. Za proizvode, pakirane v enote pakiranja z neto težo manj kot 25 kg, se uporabijo pavšalni zneski, določeni v Prilogi V.

2.   Na enotah pakiranja proizvodov za brezplačno razdelitev so razvidni evropski simbol in ena ali več izjav iz Priloge VI.

3.   Stroške razvrščanja in pakiranja plačajo organizacije proizvajalcev, ki so te postopke izvedle.

Izplačilo se izvede po predložitvi dodatne dokumentacije, ki potrjuje zlasti:

(a)

imena upravičenih organizacij;

(b)

količino zadevnih proizvodov in

(c)

prevzem s strani upravičenih organizacij, pri čemer se navede še način predstavitve.

POGLAVJE III

NACIONALNA FINANČNA POMOČ

Člen 18

Odobritev izplačila nacionalne finančne pomoči

1.   Države članice predložijo Komisiji zahtevo za odobritev izplačila nacionalne finančne pomoči v skladu s členom 35(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 za operativne programe, ki se izvedejo v katerem koli danem koledarskem letu, do 31. januarja navedenega leta.

Zahtevku se priložijo dokazila, iz katerih je razvidno:

(a)

da je stopnja organiziranosti proizvajalcev v zadevni regiji še posebno nizka, v skladu s členom 52 Delegirane uredbe (EU) 2017/891;

(b)

da imajo korist od navedene pomoči le proizvodi iz sektorja sadja in zelenjave, ki so bili proizvedeni v zadevni regiji, in

(c)

podatki o organizacijah proizvajalcev ter znesek zadevne pomoči in delež finančnih prispevkov v skladu s členom 32(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

2.   Komisija v treh mesecih s sklepom odobri ali zavrne zahtevek. Navedeno obdobje začne veljati od dne, ki sledi dnevu, ko je Komisija od države članice prejela popoln zahtevek. Če Komisija v treh mesecih ne zahteva dodatnih informacij, se zahtevek šteje za popolnega.

Člen 19

Zahtevek za nacionalno finančno pomoč in njeno izplačilo

1.   Za zahtevke za nacionalno finančno pomoč in njeno izplačilo se smiselno uporabljata člena 9 in 10.

2.   Države članice lahko sprejmejo dodatna pravila o izplačilu nacionalne finančne pomoči, vključno z možnostjo predplačil in delnih plačil.

Člen 20

Nadomestilo Unije za nacionalno finančno pomoč

1.   Države članice lahko pred 1. januarjem v drugem letu, ki sledi letu izvajanja programa, vložijo zahtevek za nadomestilo Unije za odobreno nacionalno finančno pomoč, ki se dejansko izplača organizacijam proizvajalcev.

Zahtevku se priložijo dokazi, da so bili pogoji iz člena 35(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 izpolnjeni v treh od prejšnjih štirih let.

Pri izračunu stopnje organiziranosti proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave se upošteva tudi vrednost proizvodnje sadja in zelenjave skupin proizvajalcev, oblikovanih v skladu s členom 125e Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Zahtevek za nadomestilo Unije za nacionalno finančno pomoč vsebuje tudi:

(a)

podatke o zadevnih organizacijah proizvajalcev;

(b)

znesek izplačane pomoči, ki je za vsako organizacijo proizvajalcev omejena na prvotno odobreni znesek, in

(c)

opis operativnega sklada, iz katerega so razvidni skupni znesek, finančna pomoč Unije, nacionalna finančna pomoč ter prispevki organizacij proizvajalcev in njihovih članov.

2.   Komisija zahtevo odobri ali zavrne.

Zahteva se zavrne, če ni skladna s pravili o odobritvi in povračilih nacionalne finančne pomoči ali če se niso spoštovala pravila o organizacijah proizvajalcev, operativnem skladu in operativnih programih iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 ali v skladu z njo.

3.   Kadar je bilo nadomestilo Unije za pomoč odobreno, se upravičeni izdatki sporočijo Komisiji v skladu s postopkom iz člena 11 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 908/2014 (9).

4.   Delež nadomestila Unije za nacionalno finančno pomoč ne sme preseči 60 % nacionalne finančne pomoči, dodeljene organizaciji proizvajalcev. Povrnjeni znesek ne presega 48 % finančne pomoči Unije iz člena 32(1)(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

POGLAVJE IV

INFORMACIJE, POROČILA IN PREGLEDI

ODDELEK 1

Informacije in poročila

Člen 21

Informacije in letna poročila skupin proizvajalcev, organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev ter letna poročila držav članic

1.   Skupine proizvajalcev, oblikovane v skladu s členom 125e Uredbe (ES) št. 1234/2007, priznane organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev na zahtevo pristojnega organa države članice predložijo vse ustrezne informacije, potrebne za pripravo letnega poročila iz člena 54(b) Delegirane uredbe (EU) 2017/891. Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zbiranje informacij o številu članov ter obsegu in vrednosti tržne proizvodnje organizacij proizvajalcev, ki niso predložile operativnih programov. Od organizacij proizvajalcev in skupin proizvajalcev iz člena 27 Uredbe (EU) št. 1305/2013 se zahteva, da predložijo podatke o številu članov ter obsegu in vrednosti tržne proizvodnje.

2.   Organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev predložijo letna poročila o izvajanju svojih operativnih programov skupaj z zahtevki za pomoč.

Navedena letna poročila se nanašajo na:

(a)

operativni program, ki je bil izveden v predhodnem letu;

(b)

glavne spremembe operativnega programa ter

(c)

razlike med predvidenim in zahtevanim zneskom pomoči.

3.   Letno poročilo organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev vsebuje:

(a)

podatke o dosežkih operativnega programa na podlagi kazalnikov iz Priloge II in, kadar je ustrezno, dodatnih kazalnikov iz nacionalne strategije:

(i)

enotni temeljni kazalniki in kazalniki (finančnega) vložka se uporabijo v vsakem letnem poročilu,

(ii)

kazalniki rezultatov in dosežka se uporabijo v zadnjih dveh letih operativnega programa ter

(b)

povzetek glavnih težav, ki so se pojavile pri upravljanju programa, in ukrepov, sprejetih za zagotovitev kakovosti in učinkovitosti izvajanja programa.

V letnem poročilu se po potrebi v skladu z nacionalno strategijo in členom 33(6) Uredbe (EU) št. 1308/2013 določi, kateri zaščitni ukrepi so vzpostavljeni za zaščito okolja pred morebitnimi povečanimi pritiski zaradi naložb, ki jih podpira operativni program.

4.   Iz letnega poročila organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev za predzadnje leto operativnega programa je razvidno, v kakšnem obsegu so bili doseženi zastavljeni programski cilji. V tem poročilu se navedejo tudi dejavniki, ki so prispevali k uspešnemu ali neuspešnemu izvajanju programa in kako so se navedeni dejavniki upoštevali v potekajočem programu ali se bodo upoštevali v naslednjem operativnem programu.

Države članice vključijo podatke o primerih iz prvega pododstavka v svoje letno poročilo iz člena 54(b) Delegirane uredbe (EU) 2017/891.

ODDELEK 2

Pregledi

Člen 22

Enoten identifikacijski sistem

Države članice zagotovijo, da se za organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev in skupine proizvajalcev, oblikovane v skladu s členom 125e Uredbe (ES) št. 1234/2007, v zvezi z njihovimi zahtevki za pomoč uporablja enotni identifikacijski sistem. Ta identifikacijski sistem je združljiv s sistemom za identifikacijo upravičencev iz člena 73 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Člen 23

Postopki predložitve

Države članice ne glede na člene 9, 24 in 25 zagotovijo postopke za predložitev zahtevkov za pomoč, zahtevkov za priznanje ali odobritev operativnih programov in zahtevkov za plačilo.

Člen 24

Dodelitev priznanja

1.   Države članice pred dodelitvijo priznanja organizaciji proizvajalcev ali združenju organizacij proizvajalcev v skladu s členom 154(4)(a) ali členom 156(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 opravijo upravni pregled in pregled na kraju samem v organizaciji proizvajalcev ali združenju organizacij proizvajalcev, da preverijo skladnost z merili za priznanje.

2.   Države članice opravijo upravni pregled in pregled na kraju samem v zvezi z merili za priznanje, ki veljajo za vse priznane organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev, vsaj vsakih pet let, tudi če organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev ne izvajajo operativnega programa.

