24.5.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/6

(1)

Uredba (ES) št. 763/2008 vzpostavlja skupna pravila za desetletno zagotavljanje celovitih podatkov o prebivalstvu in stanovanjih.

(2)

V skladu z Uredbo (EU) 2017/712 (2) bi se moral naslednji popis prebivalstva in stanovanj nanašati na referenčno leto 2021.

(3)

V Uredbi Komisije (EU) št. 1151/2010 (3) sta določena način in struktura poročil o kakovosti ter tehnični format za pošiljanje podatkov o popisih prebivalstva in stanovanj za referenčno leto 2011.

(4)

Za naslednji popis prebivalstva in stanovanj leta 2021 ter za oceno kakovosti podatkov, poslanih Komisiji (Eurostatu), je treba določiti nov način in strukturo poročil o kakovosti ter tehnični format za pošiljanje podatkov.

(5)

V skladu s členom 5(5) Uredbe (ES) št. 763/2008 bi morale države članice poslati potrjene podatke in metapodatke v elektronski obliki v ustreznem tehničnem formatu, ki ga določi Komisija. Pobudo za izmenjavo statističnih podatkov in metapodatkov (SDMX – Statistical Data and Metadata eXchange) o statističnih in tehničnih standardih za izmenjavo in souporabo podatkov in metapodatkov, na kateri temelji orodje Census Hub, so oblikovali Banka za mednarodne poravnave, Evropska centralna banka, Komisija (Eurostat), Mednarodni denarni sklad, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Združeni narodi ter Svetovna banka. Pobuda SDMX in orodje Census Hub zagotavljata statistične in tehnične standarde ter standarde za pošiljanje podatkov za izmenjavo uradnih statistik. Zato bi bilo treba uvesti tehnični format v skladu z navedenimi standardi.

(6)

Uredba (EU) št. 1151/2010 od držav članic zahteva, da hranijo podatke popisa prebivalstva in stanovanj za referenčno leto 2011 do 1. januarja 2025. Da bi uporabnikom omogočili primerjavo med obema popisoma, bi morali biti podatki popisa iz leta 2011 do 1. januarja 2035 na voljo vzporedno s podatki za leto 2021.

(7)

Uredbo (EU) št. 1151/2010 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za evropski statistični sistem –

1.

„statistična enota“ pomeni osnovno opazovano enoto, in sicer fizično osebo, gospodinjstvo, družino, bivalni prostor ali stanovanje;

2.

„individualno popisovanje“ pomeni, da se informacije o vsaki statistični enoti pridobijo tako, da se njene značilnosti lahko evidentirajo ločeno in navzkrižno razvrščeno z drugimi značilnostmi;

3.

„sočasnost“ pomeni, da se informacije, pridobljene s popisom, nanašajo na isto točko v času (referenčni datum);

4.

„splošnost znotraj določenega ozemlja“ pomeni, da so podatki zagotovljeni o vseh statističnih enotah znotraj točno določenega ozemlja. Kadar so statistične enote osebe, pomeni „splošnost znotraj določenega ozemlja“, da se zagotavljajo podatki na podlagi informacij za vse osebe, ki imajo svoje običajno prebivališče na določenem ozemlju (skupno prebivalstvo);

5.

„razpoložljivost podatkov za majhne prostorske enote“ pomeni razpoložljivost podatkov za manjša geografska območja in manjše skupine statističnih enot;

6.

„določena periodičnost“ pomeni redno izvajanje popisov na začetku vsakega desetletja, vključno s kontinuiteto registrov;

7.

„podatkovni vir“ pomeni niz podatkovnih zapisov za statistične enote in/ali dogodke, povezane s statističnimi enotami, ki je neposredna podlaga za pripravo popisnih podatkov o eni ali več vsebinah za določeno ciljno populacijo;

8.

„ciljna populacija“ pomeni niz vseh statističnih enot na določenem zemljepisnem območju na referenčni datum, ki izpolnjujejo pogoje glede poročanja o eni ali več določenih vsebinah. Vsako veljavno statistično enoto vključuje natanko enkrat;

9.

„ocenjena ciljna populacija“ pomeni najboljši razpoložljivi približek ciljne populacije. Sestavlja jo popisna populacija, povečana za podpokritje in zmanjšana za nadpokritje;

10.

„popisna populacija“ pomeni niz statističnih enot, ki ga dejansko ponazarjajo rezultati popisa o eni ali več določenih vsebinah za določeno ciljno populacijo. Podatkovni zapisi za popisno populacijo so podatkovni zapisi v podatkovnem viru za določeno ciljno populacijo, vključno z vsemi imputiranimi zapisi in brez vseh izbrisanih zapisov. Če podatkovni vir zaradi uporabljenega metodološkega načela vsebuje podatkovne zapise samo za vzorec statističnih enot iz ocenjene ciljne populacije, ciljna populacija vključuje dopolnilni niz statističnih enot poleg statističnih enot iz vzorca;

11.

„dopolnilni niz statističnih enot“ pomeni niz tistih statističnih enot, ki pripadajo ocenjeni ciljni populaciji, o katerih pa podatkovni vir zaradi uporabljene metodologije vzorčenja ne vsebuje podatkovnih zapisov;

12.

