o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) z določitvijo regulativnih tehničnih standardov glede prikaza, vsebine, pregleda in revizije dokumentov s ključnimi informacijami ter pogojev za izpolnitev zahteve po posredovanju takih dokumentov

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) (1) ter zlasti člena 8(5), člena 10(2) in člena 13(5) Uredbe,

Oddelek v dokumentu s ključnimi informacijami, ki se nanaša na identiteto proizvajalca PRIIP in njegovega pristojnega organa, vsebuje vse naslednje informacije:

Informacije iz oddelka iz prvega pododstavka vključujejo tudi opozorilo glede kompleksnosti in težke razumljivosti iz člena 8(3)(b) Uredbe (EU) št. 1286/2014, če PRIIP izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:

1. Informacije v zvezi z vrsto PRIIP v oddelku z naslovom „Kaj je ta produkt?“ dokumenta s ključnimi informacijami opisujejo njegovo pravno obliko.

2. Informacije o ciljih PRIIP in načinih, kako doseči navedene cilje, v oddelku z naslovom „Kaj je ta produkt?“ so povzete jedrnato, jasno in razumljivo. V informacijah so opredeljeni glavni dejavniki, od katerih je odvisen donos, osnovna naložbena sredstva ali referenčne vrednosti in to, kako je določen donos ter kakšno je razmerje med donosom PRIIP in donosom osnovnih naložbenih sredstev ali referenčnih vrednosti. V informacijah je izraženo razmerje med priporočenim obdobjem razpolaganja (posedovanja) ter profilom tveganja in donosa PRIIP.

Če se zaradi števila sredstev ali referenčnih vrednosti iz prvega pododstavka v dokumentu s ključnimi informacijami ni mogoče sklicevati na vse, se opredelijo samo tržni segmenti ali vrste instrumentov v zvezi z osnovnimi naložbenimi sredstvi ali referenčnimi vrednostmi.

3. Opis ciljne skupine malih vlagateljev pri trženju PRIIP v oddelku z naslovom „Kaj je ta produkt?“ dokumenta s ključnimi informacijami vsebuje informacije o ciljnih malih vlagateljih, ki jih opredeli proizvajalec PRIIP, zlasti glede na potrebe, značilnosti in cilje vrste strank, za katere je PRIIP primeren. Ta opredelitev temelji na zmožnosti malih vlagateljev za kritje izgub pri naložbah in njihovih preferenc glede naložbenega obdobja, njihovem teoretičnem znanju o PRIIP in preteklih izkušnjah z njimi, finančnih trgih ter potrebah, značilnostih in ciljih potencialnih končnih strank.

4. Podatki o zavarovalnih koristih v oddelku z naslovom „Kaj je ta produkt?“ dokumenta s ključnimi informacijami vsebujejo splošen povzetek ključnih elementov zavarovalne pogodbe, opredelitev vsake povezane koristi s pojasnilom, da je vrednost teh koristi prikazana v oddelku z naslovom „Kakšno je tveganje in kakšen donos lahko pričakujem?“, in informacije, ki izražajo običajne biometrične značilnosti ciljnih malih vlagateljev s prikazom celotne premije, premije za biometrično tveganje, ki je del te celotne premije, ter učinek premije za biometrično tveganje na donos naložbe na koncu priporočenega obdobja razpolaganja ali učinek stroškovnega dela premije za biometrično tveganje, upoštevan pri ponavljajočih se stroških v preglednici „Stroški skozi čas“, ki se izračunajo v skladu s Prilogo VII. Če se premija plača v obliki enega pavšalnega zneska, podatki vključujejo vloženi znesek. Če se premija plačuje periodično, se v informacije vključi število periodičnih plačil, ocena povprečne premije za biometrično tveganje kot odstotek letne premije in ocena povprečnega vloženega zneska.

Podatki iz prvega pododstavka vključujejo tudi pojasnilo glede učinka plačil zavarovalnih premij, ki so enaka ocenjeni vrednosti zavarovalnih koristi, na donos naložbe za malega vlagatelja.

5. Informacije v zvezi s trajanjem PRIIP v oddelku z naslovom „Kaj je ta produkt?“ dokumenta s ključnimi informacijami vsebujejo naslednje:

1. V oddelku z naslovom „Kakšno je tveganje in kakšen donos lahko pričakujem?“ dokumenta s ključnimi informacijami proizvajalci PRIIP uporabijo metodologijo za prikaz tveganja iz Priloge II, vključijo tehnične vidike za prikaz zbirnega kazalnika tveganja iz Priloge III ter upoštevajo tehnične napotke, oblike in metodologijo za prikaz scenarijev uspešnosti iz prilog IV in V.