Člen 25

Odobritev operativnih programov in njihovih sprememb

1.   Države članice pred odobritvijo operativnega programa v skladu s členom 33 Delegirane uredbe (EU) 2017/891 z vsemi ustreznimi sredstvi, vključno s pregledi na kraju samem, preverijo operativni program, predložen v odobritev, in po potrebi zahtevek za spremembo. Navedeni pregledi zadevajo zlasti:

(a)

točnost informacij iz člena 4(1)(a), (b) in (e), ki se vključijo v osnutek operativnega programa;

(b)

skladnost programa s členom 33 Uredbe (EU) št. 1308/2013 ter z nacionalnima strategijo in okvirom;

(c)

upravičenost ukrepov in predlaganih izdatkov ter

(d)

skladnost in strokovno kakovost programa, utemeljenost ocen, načrt pomoči in načrtovanje izvajanja programa.

2.   Pri pregledih iz odstavka 1 se preveri, ali so:

(a)

cilji merljivi, se lahko spremljajo in dosežejo s predlaganimi ukrepi ter

(b)

so dejavnosti, za katere se pomoč zaprosi, skladne z veljavnimi nacionalnimi pravili in pravom Unije, zlasti glede državne pomoči, programov za razvoj podeželja in programov promocije ter obveznih standardov, ki jih določa nacionalna zakonodaja ali strategija.

Člen 26

Upravni pregledi

1.   Postopki v zvezi z upravnimi pregledi zahtevajo evidentiranje opravljenih dejavnosti, rezultatov preverjanja in sprejetih ukrepov v zvezi z neskladji.

2.   Države članice pred odobritvijo pomoči izvedejo upravne preglede vseh zahtevkov za pomoč.

3.   Upravni pregledi zahtevkov za pomoč po potrebi vključujejo preverjanje:

(a)

letnega poročila o izvajanju operativnega programa skupaj s priloženim zahtevkom za pomoč;

(b)

vrednosti tržne proizvodnje, prispevkov za operativni sklad in nastalih izdatkov;

(c)

točne korelacije izdatkov, ki se uveljavljajo, z dobavljenimi proizvodi in izvedenimi storitvami;

(d)

skladnosti opravljenih dejavnosti z dejavnostmi, vključenimi v odobreni operativni program, ter

(e)

upoštevanja finančnih ali drugih omejitev in pragov.

4.   Izdatki, nastali na podlagi operativnega programa, se dokažejo z dokazili o plačilu. Uporabljeni računi se izstavijo na ime organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev ali odvisne družbe, ki izpolnjuje zahtevo glede 90-odstotnega lastništva iz člena 22(8) Delegirane uredbe (EU) 2017/891, ali z dovoljenjem države članice na ime enega ali več članov proizvajalcev. Računi v zvezi s stroški dela iz točke 2 Priloge III k Delegirani uredbi (EU) 2017/891 pa se izstavijo na ime organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev, odvisne družbe, ki izpolnjuje zahtevo glede 90-odstotnega lastništva iz člena 22(8) navedene uredbe, ali z dovoljenjem države članice na ime zadrug, ki so članice organizacije proizvajalcev.

Člen 27

Pregledi na kraju samem za letne zahtevke za pomoč

1.   Države članice izvedejo preglede na kraju samem v prostorih organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev in po potrebi njihovih odvisnih družb za zagotovitev skladnosti s pogoji za priznanje, dodelitev pomoči ali preostanka pomoči v zadevnem letu v skladu s členom 9(1), ki dopolnjujejo upravne preglede.

2.   Pregledi na kraju samem so povezani z vzorcem, ki zajema najmanj 30 % celotnega zneska zaprošene pomoči za vsako leto. Vsako organizacijo proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev, ki izvajajo operativni program, se obišče vsaj enkrat na tri leta.

3.   Država članica določi organizacije proizvajalcev, ki jih je treba pregledati na podlagi analize tveganja, pri kateri se upoštevajo naslednja merila:

(a)

višina pomoči;

(b)

ugotovitve pregledov iz prejšnjih let;

(c)

naključni parameter in

(d)

drugi parametri, ki jih določijo države članice.

4.   Pregledi na kraju samem se lahko predhodno napovejo, če zaradi tega ni ogrožen namen pregleda.

5.   Pregledi na kraju samem zajemajo vse obveznosti in zaveze organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev, njenih članov ali po potrebi njenih odvisnih družb, ki se lahko preverijo med obiskom in jih ni bilo mogoče preveriti med upravnimi pregledi. Pregledi na kraju samem zadevajo zlasti:

(a)

skladnost z merili za priznanje v zadevnem letu;

(b)

izvajanje dejavnosti in njihovo skladnost z odobrenim operativnim programom;

(c)

v zvezi z zadevnim številom dejavnosti: skladnost izdatkov s pravom Unije in upoštevanje rokov, ki so v njem določeni;

(d)

uporabo operativnega sklada, vključno s prijavljenimi izdatki iz zahtevkov za predplačila ali delna plačila, vrednostjo tržne proizvodnje, prispevki v operativni sklad in prijavljenimi izdatki na podlagi računovodskih ali enakovrednih dokumentov;

(e)

popolno dobavo proizvodov, ki jo opravijo člani, izvajanje storitev in pristnost izdatkov, ki se uveljavljajo, ter

(f)

preglede druge stopnje v skladu s členom 30 za stroške umikov s trga, zgodnjega obiranja in opustitve spravila.

6.   Vrednost tržne proizvodnje se preveri na podlagi finančnega računovodskega sistema, kot je revidiran in certificiran v skladu z nacionalno zakonodajo.

Zato se lahko države članice odločijo, da se izjava o vrednosti tržne proizvodnje potrdi na enak način kot finančni računovodski podatki.

Preverjanje izjave o vrednosti tržne proizvodnje se lahko izvede pred vložitvijo ustreznega zahtevka za pomoč, vendar najpozneje pred izplačilom pomoči.

7.   Razen v izjemnih okoliščinah vključujejo pregledi na kraju samem ogled prostorov, v katerih se izvaja dejavnost, ali obisk pri organizatorju dejavnosti, če je dejavnost nematerialna. Zlasti se pri dejavnostih na posameznih kmetijskih gospodarstvih članov organizacij proizvajalcev, zajetih v vzorec iz odstavka 2, opravi vsaj en obisk, namenjen preverjanju izvajanja.

Države članice se lahko odločijo, da takšnih obiskov ne bodo opravile za manjše ukrepe ali kadar menijo, da obstaja majhno tveganje, da pogoji za prejem pomoči niso izpolnjeni ali da dejavnost ni bila izvedena. Zadevna odločitev in njena utemeljitev se evidentirata. Merila za analizo tveganja iz odstavka 3 se smiselno uporabljajo za ta odstavek.

8.   Le pregledi, ki izpolnjujejo vse zahteve iz tega člena, se upoštevajo pri pogostnosti preverjanja iz odstavka 2.

9.   Rezultati pregledov na kraju samem se ovrednotijo, da se ugotovi, ali so težave, ki so se pojavile, sistematske in pomenijo tveganje za druge podobne dejavnosti, upravičence ali organe. V tem vrednotenju se ugotovijo tudi vzroki takega stanja ter se opredelijo morebitni potrebni nadaljnji pregled ter priporočljivi popravni in preventivni ukrepi.

Če pregledi razkrijejo precejšnje nepravilnosti v regiji ali delu regije ali v posamezni organizaciji proizvajalcev ali združenju organizacij proizvajalcev, država članica med letom v zadevni regiji, organizaciji ali združenju opravi dodatne preglede in poveča delež ustreznih zahtevkov, ki jih je treba pregledati v naslednjem letu.

Člen 28

Poročila o pregledih na kraju samem

1.   Za vsak pregled na kraju samem se pripravi podrobno poročilo, ki vsebuje vsaj naslednje informacije:

(a)

shemo pomoči in pregledane zahtevke;

(b)

imena in funkcije prisotnih oseb;

(c)

pregledane dejavnosti, ukrepe in dokumente, vključno z revizijsko sledjo in preverjenimi dodatnimi dokazili ter

(d)

rezultate pregleda.

2.   Predstavniku organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev se omogoči, da podpiše poročilo in s tem potrdi svojo navzočnost pri pregledu in zapiše svoje pripombe. Kadar so ugotovljene nepravilnosti, upravičenec prejme kopijo poročila.

Člen 29

Pregledi prve stopnje za umike s trga

1.   Države članice v vsaki organizaciji proizvajalcev opravijo preglede prve stopnje za umike s trga, ki so sestavljeni iz pregleda dokumentov, preverjanja identitete, fizičnega pregleda mase proizvodov, umaknjenih s trga, in preverjanja skladnosti s členom 15 v skladu s postopki iz poglavja II naslova II Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011. Pregled se opravi po prejemu uradnega obvestila iz člena 44(1) Delegirane uredbe (EU) 2017/891 v rokih, določenih v skladu z odstavkom 2 navedenega člena.