„ocenjevanje pokritja“ pomeni analizo razlike med določeno ciljno populacijo in popisno populacijo;

13.

„popopisno raziskovanje“ pomeni raziskovanje, opravljeno kmalu po popisovanju zaradi ocene pokritja in vsebine;

14.

„podpokritje“ pomeni niz vseh statističnih enot, ki pripadajo določeni ciljni populaciji, vendar niso vključene v ustrezno popisno populacijo;

15.

„nadpokritje“ pomeni niz vseh statističnih enot, ki so vključene v popisno populacijo in se uporabljajo za poročanje o določeni ciljni populaciji, vendar ne pripadajo navedeni ciljni populaciji;

16.

„imputacija zapisa“ pomeni dodelitev umetnega, vendar verjetnega podatkovnega zapisa natanko enemu geografskemu območju na najbolj podrobni geografski ravni, za katero se popisni podatki pripravljajo, in imputacijo navedenega podatkovnega zapisa v podatkovni vir;

17.

„brisanje zapisa“ pomeni brisanje ali neupoštevanje podatkovnega zapisa, ki je vključen v podatkovni vir, uporabljen za poročanje o določeni ciljni populaciji, vendar ne vsebuje nobenih veljavnih informacij o nobeni statistični enoti znotraj navedene ciljne populacije;

18.

„imputacija točke“ pomeni vstavljanje umetne, vendar verjetne vrednosti o določeni vsebini v podatkovni zapis, pri čemer podatkovni zapis že obstaja v podatkovnem viru, vendar te vrednosti še ne vsebuje ali vsebuje vrednost, ki ne velja za verjetno;

19.

„podatki iz vprašalnikov“ pomeni podatke, ki se prvotno pridobijo od anketirancev prek vprašalnika v okviru zbiranja statističnih podatkov, ki se nanašajo na določeno točko v času;

20.

„povezovanje zapisov“ pomeni postopek združevanja informacij iz različnih podatkovnih virov, tako da se zapisi za posamezne statistične enote primerjajo in informacije za isto statistično enoto združujejo;

21.

„edinstveni identifikator“ pomeni spremenljivko ali niz spremenljivk v podatkovnih zapisih v podatkovnem viru ali katerem koli seznamu statističnih enot, ki se uporablja za

22.

„register“ pomeni odložišče informacij o statističnih enotah, ki se posodablja neposredno med dogodki, ki vplivajo na statistične enote;

23.

„registrski podatki“ pomeni podatke, ki so v registru ali iz njega izvirajo;

24.

„usklajevanje registrov“ pomeni povezovanje zapisov, pri čemer so vsi usklajeni podatkovni viri v registrih;

25.

„zajemanje podatkov“ pomeni postopek pridobivanja popisnih informacij iz podatkov, ki so v registru in se nanašajo na posamezne statistične enote;

26.

„šifriranje“ pomeni postopek pretvorbe informacij v šifre, ki ponazarjajo razrede v klasifikacijskem sistemu;

27.

„zajemanje“ pomeni postopek, s katerim se zbrani podatki uvozijo v obliko, primerno za nadaljnjo obdelavo;

28.

„urejanje zapisov“ pomeni postopek pregledovanja in spreminjanja podatkovnih zapisov, da bi jih naredili verjetne in hkrati ohranili večji del teh zapisov;

29.

„ustvarjanje gospodinjstva“ pomeni identifikacijo zasebnega gospodinjstva v skladu z gospodinjsko-stanovanjskim konceptom, kakor je opredeljen v Prilogi k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/543 pod vsebino „gospodinjski status osebe“;

30.

„ustvarjanje družine“ pomeni identifikacijo družine na podlagi informacij o tem, ali osebe živijo v skupnem gospodinjstvu, vendar brez informacij ali z nepopolnimi informacijami o sorodstvenih razmerjih med osebami. Izraz „družina“ je podrobno opredeljen v izrazu „ožja družina“, kakor je opredeljeno v Prilogi k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/543 pod vsebino „družinski status osebe“;

31.

„neodgovor na enoto“ pomeni neuspešno zbiranje kakršnih koli podatkov iz statistične enote, ki je del popisne populacije;

32.

„statistična zaščita podatkov“ pomeni metode in postopke, ki se uporabljajo za zagotavljanje čim manjšega tveganja za razkritje informacij o posameznih statističnih enotah ob objavi statističnih informacij;

33.

„ocenjevanje“ pomeni izračun statističnih ocen z matematično formulo in/ali algoritmom, ki se uporabi za razpoložljive podatke;

34.

„opredelitev strukture podatkov“ pomeni niz strukturnih metapodatkov, povezan s podatkovnim nizom, ki vsebuje podatke o tem, kako so koncepti povezani z ukrepi, dimenzijami in značilnostmi hiperkocke, skupaj z razčlembami, informacijami o ponazoritvi podatkov in z njimi povezanih opisnih metapodatkov.

(a)

izpolnitev bistvenih značilnosti, navedenih v členu 2(i) Uredbe (ES) št. 763/2008;

(b)

ponazoritev ciljne populacije;

(c)

izpolnjevanje zadevnih tehničnih specifikacij iz Izvedbene uredbe (EU) 2017/543 in

(d)

prispevanje k zagotavljanju podatkov za program statističnih podatkov iz Uredbe (EU) 2017/712.