2. Proizvajalci PRIIP v oddelek z naslovom „Kakšno je tveganje in kakšen donos lahko pričakujem?“ dokumenta s ključnimi informacijami vključijo naslednje:

3. Proizvajalci PRIIP v oddelek z naslovom „Kakšno je tveganje in kakšen donos lahko pričakujem?“ dokumenta s ključnimi informacijami vključijo štiri ustrezne scenarije uspešnosti, kot je določeno v Prilogi V. Ti štirje scenariji uspešnosti so stresni, neugodni, zmerni in ugodni scenarij.

4. Za zavarovalne naložbene produkte se v oddelek z naslovom „Kakšno je tveganje in kakšen donos lahko pričakujem?“ dokumenta s ključnimi informacijami vključi dodaten scenarij uspešnosti, ki izraža zavarovalno korist, ki jo prejme upravičenec, če se pojavi kriti zavarovani dogodek.

5. Kadar so PRIIP terminski posli ter nakupne ali prodajne opcije, s katerimi se trguje na reguliranem trgu ali trgu tretje države, ki se šteje za enakovrednega reguliranemu trgu v skladu s členom 28 Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (9), se v oddelek z naslovom „Kakšno je tveganje in kakšen donos lahko pričakujem?“ dokumenta s ključnimi informacijami vključijo scenariji uspešnosti v obliki grafa strukture donosa (pay-off structure), kot je določeno v Prilogi V.

Oddelek „Kaj se zgodi, če [naziv proizvajalca PRIIP] ne more izplačati vlagateljev?“

Proizvajalci PRIIP v oddelek z naslovom „Kaj se zgodi, če [naziv proizvajalca PRIIP] ne more izplačati vlagateljev?“ dokumenta s ključnimi informacijami vključijo naslednje:

1. Proizvajalci PRIIP v oddelek z naslovom „Kakšni so stroški?“ dokumenta s ključnimi informacijami vključijo naslednje:

2. Proizvajalci PRIIP v preglednici „Stroški skozi čas“ v oddelku z naslovom „Kakšni so stroški?“ dokumenta s ključnimi informacijami navedejo zbirni kazalnik stroškov za skupne stroške PRIIP kot eno vrednost v denarnem znesku in odstotku za različna obdobja iz Priloge VI.

3. Proizvajalci PRIIP v preglednici „Sestava stroškov“ v oddelku z naslovom „Kakšni so stroški?“ dokumenta s ključnimi informacijami navedejo naslednje:

4. Proizvajalci PRIIP dodajo opis vsake od različnih vrst stroškov iz preglednice „Sestava stroškov“ v oddelku z naslovom „Kakšni so stroški?“ dokumenta s ključnimi informacijami, pri čemer navedejo, kdaj in kako se lahko taki stroški razlikujejo od dejanskih stroškov, ki jih lahko ima mali vlagatelj ali ki so lahko odvisni od odločitve malega vlagatelja, da uresniči ali ne uresniči nekaterih možnosti.

Oddelek „Kako dolgo bi moral razpolagati z njim in ali lahko dobim denar izplačan predčasno?“

Proizvajalci PRIIP v oddelek z naslovom „Kako dolgo bi moral razpolagati z njim in ali lahko dobim denar izplačan predčasno?“ dokumenta s ključnimi informacijami vključijo naslednje:

Proizvajalci PRIIP v oddelek z naslovom „Kako se lahko pritožim?“ dokumenta s ključnimi informacijami vključijo naslednje informacije v obliki povzetka:

1. Proizvajalci PRIIP v oddelku z naslovom „Druge pomembne informacije“ dokumenta s ključnimi informacijami navedejo morebitno dodatno informativno gradivo, ki se lahko posreduje, in informacije, ali je tako dodatno informativno gradivo na voljo na podlagi zakonske zahteve ali le na zahtevo malega vlagatelja.

2. Informacije, vključene v oddelek z naslovom „Druge pomembne informacije“ dokumenta s ključnimi informacijami, so lahko v obliki povzetka, vključno s povezavo do spletnega mesta, na katerem so na voljo dodatni podatki razen gradiva iz odstavka 1.