2.   Pregledi prve stopnje zajemajo 100 % količine proizvodov, umaknjenih s trga. Na koncu tega pregleda se proizvodi, umaknjeni s trga, razen tistih, ki so namenjeni za brezplačno razdelitev, denaturirajo ali prodajo predstavnikom predelovalne industrije pod nadzorom pristojnih organov pod pogoji, ki jih določi država članica v skladu s členom 46 Delegirane uredbe (EU) 2017/891.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 lahko države članice, kadar so proizvodi namenjeni za brezplačno razdelitev, preverijo manjši delež, kot je določen v navedenem odstavku, če ta ni manjši od 10 % zadevnih količin v tržnem letu katere koli zadevne organizacije proizvajalcev. Pregled se lahko izvede v prostorih organizacije proizvajalcev ali v krajih prejemnikov proizvodov. Če se pri preverjanju odkrijejo nepravilnosti, države članice opravijo dodatne preglede.

Člen 30

Pregledi druge stopnje za umike s trga

1.   Države članice preglede druge stopnje za umike s trga opravljajo v prostorih organizacije proizvajalcev in prejemnikov umaknjenih proizvodov na podlagi analize tveganja. Analiza tveganja vključuje ugotovitve predhodnih pregledov prve in druge stopnje in to, ali ima organizacija proizvajalcev opredeljeno obliko postopka zagotavljanja kakovosti ali ne. Ta analiza tveganja se uporablja kot podlaga za določitev najmanjše pogostnosti pregledov druge stopnje za posamezno organizacijo proizvajalcev.

2.   Pregledi druge stopnje iz odstavka 1 zadevajo:

(a)

posebne evidence zalog in računovodske evidence, ki jih morajo voditi vse organizacije proizvajalcev pri umikih s trga v zadevnem tržnem letu;

(b)

količine, dane v promet, kakor je navedeno v zahtevkih za pomoč, pregledovanje zlasti evidence zalog in računovodske evidence, račune in zagotavljanje, da se izjave ujemajo z računovodskimi in davčnimi podatki zadevnih organizacij proizvajalcev;

(c)

račune, zlasti verodostojnost neto prejemkov organizacij proizvajalcev, kot so prijavljeni v njihovih zahtevkih za plačilo, in sorazmernost vseh stroškov umikov s trga, ter

(d)

namenskost umaknjenih proizvodov, kakor je navedeno v zahtevku za plačilo, in njihovo denaturacijo.

3.   Vsak pregled vključuje vzorec, ki zajema najmanj 5 % količin, ki jih je organizacija proizvajalcev v tržnem letu umaknila s trga.

4.   Posebna evidenca zalog in računovodska evidenca iz točke (a) odstavka 2 za vsak proizvod, umaknjen s trga, prikazujeta gibanje količin, izraženih v tonah:

(a)

v zvezi s proizvodnjo članov organizacije proizvajalcev in članov drugih organizacij proizvajalcev v skladu s členom 12(1)(b) in (c) Delegirane uredbe (EU) 2017/891;

(b)

v zvezi s prodajo organizacije proizvajalcev, opredeljeno po proizvodih, namenjenih za trg svežih proizvodov, in proizvodih za predelavo ter

(c)

v zvezi s proizvodi, umaknjenimi s trga.

5.   Preverjanje namembnosti proizvodov, umaknjenih s trga, vključuje:

(a)

vzorčno pregledovanje evidenc zalog, ki jih vodijo prejemniki, in računovodskih evidenc zadevnih dobrodelnih organizacij ali ustanov, kadar se uporablja drugi pododstavek člena 46(2) Delegirane uredbe (EU) 2017/891, in

(b)

preglede skladnosti z ustreznimi okoljskimi zahtevami.

6.   Če se med pregledi druge stopnje odkrijejo nepravilnosti, države članice opravijo podrobnejše preglede druge stopnje za zadevno leto in povečajo pogostnost pregledov druge stopnje v prostorih organizacij proizvajalcev ali združenj organizacij proizvajalcev v naslednjem letu.

Člen 31

Zgodnje obiranje in opustitev spravila

1.   Države članice pred zgodnjim obiranjem s pregledom na kraju samem preverijo, da zadevni proizvodi niso poškodovani in da je zadevna površina dobro vzdrževana. Po zgodnjem obiranju pa preverijo, ali je bilo spravilo pridelka opravljeno na celotni površini in je bil pridelek denaturiran.

2.   Države članice pred postopkom opustitve spravila s pregledom na kraju samem preverijo, da je zadevna površina dobro vzdrževana, da se ni izvedlo nobeno delno spravilo pridelka, da je proizvod dobro razvit ter da bi bil na splošno zdrav, zadovoljiv in tržne kakovosti.

Države članice zagotovijo, da se proizvodnja denaturira. Če to ni mogoče, s pregledom ali pregledi na kraju samem v obdobju spravila pridelka zagotovijo, da se spravilo ne izvede.

3.   Kadar se uporablja drugi pododstavek člena 48(3) Delegirane uredbe (EU) 2017/891:

(a)

se ne uporablja zahteva iz prvega pododstavka odstavka 2 tega člena, da se ni izvedlo nobeno delno spravilo pridelka, in

(b)

države članice zagotovijo, da se sadje in zelenjava, za katera so se izvedli ukrepi opustitve spravila in zgodnjega obiranja, v isti pridelovalni sezoni ne uporabita za nadaljnjo proizvodnjo.

4.   Člen 30(1), (2), (3) in (6) se smiselno uporablja.

Člen 32

Nadnacionalne organizacije proizvajalcev

1.   Država članica, v kateri ima nadnacionalna organizacija proizvajalcev sedež, je v celoti odgovorna za organizacijo pregledov pri tej organizaciji glede operativnega programa in operativnega sklada ter naložitev upravnih kazni, kadar se pri takih pregledih ugotovi, da obveznosti niso izpolnjene.

2.   Druge države članice, ki morajo zagotoviti upravno sodelovanje iz člena 14(3)(c) Delegirane uredbe (EU) 2017/891, izvajajo takšne upravne preglede in preglede na kraju samem, kot jih zahteva država članica iz odstavka 1 tega člena, ki ji tudi sporočajo rezultate. Upoštevajo roke, ki jih določi država članica iz odstavka 1.

3.   Pravila, ki veljajo v državi članici iz odstavka 1, se uporabljajo za organizacijo proizvajalcev ter operativni program in operativni sklad. Vendar v zvezi z okoljskimi in fitosanitarnimi vprašanji ter ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz veljajo pravila države članice, v kateri potekajo zadevne dejavnosti.

Člen 33

Nadnacionalna združenja organizacij proizvajalcev

1.   Država članica, v kateri ima organizacija proizvajalcev, ki je članica nadnacionalnega združenja, sedež, je v celoti odgovorna za organizacijo pregledov glede dejavnosti v okviru operativnega programa, ki se izvajajo na njenem ozemlju, in operativnega sklada ter naložitev upravnih kazni, kadar se pri takih pregledih ugotovi, da obveznosti niso izpolnjene.

2.   Država članica iz odstavka 1 tesno sodeluje z državo članico, v kateri ima nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev sedež, ter nemudoma sporoči rezultate opravljenih pregledov in morebitne naložene upravne kazni.

3.   Država članica, v kateri ima nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev sedež, je v celoti odgovorna za organizacijo pregledov glede dejavnosti v okviru operativnega programa, ki se izvajajo na ravni nadnacionalnega združenja, in operativnega sklada nadnacionalnega združenja ter naložitev upravnih kazni, kadar se pri takih pregledih ugotovi, da obveznosti niso izpolnjene. Zagotovi tudi usklajevanje pregledov in izplačil v zvezi z dejavnostmi v okviru operativnih programov, ki se izvajajo na ozemlju drugih držav članic.

4.   Dejavnosti v okviru operativnih programov so v skladu z nacionalnimi pravili države članice, v kateri se dejansko izvajajo.

Člen 34

Pregledi

Države članice brez poseganja v posebne določbe te uredbe ali drugo zakonodajo Unije uvedejo preglede in ukrepe za zagotovitev pravilne uporabe Uredbe (EU) št. 1308/2013, Delegirane uredbe (EU) 2017/891 in te uredbe. Navedeni pregledi in ukrepi morajo biti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni, da zagotovijo ustrezno zaščito finančnih interesov Unije.

Države članice zlasti zagotovijo, da:

(a)

se vsa merila o izpolnjevanju pogojev, določena z zakonodajo Unije, nacionalno zakonodajo, nacionalno strategijo ali nacionalnim okvirom, lahko preverijo;

(b)

imajo pristojni organi držav članic, odgovorni za izvajanje pregledov, na voljo dovolj ustrezno usposobljenega in izkušenega osebja za učinkovito izvajanje pregledov in

(c)

se pri pregledih prepreči nepravilno dvojno financiranje ukrepov v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 v sektorju sadja in zelenjave in drugimi shemami Unije ali nacionalnimi shemami.