Proizvajalci PRIIP prikažejo dokument s ključnimi informacijami z uporabo predloge iz Priloge I. Predloga se izpolni v skladu z zahtevami iz te delegirane uredbe in Uredbe (EU) št. 1286/2014.

Kadar PRIIP ponuja več osnovnih naložbenih možnosti, informacij o teh osnovnih naložbenih možnostih pa ni mogoče posredovati v enotnem, strnjenem in samostojnem dokumentu s ključnimi informacijami, proizvajalci PRIIP posredujejo eno od naslednjega:

Oddelek „Kaj je ta produkt?“ v splošnem dokumentu s ključnimi informacijami

Z odstopanjem od člena 2(2) in (3) proizvajalci PRIIP v oddelku z naslovom „Kaj je ta produkt?“ navedejo naslednje:

Oddelek „Kakšno je tveganje in kakšen donos lahko pričakujem?“ v splošnem dokumentu s ključnimi informacijami

1. Z odstopanjem od člena 3(2)(a) in (3) proizvajalci PRIIP v oddelku z naslovom „Kakšno je tveganje in kakšen donos lahko pričakujem?“ navedejo naslednje:

2. Če proizvajalci PRIIP za namene navedbe razredov tveganj iz točke (a) odstavka 1 uporabljajo dokument s ključnimi informacijami za vlagatelje v skladu s členom 14(2), uporabijo sintetični kazalnik tveganja in donosa v skladu s členom 8 Uredbe (EU) št. 583/2010 za sklade KNPVP ali sklade, ki niso KNPVP, kadar so ti osnovne naložbene možnosti.

Oddelek „Kakšni so stroški?“ v splošnem dokumentu s ključnimi informacijami

1. Z odstopanjem od odstavka 5(1)(b) proizvajalci PRIIP v oddelku z naslovom „Kakšni so stroški?“ navedejo naslednje:

2. Ne glede na zahteve iz člena 5(1)(a) in z odstopanjem od točk od 12 do 20 Priloge VI lahko proizvajalci PRIIP, kadar uporabljajo dokument s ključnimi informacijami za vlagatelje v skladu s členom 14(2), za obstoječe sklade KNPVP in sklade, ki niso KNPVP, uporabljajo metodologijo iz točke 21 Priloge VI.

3. Če proizvajalci PRIIP uporabljajo dokument s ključnimi informacijami za vlagatelje v skladu s členom 14(2), pri čemer so skladi KNPVP in skladi, ki niso KNPVP, edine osnovne naložbene možnosti, lahko z odstopanjem od člena 5 določijo razpon stroškov za PRIIP v skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 583/2010.

1. Proizvajalci PRIIP v zvezi s specifičnimi informacijami iz členov 11, 12 in 13 za vsako osnovno naložbeno možnost vključijo vse od naslednjega:

2. Proizvajalci PRIIP lahko z odstopanjem od odstavka 1 uporabljajo dokument s ključnimi informacijami za vlagatelje, pripravljen v skladu s členi od 78 do 81 Direktive 2009/65/ES, za zagotavljanje specifičnih informacij za namene členov od 11 do 13 te delegirane uredbe, če je vsaj ena od osnovnih naložbenih možnosti iz odstavka 1 sklad KNPVP ali sklad, ki ni KNPVP, iz člena 32 Uredbe (EU) št. 1286/2014.

1. Proizvajalci PRIIP pregledajo informacije v dokumentu s ključnimi informacijami ob vsaki spremembi, ki znatno vpliva ali bi lahko znatno vplivala na informacije v tem dokumentu, ter najmanj vsakih dvanajst mesecev po datumu prve objave dokumenta s ključnimi informacijami.

2. S pregledom iz odstavka 1 se preveri, ali so informacije v dokumentu s ključnimi informacijami še vedno točne, poštene, jasne in nezavajajoče. Zlasti se preveri naslednje:

3. Proizvajalci PRIIP za namene odstavka 1 v celotni življenjski dobi PRIIP vzpostavijo in ohranijo ustrezne postopke, na podlagi katerih lahko mali vlagatelji brez nepotrebnega odlašanja opredelijo vse okoliščine, ki bi lahko povzročile spremembo, ki vpliva ali bi lahko vplivala na točnost, poštenost ali jasnost informacij v dokumentu s ključnimi informacijami.