Člen 35

Očitne napake

Kadar pristojni organ države članice prizna očitne napake v skladu s členom 59(6) Uredbe (EU) št. 1306/2013, se lahko vsako uradno obvestilo, terjatev ali zahtevek za državo članico v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013, Delegirano uredbo (EU) 2017/891 ali to uredbo ter zahtevek za pomoč popravi ali prilagodi kadar koli po predložitvi.

POGLAVJE V

RAZŠIRITEV PRAVIL

Člen 36

Finančni prispevki

Kadar se država članica v skladu s členom 165 Uredbe (EU) št. 1308/2013 tako odloči, gospodarski subjekti, ki ne pripadajo organizacijam proizvajalcev, združenjem organizacij proizvajalcev ali medpanožnim organizacijam, vendar so zanje pravila zavezujoča, plačajo finančni prispevek, država članica Komisiji sporoči potrebne informacije za presojo skladnosti s pogoji iz navedenega člena. Takšne informacije vključujejo zlasti osnovo, na kateri se prispevek izračuna, enotni znesek, zajete dejavnosti in povezane stroške.

Člen 37

Razširitve za več kot eno leto

1.   Kadar se sprejme odločitev, da se razširitev pravil uporabi za obdobje, daljše od enega leta, države članice za vsako leto preverijo, ali so pogoji v zvezi z reprezentativnostjo iz člena 164(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 še naprej izpolnjeni v celotnem obdobju uporabe razširitve.

2.   Če države članice ugotovijo, da pogoji niso več izpolnjeni, razveljavijo razširitev z učinkom od začetka naslednjega leta.

3.   Države članice nemudoma obvestijo Komisijo o vsaki razveljavitvi. Komisija te podatke objavi z ustreznimi sredstvi.

POGLAVJE VI

SISTEM VHODNIH CEN IN UVOZNE DAJATVE

Člen 38

Standardne uvozne vrednosti

1.   Komisija za vsak proizvod in za obdobja uporabe, določena v delu A Priloge VII k Delegirani uredbi (EU) 2017/891, vsak delovni dan in za vsako poreklo določi standardno uvozno vrednost, ki je enaka tehtanemu povprečju reprezentativnih cen iz člena 74 navedene uredbe, znižano za standardni znesek 5 EUR/100 kg in carinske dajatve ad valorem.

2.   Cena na enoto v smislu člena 142 Izvedbene Uredbe Komisije (EU) 2015/2447 (10) ne velja, kadar je za proizvode in obdobja uporabe, navedene v delu A Priloge VII k Delegirani uredbi (EU) 2017/891, v skladu s členoma 74 in 75 navedene uredbe in tem členom določena standardna uvozna vrednost. Nadomesti se s standardno uvozno vrednostjo iz odstavka 1.

3.   Kadar za proizvod nekega porekla ne velja nobena standardna uvozna vrednost, se uporablja tehtano povprečje standardnih uvoznih vrednosti, ki veljajo za ta proizvod.

4.   V obdobjih uporabe, določenih v delu A Priloge VII k Delegirani uredbi (EU) 2017/891, se standardne uvozne vrednosti uporabljajo, dokler niso spremenjene. Vendar se prenehajo uporabljati, če ni bila Komisiji dva tedna zapored sporočena nobena povprečna reprezentativna cena.

Kadar v skladu s prvim pododstavkom za zadevni proizvod ne velja nobena standardna uvozna vrednost, je standardna uvozna vrednost za ta proizvod enaka zadnji povprečni standardni uvozni vrednosti.

5.   Z odstopanjem od odstavka 1 se, kadar ni bilo mogoče izračunati standardne uvozne vrednosti, ne uporablja nobena standardna uvozna vrednost od prvega dne obdobij uporabe, določenih v delu A Priloge VII k Delegirani uredbi (EU) 2017/891.

6.   Menjalni tečaj, ki se uporablja za standardno uvozno vrednost, je zadnji menjalni tečaj, ki ga je Evropska centralna banka objavila pred zadnjim dnem obdobja, za katero so sporočene cene.

7.   Komisija standardne uvozne vrednosti v eurih objavi v sistemu TARIC (11).

POGLAVJE VII

DODATNE UVOZNE DAJATVE

Člen 39

Obračunavanje dodatne uvozne dajatve

1.   Dodatna uvozna dajatev iz člena 182(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se lahko uporablja za proizvode in v obdobjih iz Priloge VII k tej uredbi. Navedena dodatna uvozna dajatev se uporablja, če količina katerega koli od proizvodov, sproščenih v prosti promet za katero koli obdobje uporabe, določeno v navedeni prilogi, presega sprožitveni obseg za navedeni proizvod.

2.   Države članice za vsakega od proizvodov iz Priloge VII in v obdobjih iz navedene priloge Komisijo obvestijo o količinah, sproščenih v prosti promet, s postopkom za nadzor preferenčnega uvoza iz člena 55 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

3.   Dodatna uvozna dajatev se obračuna za količine, sproščene v prosti promet po datumu začetka uporabe navedene dajatve, če:

(a)

njihova carinska vrednost, določena v skladu s členom 74 Delegirane uredbe (EU) 2017/891, sproži uporabo najvišjih posebnih dajatev za uvoz proizvodov z zadevnim poreklom in

(b)

uvoz poteka v obdobju uporabe dodatne uvozne dajatve.

Člen 40

Znesek dodatne uvozne dajatve

Višina dodatne uvozne dajatve, ki se uporabi v skladu s členom 39, je enaka eni tretjini carinske dajatve, ki je v skupni carinski tarifi določena za zadevni proizvod.

Vendar je za proizvode z uvoznimi tarifnimi preferenciali na podlagi dajatve ad valorem višina dodatne uvozne dajatve enaka eni tretjini posebne carinske dajatve za zadevni proizvod, če se uporablja člen 39(2).

Člen 41

Oprostitev dodatne uvozne dajatve

1.   Dodatna uvozna dajatev se za naslednje blago ne odmeri:

(a)

za blago, uvoženo na podlagi tarifne kvote;

(b)

za blago, ki je državo porekla zapustilo, preden je bila sprejeta odločitev o uporabi dodatne uvozne dajatve, in ki se prevaža s prevozno listino, ki velja od mesta nakladanja v državi porekla do mesta razkladanja v Uniji in je bila izdana pred uvedbo dodatne uvozne dajatve.

2.   Zainteresirane strani carinskim organom predložijo ustrezno dokazilo o izpolnjevanju zahtev iz odstavka 1(b).

Carinski organi lahko menijo, da je blago zapustilo državo porekla pred dnevom uporabe dodatne uvozne dajatve, če je kot dokazilo priložen eden od naslednjih dokumentov:

(a)

za pomorski promet, ladijski tovorni list, ki dokazuje, da se je nakladanje izvedlo pred tem datumom;

(b)

za železniški promet, tovorni list, ki so ga železniški organi države porekla sprejeli pred tem datumom;

(c)

za cestni promet, pogodba o cestnem prevozu ali drug tranzitni dokument, ki je bil izdan v državi porekla pred tem datumom, če so bili izpolnjeni pogoji, določeni v dvostranskih ali večstranskih sporazumih, sklenjenih v zvezi s tranzitom Unije oziroma skupnim tranzitom;

(d)

za zračni promet, letalski prevozni list, ki dokazuje, da je letalski prevoznik sprejel blago pred tem datumom.

POGLAVJE VIII

Končni določbi

Člen 42

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. marca 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  UL L 347, 20.12.2013, str. 549.

(3)  Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (UL L 299, 16.11.2007, str. 1).

(4)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (UL L 157, 15.6.2011, str. 1).

(5)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/891 z dne 13. marca 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s sektorjema sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave, dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s kaznimi, ki se uporabijo v teh sektorjih, in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 (glej stran 4 tega Uradnega lista)

(6)  Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).

(7)  Uredba (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah, ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 (UL L 317, 4.11.2014, str. 56).

(8)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 907/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura (UL L 255, 28.8.2014, str. 18).

(9)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 908/2014 z dne 6. avgusta 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in drugimi organi, finančnim upravljanjem, potrjevanjem obračunov, pravili o kontrolah, varščinami in preglednostjo (UL L 255, 28.8.2014, str. 59).

(10)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558).

(11)  http://ec.europa.eu/taxation_customs/customs/customs_duties/tariff_aspects/customs_tariff/index_en.htm.


PRILOGA I

Struktura in vsebina nacionalne strategije za trajnostne operativne programe iz člena 2

1.   Trajanje nacionalne strategije

Navede država članica.

2.   Analiza stanja glede prednosti in pomanjkljivosti ter možnosti za razvoj, izbrana strategija za izpolnitev možnosti in utemeljitev izbranih prednostnih nalog v skladu s členom 36(2)(a) in (b) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

2.1.   Analiza stanja

Opis sedanjega stanja v sektorju sadja in zelenjave z uporabo kvantificiranih podatkov, s poudarkom na prednostih in pomanjkljivostih, neskladjih, potrebah, vrzelih in možnostih za razvoj na podlagi ustreznih enotnih temeljnih kazalnikov iz točke 5 Priloge II in, če je primerno, drugih ustreznih dodatnih kazalnikov. Opis zadeva vsaj:

učinkovitost sektorja sadja in zelenjave: prednosti in pomanjkljivosti sektorja, konkurenčnost in možnosti za razvoj organizacij proizvajalcev;

okoljske vplive (učinki, pritiski in koristi) proizvodnje sadja in zelenjave, vključno s ključnimi gibanji.

2.2.   Izbrana strategija za spoprijemanje s prednostmi in pomanjkljivostmi

Opis ključnih področij, na katerih se pričakuje posredovanje, ki bo ustvarilo največjo dodano vrednost:

pomembnost ciljev, določenih za operativne programe, pričakovanih rezultatov in koliko se lahko dejansko uresničijo;

notranja skladnost strategije, obstoj obojestransko učinkovitih interakcij in možni spori ali nasprotja med operativnimi cilji izbranih različnih ukrepov;

povezljivost in doslednost izbranih ukrepov ter drugih nacionalnih ali regionalnih ukrepov in dejavnosti, ki jih podpirajo sredstva Unije, zlasti programov za razvoj podeželja in programov za promocijo;

pričakovani rezultati in vpliv v primerjavi s temeljnim položajem ter njihov prispevek k ciljem Unije.

2.3.   Vpliv iz prejšnje nacionalne strategije (kadar je primerno)

Opis rezultatov in vpliva operativnih programov, ki so bili nedavno izvedeni.

3.   Cilji operativnih programov in kazalniki uspešnosti iz člena 36(2)(c) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Opis izbranih ukrepov, ki so upravičeni do podpore (neizčrpen seznam), zastavljenih ciljev, preverljivih ciljev in kazalnikov, ki omogočajo napredek za doseganje teh ciljev, učinkovitosti in uspešnosti, ki jih je treba ovrednotiti.

3.1.   Zahteve, ki se nanašajo na vse ukrepe ali več vrst ukrepov

Države članice zagotovijo, da so vsi ukrepi, vključeni v nacionalno strategijo in nacionalni okvir, preverljivi in jih je mogoče kontrolirati. Kadar presoja med izvajanjem operativnih programov pokaže, da zahteve v zvezi s preverljivostjo in možnostjo kontrole ukrepov niso izpolnjene, se zadevni ukrepi ustrezno prilagodijo ali črtajo.

Kadar se pomoč dodeli na podlagi standardnih pavšalnih zneskov ali lestvic stroškov na enoto, države članice zagotovijo, da so zadevni izračuni ustrezni in natančni ter pripravljeni vnaprej na podlagi ustreznega, pravičnega in preverljivega izračuna. Okoljski ukrepi izpolnjujejo zahteve iz člena 33(5) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Države članice sprejmejo zaščitne ukrepe, določbe in preglede za zagotavljanje, da ukrepi, ki so izbrani kot upravičeni do podpore, ne prejemajo podpore tudi od drugih ustreznih instrumentov skupne kmetijske politike, zlasti iz programov za razvoj podeželja in za promocijo ali iz drugih nacionalnih ali regionalnih programov.

Učinkoviti zaščitni ukrepi, vzpostavljeni v skladu s členom 33(6) Uredbe (EU) št. 1308/2013, za zaščito okolja pred možnimi večjimi pritiski zaradi naložb, ki se podpirajo v okviru operativnih programov, ter merila za upravičenost, sprejeta v skladu s členom 36(1) navedene uredbe, za zagotavljanje, da se pri naložbah v posamezna kmetijska gospodarstva, ki se podpirajo v okviru operativnih programov, spoštujejo cilji iz člena 191 PDEU in sedmega okoljskega akcijskega programa Unije.

3.2.   Posebne informacije, zahtevane za vrste ukrepov za izpolnjevanje ciljev, ki so določeni ali navedeni v členu 33(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 (izpolni se le za izbrane vrste ukrepov)

3.2.1.   Pridobitev osnovnih sredstev

vrste naložb, upravičenih do podpore;

druge vrste pridobitev, upravičenih do podpore, npr. izposoja, zakup;

podrobnosti o pogojih za upravičenost do podpore.

3.2.2.   Drugi ukrepi

opis vrst ukrepov, upravičenih do podpore;

podrobnosti o pogojih za upravičenost do podpore.

4.   Imenovanje pristojnih organov in odgovornih teles

Imenovanje nacionalnega organa, odgovornega za upravljanje, spremljanje in vrednotenje nacionalne strategije, s strani države članice.

5.   Opis sistemov spremljanja in vrednotenja

Kazalniki uspešnosti, določeni v nacionalni strategiji, obsegajo enotne kazalnike uspešnosti, določene v členu 4 in navedene v Prilogi II. Kadar je ustrezno, se v nacionalni strategiji določijo dodatni kazalniki na podlagi nacionalnih ali regionalnih potreb, pogojev in ciljev, specifičnih za nacionalne operativne programe.

5.1.   Vrednotenje operativnih programov in obveznosti poročanja za organizacije proizvajalcev iz člena 36(2)(d) in (e) Uredbe (EU) št. 1308/2013

Opis zahtev glede spremljanja in vrednotenja in postopkov v zvezi z operativnimi programi, vključno z obveznostmi poročanja organizacij proizvajalcev.

5.2.   Spremljanje in vrednotenje nacionalne strategije

Opis zahtev spremljanja in vrednotenja ter postopkov v zvezi z nacionalno strategijo.


PRILOGA II

Seznam enotnih kazalnikov uspešnosti iz člena 4(1)(a) in člena 21(3)(a) te uredbe ter člena 56(2) Delegirane uredbe (EU) 2017/891

Sistem enotnih kazalnikov uspešnosti v zvezi z ukrepi, ki so jih sprejeli organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev in njihovi člani v okviru operativnega programa, ne zajema nujno vseh dejavnikov, ki lahko vplivajo na dosežke, rezultate in vpliv operativnega programa. V tem okviru je treba podatke, ki jih zagotavljajo enotni kazalniki uspešnosti, razlagati v smislu kvantitativnih in kvalitativnih podatkov, povezanih z drugimi ključnimi dejavniki, ki prispevajo k uspehu ali neuspehu izvajanja programa.

1.   ENOTNI KAZALNIKI V ZVEZI S FINANČNIM IZVAJANJEM (KAZALNIKI VLOŽKA) (LETNI)

Ukrep

Vrsta ukrepa

Kazalniki vložka (letni)

Ukrepi za načrtovanje proizvodnje

(a)

Naložbe v osnovna sredstva

(b)

Druge oblike pridobitve osnovnih sredstev, vključno z izposojo, najemom in zakupom

(c)

Drugi ukrepi

Izdatki (v EUR)

Ukrepi za izboljšanje ali ohranjanje kakovosti proizvodov

(a)

Naložbe v osnovna sredstva

(b)

Druge oblike pridobitve osnovnih sredstev, vključno z izposojo, najemom in zakupom

(c)

Drugi ukrepi

Izdatki (v EUR)

Ukrepi za izboljšanje trženja

(a)

Naložbe v osnovna sredstva

(b)

Druge oblike pridobitve osnovnih sredstev, vključno z izposojo, najemom in zakupom

(c)

Promocijske in komunikacijske dejavnosti (razen tistih v zvezi s preprečevanjem in obvladovanjem kriz)

(d)

Drugi ukrepi

Izdatki (v EUR)

Raziskave in poskusna proizvodnja

(a)

Naložbe v osnovna sredstva

(b)

Druge oblike pridobitve osnovnih sredstev, vključno z izposojo, najemom in zakupom

(c)

Drugi ukrepi

Izdatki (v EUR)

Dejavnosti za usposabljanje in izmenjavo informacij o dobrih praksah (razen tistih v zvezi s preprečevanjem in obvladovanjem kriz) ter dejavnosti, namenjene spodbujanju dostopa do storitev svetovanja in tehnične pomoči

Na podlagi glavnega vprašanja:

(a)

Ekološka pridelava

(b)

Integrirana pridelava ali celostno zatiranje škodljivcev

(c)

Druga okoljska vprašanja

(d)

Sledljivost

(e)

Kakovost proizvodov, vključno z ostanki pesticidov

(f)

Druga vprašanja

Izdatki (v EUR)

Ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz

(a)

Naložbe, ki omogočajo učinkovitejše upravljanje količin, danih na trg

(b)

Ukrepi za usposabljanje in izmenjava dobrih praks

(c)

Promocija in obveščanje za preprečevanje kriz ali v kriznem obdobju

(d)

Podpora za upravne stroške vzpostavitve vzajemnih skladov

(e)

Ponovna zasaditev sadovnjakov, če je to potrebno po obvezni izkrčitvi iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov po navodilu pristojnega organa države članice

(f)

Umik s trga

(g)

Zgodnje obiranje ali opustitev spravila sadja in zelenjave

(h)

Zavarovanje pridelkov

Izdatki (v EUR)

Okoljski ukrepi

(a)

Naložbe v osnovna sredstva

(b)

Druge oblike pridobitve osnovnih sredstev, vključno z izposojo, najemom in zakupom

(c)

Ekološka pridelava

(d)

Integrirana pridelava

(e)

Boljša uporaba ali upravljanje vode, vključno z varčevanjem z vodo in črpanjem vode

(f)

Ukrepi za ohranjanje prsti (npr. delovno intenzivne tehnologije za preprečevanje ali zmanjševanje erozije tal, travne suše, kmetijstvo ohranjanja, pokrivanje s slamo)

(g)

Ukrepi za oblikovanje ali vzdrževanje habitatov, ki spodbujajo biotsko raznovrstnost (npr. mokrišča), ali vzdrževanje pokrajine, vključno z ohranjanjem zgodovinskih značilnosti (npr. kamniti zidovi, terase, majhni gozdovi)

(h)

Ukrepi za varčevanje z energijo ali povečanje učinkovite rabe energije, prehod na energijo iz obnovljivih virov

(i)

Ukrepi za zmanjševanje nastajanja odpadkov in izboljšanje ravnanja z njimi

(j)

Drugi ukrepi

Izdatki (v EUR)

Drugi ukrepi

(a)

Naložbe v osnovna sredstva

(b)

Druge oblike pridobitve osnovnih sredstev, vključno z izposojo, najemom in zakupom

(c)

Drugi ukrepi

Izdatki (v EUR)

2.   ENOTNI KAZALNIKI DOSEŽKOV (ZADNJI DVE LETI OPERATIVNEGA PROGRAMA)

Ukrep

Vrsta ukrepa

Kazalniki vložka (letni)

Ukrepi za načrtovanje proizvodnje

(a)

Naložbe v osnovna sredstva

Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

Skupna vrednost naložb (v EUR)

(b)

Druge oblike pridobitve osnovnih sredstev, vključno z izposojo, najemom in zakupom

Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

(c)

Drugi ukrepi

Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

Ukrepi za izboljšanje ali ohranjanje kakovosti proizvodov

(a)

Naložbe v osnovna sredstva

Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

Skupna vrednost naložb (v EUR)

(b)

Druge oblike pridobitve osnovnih sredstev, vključno z izposojo, najemom in zakupom

Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

(c)

Drugi ukrepi

Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

Ukrepi za izboljšanje trženja

(a)

Naložbe v osnovna sredstva

Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

Skupna vrednost naložb (v EUR)

(b)

Druge oblike pridobitve osnovnih sredstev, vključno z izposojo, najemom in zakupom

Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

(c)

Promocijske in komunikacijske dejavnosti (razen tistih v zvezi s preprečevanjem in obvladovanjem kriz)

Število sprejetih ukrepov (1)

(d)

Drugi ukrepi

Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

Raziskave in poskusna proizvodnja

 

Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

Število projektov

Dejavnosti za usposabljanje in izmenjavo informacij o dobrih praksah (razen tistih v zvezi s preprečevanjem in obvladovanjem kriz) ter dejavnosti, namenjene spodbujanju dostopa do storitev svetovanja in tehnične pomoči

Na podlagi glavnega vprašanja:

(a)

Ekološka pridelava

(b)

Integrirana pridelava ali celostno zatiranje škodljivcev

(c)

Druga okoljska vprašanja

(d)

Sledljivost

(e)

Kakovost proizvodov, vključno z ostanki pesticidov

(f)

Druga vprašanja

Število dni usposabljanja udeležencev

Ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz

(a)

Naložbe, ki omogočajo učinkovitejše upravljanje količin, danih na trg

Skupna vrednost naložb (v EUR)

(b)

Ukrepi za usposabljanje in izmenjava dobrih praks

Število sprejetih ukrepov

(c)

Promocija in obveščanje za preprečevanje kriz ali v kriznem obdobju

Število sprejetih ukrepov (1)

(d)

Podpora za upravne stroške vzpostavitve vzajemnih skladov

Število sprejetih ukrepov (4)

(e)

Ponovna zasaditev sadovnjakov, če je to potrebno po obvezni izkrčitvi iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov po navodilu pristojnega organa države članice

Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

(f)

Umiki s trga

Število sprejetih ukrepov (2)

(g)

Zgodnje obiranje in opustitev spravila

Število sprejetih ukrepov (3)

(h)

Zavarovanje pridelkov

Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

Okoljski ukrepi

(a)

Naložbe v osnovna sredstva (5)

Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

Skupna vrednost naložb (v EUR)

(b)

Druge oblike pridobitve osnovnih sredstev, vključno z izposojo, najemom in zakupom (6)

Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

(c)

Ekološka pridelava

(d)

Integrirana pridelava

(e)

Boljša uporaba in/ali upravljanje vode, vključno z varčevanjem z vodo in črpanjem vode

(f)

Ukrepi za ohranjanje prsti (npr. delovno intenzivne tehnologije za preprečevanje ali zmanjševanje erozije tal, travne suše, kmetijstvo ohranjanja, pokrivanje s slamo)

(g)

Ukrepi za oblikovanje ali vzdrževanje habitatov, ki spodbujajo biotsko raznovrstnost (npr. mokrišča), ali vzdrževanje pokrajine, vključno z ohranjanjem zgodovinskih značilnosti (npr. kamniti zidovi, terase, majhni gozdovi)

(h)

Ukrepi za varčevanje z energijo in/ali povečanje učinkovite rabe energije, prehod na energijo iz obnovljivih virov

(i)

Ukrepi za zmanjševanje nastajanja odpadkov in izboljšanje ravnanja z njimi

(j)

Drugi ukrepi

Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih Število zadevnih hektarjev

Drugi ukrepi

(a)

Naložbe v osnovna sredstva

Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

Skupna vrednost naložb (v EUR)

(b)

Druge oblike pridobitve osnovnih sredstev, vključno z izposojo, najemom in zakupom

Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

(c)

Drugi ukrepi

Število kmetijskih gospodarstev, ki sodelujejo pri ukrepih

3.   ENOTNI KAZALNIKI REZULTATOV (ZADNJI DVE LETI OPERATIVNEGA PROGRAMA)

Ukrep

Kazalniki rezultatov (meritev)

Ukrepi za načrtovanje proizvodnje

Sprememba skupnega obsega tržne proizvodnje (v tonah) Sprememba vrednosti enote tržne proizvodnje (v EUR/kg)

Ukrepi za izboljšanje ali ohranjanje kakovosti proizvodov

Sprememba obsega tržne proizvodnje, ki izpolnjuje zahteve posebne „sheme kakovosti“ (v tonah) (7)

Sprememba vrednosti enote tržne proizvodnje (v EUR/kg)

Ukrepi za izboljšanje trženja

Sprememba skupnega obsega tržne proizvodnje (v tonah) Sprememba vrednosti enote tržne proizvodnje (v EUR/kg)

Dejavnosti za usposabljanje in izmenjavo dobrih praks (razen tistih v zvezi s preprečevanjem in obvladovanjem kriz) ter dejavnosti, namenjene spodbujanju dostopa do storitev svetovanja in tehnične pomoči

Število ljudi, ki so končali celoten program/dejavnost usposabljanja Število kmetijskih gospodarstev, ki uporabljajo svetovalne storitve

Ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz

 

(a)

Naložbe, ki omogočajo učinkovitejše upravljanje količin, danih na trg

Celotni obseg proizvodnje, pri kateri se upravljajo količine (v tonah)

(b)

Ukrepi usposabljanja

Število ljudi, ki so končali celoten program/dejavnost usposabljanja

(c)

Promocija in obveščanje

Predvidena sprememba obsega tržne proizvodnje za proizvode, vključene v promocijske/komunikacijske dejavnosti (v tonah)

(d)

Podpora za upravne stroške vzpostavitve vzajemnih skladov

Skupna vrednost ustanovljenih vzajemnih skladov (v EUR)

(e)

Ponovna zasaditev sadovnjakov, če je to potrebno po obvezni izkrčitvi iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov po navodilu pristojnega organa države članice

Celotna površina, na kateri se izvaja ponovna zasaditev sadovnjakov (v ha)

(f)

Umiki s trga

Celotna količina s trga umaknjene proizvodnje (v tonah)

(g)

Zgodnje obiranje ali opustitev spravila

Celotna površina, na kateri se izvaja zgodnje obiranje ali opustitev spravila (v ha)

(h)

Zavarovanje pridelka

Skupna vrednost zavarovanega tveganja (v EUR)

Okoljski ukrepi

Predvidena sprememba letne porabe mineralnih gnojil/hektar glede na vrsto gnojila (N in P2O3) (v tonah/ha)

Predvidena sprememba skupne porabe vode/hektar (v m3/ha)

Predvidena sprememba letne porabe energije glede na vrsto energetskega vira ali goriva (v litrih/m3/kWh na tono tržne proizvodnje)

Predvidena sprememba letne količine nastalih odpadkov (v tonah)

Drugi ukrepi

Sprememba skupnega obsega tržne proizvodnje (v tonah)

Sprememba vrednosti enote tržne proizvodnje (v EUR/kg)

Opombe: referenčna vrednost za spremembe je stanje na začetku programa.

4.   ENOTNI KAZALNIKI UČINKA (ZADNJI DVE LETI OPERATIVNEGA PROGRAMA)

Ukrep

Splošni cilji

Kazalniki vpliva (meritev)

Ukrepi za načrtovanje proizvodnje

Izboljšanje konkurenčnosti

Poudarjanje prednosti članstva v organizaciji proizvajalcev

Predvidena sprememba skupne vrednosti tržne proizvodnje (v EUR)

Sprememba skupnega števila proizvajalcev sadja in zelenjave, ki so dejavni člani (8) zadevne organizacije proizvajalcev (OP)/združenja organizacij proizvajalcev (ZOP) (število)

Sprememba celotne površine za proizvodnjo sadja in zelenjave, ki jo obdelujejo člani zadevne OP/ZOP (v ha)

Ukrepi za izboljšanje ali ohranjanje kakovosti proizvodov

Ukrepi za izboljšanje trženja

Raziskave in poskusna proizvodnja

Dejavnosti za usposabljanje in izmenjavo dobrih praks (razen tistih v zvezi s preprečevanjem in obvladovanjem kriz) in/ali dejavnosti, namenjene spodbujanju dostopa do storitev svetovanja in tehnične pomoči

Ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz

Okoljski ukrepi

Ohranjanje in varstvo okolja:

 

(a)

Kakovost vode

Predvidena sprememba skupne porabe mineralnih gnojil glede na vrsto gnojila (N in P2O3) (v tonah)

(b)

Trajnostna raba vodnih virov

Predvidena sprememba skupne porabe vode (v m3)

(c)

Blažitev podnebnih sprememb

Predvidena sprememba skupne porabe energije glede na vrsto energetskega vira ali goriva (v litrih/m3/kWh)

Drugi ukrepi

Izboljšanje konkurenčnosti

Poudarjanje prednosti članstva v organizaciji proizvajalcev

Predvidena sprememba skupne vrednosti tržne proizvodnje (v EUR)

Sprememba skupnega števila proizvajalcev sadja in zelenjave, ki so dejavni člani (8) zadevne OP/ZOP (število)

Sprememba celotne površine za proizvodnjo sadja in zelenjave, ki jo obdelujejo člani zadevne OP/ZOP (v ha)

Opombe: referenčna vrednost za spremembe je stanje na začetku programa.

5.   ENOTNI TEMELJNI KAZALNIKI

Opomba:

Temeljni kazalniki se uporabljajo pri analizi razmer na začetku programskega obdobja. Nekateri enotni temeljni kazalniki so pomembni le za posamezne operativne programe na ravni organizacije proizvajalcev (npr. obseg proizvodnje, tržene po manj kot 80 % povprečne cene, ki jo prejme OP/ZOP). Drugi enotni temeljni kazalniki so prav tako pomembni za nacionalne strategije na ravni držav članic (npr. skupna vrednost tržne proizvodnje).

Praviloma se temeljni kazalniki izračunajo kot triletno povprečje. Če podatki niso na voljo, jih je treba izračunati vsaj s podatki, ki veljajo za eno leto.

Cilji

Temeljni kazalniki glede na cilje

Splošni cilji

Kazalnik

Opredelitev (in merjenje)

Izboljšanje konkurenčnosti

Skupna vrednost tržne proizvodnje

Skupna vrednost tržne proizvodnje OP/ZOP (v EUR)

Poudarjanje prednosti članstva v organizaciji proizvajalcev

Število proizvajalcev sadja in zelenjave, ki so dejavni člani zadevne OP/ZOP

Število proizvajalcev sadja in zelenjave, ki so dejavni člani (9) OP/ZOP

Celotna površina za proizvodnjo sadja in zelenjave članov zadevne OP/ZOP

Celotna površina za proizvodnjo sadja in zelenjave, ki jo obdelujejo člani OP/ZOP (v ha)

Posebni cilji

 

 

Spodbujanje koncentracije ponudbe

Celotni obseg tržne proizvodnje

Celotni obseg tržne proizvodnje OP/ZOP (v tonah)

Spodbujanje dajanja na trg proizvodov, ki so jih pridelali člani

Zagotavljanje, da se proizvodnja usklajuje s povpraševanjem glede kakovosti in količine

Obseg tržne proizvodnje, ki izpolnjuje zahteve posebne „sheme kakovosti“ (10) po glavnih vrstah zadevnih „shem kakovosti“ (v tonah)

Povečanje tržne vrednosti proizvodov

Povprečna vrednost enote tržne proizvodnje

Skupna vrednost tržne proizvodnje/celotni obseg tržne proizvodnje (v EUR/kg)

Spodbujanje znanja in izboljšanje človeškega potenciala

Število ljudi, ki so se udeležili usposabljanja

Število ljudi, ki so končali program/dejavnost usposabljanja v zadnjih treh letih (število)

 

Število kmetijskih gospodarstev, ki uporabljajo svetovalne storitve

Število kmetijskih gospodarstev, članov OP/ZOP, ki uporabljajo svetovalne storitve (število)

Cilji

Temeljni kazalniki glede na cilje

Kazalnik

Opredelitev (in merjenje)

Posebni cilji na področju varstva okolja

Prispevanje k varstvu tal

Površina, na kateri obstaja nevarnost erozije tal in na kateri se izvaja protierozijski ukrep

Površina za proizvodnjo sadja in zelenjave, na kateri obstaja nevarnost erozije tal (11) in na kateri se izvajajo protierozijski ukrepi (v ha)

Prispevanje k ohranjanju in izboljšanju kakovosti vode

Površina, na kateri se izvaja zmanjšana uporaba/boljše upravljanje gnojil

Površina za proizvodnjo sadja in zelenjave, na kateri se izvaja zmanjšana uporaba ali boljše upravljanje gnojil (v ha)

Prispevanje k trajnostni rabi vodnih virov

Površina, na kateri se izvajajo ukrepi za varčevanje z vodo

Površina za proizvodnjo sadja in zelenjave, na kateri se izvajajo ukrepi za varčevanje z vodo (v ha)

Prispevanje k varstvu habitatov in biotske raznovrstnosti ter ohranjanju pokrajine

Ekološka pridelava

Površina za ekološko pridelavo sadja in/ali zelenjave (v ha)

Integrirana pridelava

Površina za integrirano pridelavo sadja in/ali zelenjave (v ha)

Drugi ukrepi, ki prispevajo k varstvu habitatov in biotske raznovrstnosti ter ohranjanju pokrajine

Površina, na kateri se izvajajo druge dejavnosti, ki prispevajo k varstvu habitatov in biotske raznovrstnosti (v ha)

Prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb

Ogrevanje tople grede – energetska učinkovitost

Predvidena letna poraba energije za ogrevanje tople grede glede na vrsto energetskih virov (v tonah/litrih/m3/kWh na tono tržne proizvodnje)

Zmanjšanje obsega nastalih odpadkov

Količina ali obseg odpadkov

V tonah/litrih/m3


(1)  Vsak dan promocijske kampanje se šteje kot en ukrep.

(2)  Umik istega proizvoda s trga v različnih obdobjih leta in umiki različnih proizvodov s trga se štejejo kot različni ukrepi. Vsak umik posameznega proizvoda s trga se šteje kot en ukrep.

(3)  Zgodnje obiranje in opustitev spravila različnih pridelkov se štejeta kot različna ukrepa. Zgodnje obiranje in opustitev spravila istega proizvoda se štejeta kot en ukrep, ne glede na število dni, ko ukrep traja, število sodelujočih kmetijskih gospodarstev in število zadevnih površin ali hektarjev.

(4)  Ukrepi v zvezi z ustanovitvijo raznih vzajemnih skladov se štejejo kot različni ukrepi.

(5)  Vključno z neproduktivnimi naložbami, povezanimi z uresničevanjem obveznosti, sprejetih v okviru okoljskih ukrepov.

(6)  Vključno z drugimi oblikami pridobitve osnovnih sredstev, povezanimi z uresničevanjem obveznosti, sprejetih v okviru okoljskih ukrepov.

(7)  Zahteve glede „kakovosti“ so sestavljene iz veliko podrobnih obveznosti v zvezi z metodami pridobivanja: (a) upoštevanje teh obveznosti preveri neodvisen inšpekcijski organ in (b) te obveznosti ustvarijo končni proizvod, katerega kakovost (i) močno presega običajne tržne standarde v zvezi z javnim zdravjem in varstvom rastlin ali okoljske standarde ter (ii) se odziva na sedanje in prihodnje tržne priložnosti. Predlaga se, da glavne vrste „shem kakovosti“ zajemajo: (a) potrjeno ekološko pridelavo; (b) zaščitene geografske označbe in označbe porekla; (c) potrjeno integrirano pridelavo in (d) potrjene zasebne sheme kakovosti proizvodov.

(8)  Dejavni člani so člani, ki OP/ZOP zagotavljajo proizvode.

(9)  Dejavni člani so člani, ki dostavljajo proizvode OP/ZOP.

(10)  Zahteve glede „kakovosti“ so sestavljene iz veliko podrobnih obveznosti v zvezi z metodami pridobivanja: (a) upoštevanje teh obveznosti preveri neodvisen inšpekcijski organ in (b) te obveznosti ustvarijo končni proizvod, katerega kakovost (i) močno presega običajne tržne standarde v zvezi z javnim zdravjem in varstvom rastlin ali okoljske standarde ter (ii) se odziva na sedanje in prihodnje tržne priložnosti. Glavne vrste „shem kakovosti“ zajemajo: (a) potrjeno ekološko pridelavo; (b) zaščitene geografske označbe in označbe porekla; (c) potrjeno integrirano pridelavo in (d) potrjene zasebne sheme kakovosti proizvodov.

(11)  „Nevarnost erozije tal“ pomeni kakršno koli strmo površino z več kot 10-odstotnim nagibom ne glede na to, ali se na njej izvajajo protierozijski ukrepi ali ne (npr. talna odeja, kolobarjenje itd.). Kadar so na voljo ustrezne informacije, lahko države članice namesto tega uporabljajo naslednjo opredelitev: „nevarnost erozije tal“ pomeni vsako površino s predvideno izgubo prsti, ki presega stopnjo naravnega nastajanja prsti, ne glede na to, ali se izvajajo protierozijski ukrepi ali ne (npr. talna odeja ali kolobarjenje).


PRILOGA III

Minimalne zahteve za umik proizvodov iz člena 15(2)

1.

Proizvodi so:

celi,

zdravi; proizvodi, ki so gnili ali poškodovani, tako da niso primerni za uživanje, se izključijo,

čisti, brez kakršne koli vidne tuje snovi,

brez škodljivcev ali poškodb, ki jih povzročajo škodljivci,

brez odvečne zunanje vlage,

brez kakršnega koli tujega vonja ali okusa.

2.

Proizvodi morajo biti dovolj razviti in zreli, pri čemer se upošteva vrsta proizvoda.

3.

Proizvodi morajo biti značilni za sorto in trgovinsko vrsto.


PRILOGA IV

Stroški prevoza za prosto razdelitev iz člena 16(1)

Razdalja med krajem umika in krajem dostave

Stroški prevoza (v EUR/tono) (1)

Do največ 25 km

18,20

Več kot 25 km, vendar do največ 200 km

41,40

Več kot 200 km, vendar do največ 350 km

54,30

Več kot 350 km, vendar do največ 500 km

72,60

Več kot 500 km, vendar do največ 750 km

95,30

Več kot 750 km

108,30


(1)  Dodatek za prevoz zamrznjenih proizvodov: 8,50 EUR/tono.


PRILOGA V

Stroški razvrščanja in pakiranja iz člena 17(1)

Proizvod

Stroški razvrščanja in pakiranja (v EUR/tono)

Jabolka

187,70

Hruške

159,60

Pomaranče

240,80

Klementine

296,60

Breskve

175,10

Nektarine

205,80

Lubenice

167,00

Cvetača

169,10

Drugi proizvodi

201,10


PRILOGA VI

Izjava za pakiranje proizvodov iz člena 17(2)

Продукт, предназначен за безплатна дистрибуция (Регламент за изпълнение (ЕC) 2017/… )

Producto destinado a su distribución gratuita [Reglamento de ejecución (UE) 2017/… ]

Produkt určený k bezplatné distribuci [prováděcí nařízení (EU) 2017/… ]

Produkt til gratis uddeling (gennemførelsesforordning (EU) 2017/… )

Zur kostenlosen Verteilung bestimmtes Erzeugnis (Durchführungsverordnung (EU) 2017/… )

Tasuta jagamiseks mõeldud tooted [rakendusmäärus (EL) 2017/… ]

Προϊόν προοριζόμενο για δωρεάν διανομή [εκτελεστικός κανονισμός (ΕΕ) 2017/… ]

Product for free distribution (Implementing Regulation (EU) 2017/… )

Produit destiné à la distribution gratuite [règlement d'exécution (UE) 2017/… ]

Proizvod za slobodnu distribuciju (Provedbena uredba (EU) 2017/… )

Prodotto destinato alla distribuzione gratuita [regolamento di esecuzione (UE) 2017/… ]

Produkts paredzēts bezmaksas izplatīšanai [Īstenošanas regula (ES) 2017/… ]

Nemokamai platinamas produktas [Įgyvendinimo reglamentas (ES) 2017/… ]

Ingyenes szétosztásra szánt termék ((EU) 2017/… végrehajtási rendelet)

Prodott destinat għad-distribuzzjoni bla ħlas [Regolament ta' implimentazzjoni (UE) 2017/… ]

Voor gratis uitreiking bestemd product (Uitvoeringsverordening (EU) 2017/… )

Produkt przeznaczony do bezpłatnej dystrybucji [Rozporządzenie wykonawcze (UE) 2017/… ]

Produto destinado a distribuição gratuita [Regulamento de execução (UE) 2017/… ]

Produs destinat distribuirii gratuite [Regulamentul de punere în aplicare (UE) 2017/… ]

Výrobok určený na bezplatnú distribúciu [vykonávacie nariadenie (EÚ) 2017/… ]

Proizvod, namenjen za prosto razdelitev [Izvedbena uredba (EU) 2017/…]

Ilmaisjakeluun tarkoitettu tuote (täytäntöönpanoasetus (EU) 2017/… )

Produkt för gratisutdelning (genomförandeförordning (EU) 2017/…)


PRILOGA VII

Proizvodi in obdobja za uporabo dodatnih uvoznih dajatev iz člena 39

Brez poseganja v pravila glede interpretacije kombinirane nomenklature je treba poimenovanje proizvodov razumeti le okvirno. Za namene te priloge je področje uporabe dodatnih dajatev določeno s področjem uporabe oznak KN, kakršne obstajajo ob sprejetju te uredbe.

Zaporedna številka

Oznaka KN

Poimenovanje proizvodov

Obdobje uporabe

78.0015

0702 00 00

Paradižnik

Od 1. oktobra do 31. maja

78.0020

Od 1. junija do 30. septembra

78.0065

0707 00 05

Kumare

Od 1. maja do 31. oktobra

78.0075

Od 1. novembra do 30. aprila

78.0085

0709 91 00

Artičoke

Od 1. novembra do 30. junija

78.0100

0709 93 10

Bučke

Od 1. januarja do 31. decembra

78.0110

0805 10 20

Pomaranče

Od 1. decembra do 31. maja

78.0120

0805 20 10

Klementine

Od 1. novembra do konca februarja

78.0130

0805 20 30 0805 20 50 0805 20 70 0805 20 90

Mandarine (vključno tangerine in satsume), mandarine wilking in podobni hibridi agrumov

Od 1. novembra do konca februarja

78.0155

0805 50 10

Limone

Od 1. junija do 31. decembra

78.0160

Od 1. januarja do 31. maja

78.0170

0806 10 10

Namizno grozdje

Od 16. julija do 16. novembra

78.0175

0808 10 80

Jabolka

Od 1. januarja do 31. avgusta

78.0180

Od 1. septembra do 31. decembra

78.0220

0808 30 90

Hruške

Od 1. januarja do 30. aprila

78.0235

Od 1. julija do 31. decembra

78.0250

0809 10 00

Marelice

Od 1. junija do 31. julija

78.0265

0809 29 00

Češnje, razen višenj

Od 16. maja do 15. avgusta

78.0270

0809 30

Breskve, vključno z nektarinami

Od 16. junija do 30. septembra

78.0280

0809 40 05

Slive

Od 16. junija do 30. septembra