1. Proizvajalci PRIIP brez nepotrebnega odlašanja revidirajo dokument s ključnimi informacijami, če je na podlagi pregleda iz člena 15 ugotovljeno, da so potrebne spremembe dokumenta s ključnimi informacijami.

2. Proizvajalci PRIIP zagotovijo, da so posodobljeni vsi oddelki dokumenta s ključnimi informacijami, ki jih take spremembe zadevajo.

3. Proizvajalec PRIIP na svojem spletnem mestu objavi revidiran dokument s ključnimi informacijami.

1. Oseba, ki svetuje o PRIIP ali ga prodaja, dovolj zgodaj posreduje dokument s ključnimi informacijami, da imajo mali vlagatelji dovolj časa, da dokument preučijo, preden se zavežejo s pogodbo ali ponudbo v zvezi z zadevnim PRIIP, ne glede na to, ali ima mali vlagatelj na voljo obdobje, v katerem si je mogoče premisliti ali preklicati nakup.

2. Za namene odstavka 1 oseba, ki svetuje o PRIIP ali ga prodaja, oceni čas, ki ga vsak mali vlagatelj potrebuje, da bi preučil dokument s ključnimi informacijami, in sicer ob upoštevanju naslednjega:

(2) Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (prenovitev) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

(3) Uredba Komisije (EU) št. 583/2010 z dne 1. julija 2010 o izvajanju Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s ključnimi podatki za vlagatelje in pogoji, ki jih je treba izpolniti pri posredovanju ključnih podatkov za vlagatelje ali prospekta na trajnem nosilcu podatkov, ki ni papir, ali na spletni strani (UL L 176, 10.7.2010, str. 1).

(4) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(5) Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).

(6) Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(7) Direktiva (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. januarja 2016 o distribuciji zavarovalnih produktov (UL L 26, 2.2.2016, str. 19).

(8) Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(9) Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).

PRILOGA II

METODOLOGIJA ZA PRIKAZ TVEGANJA

DEL 1

Ocena tržnega tveganja

Določitev mere tržnega tveganja (MRM – market risk measure)

Če ni določeno drugače, se tržno tveganje meri z nestanovitnostjo v enem letu, ki ustreza tvegani vrednosti (VaR – value-at-risk) pri 97,5-odstotni stopnji zaupanja v priporočenem obdobju razpolaganja (posedovanja). VaR je odstotek vloženega zneska, ki se vrne malemu vlagatelju.

PRIIP se dodeli v razred MRM v skladu z naslednjo preglednico:

Razred MRM	Nestanovitnost, enakovredna tvegani vrednosti (VEV – VaR-equivalent volatility)
1	< 0,5 %
2	0,5 % – 5,0 %
3	5,0 % – 12,0 %
4	12 % – 20 %
5	20 % – 30 %
6	30 % – 80 %
7	> 80 %

Opis kategorij PRIIP za namene ocene tržnega tveganja

Za potrebe določitve tržnega tveganja so PRIIP razdeljeni v štiri kategorije.

Kategorija 1 zajema naslednje:

(a)	PRIIP, pri katerih bi lahko vlagatelji izgubili več, kot so vložili;

(b)	PRIIP, ki spadajo v eno od kategorij iz postavk od 4 do 10 oddelka C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (1);

(c)	PRIIP ali osnovne naložbe pri PRIIP, za katere je cena določena redkeje kot mesečno ali ki nimajo ustreznega referenčnega merila ali približka ali za katere je ustrezno referenčno merilo ali približek ocenjen redkeje kot mesečno.

Kategorija 2 zajema PRIIP, ki neposredno ali na sintetični podlagi ponujajo izpostavljenost brez vzvoda do cen osnovnih naložb ali izpostavljenost z vzvodom do osnovnih naložb, ki izplačuje stalen večkratnik cen navedenih osnovnih naložb, če so za PRIIP na voljo pretekle dnevne cene za vsaj dve leti ali pretekle tedenske cene za štiri leta ali mesečne cene za pet let ali če so na voljo obstoječa ustrezna referenčna merila ali približki, če taka merila ali približki izpolnjujejo enaka merila glede trajanja in pogostosti preteklih podatkov o cenah.

Kategorija 3 zajema PRIIP, katerih vrednosti izražajo cene osnovnih naložb, vendar ne kot stalni večkratnik njihovih cen, če so na voljo pretekle cene osnovnih sredstev za vsaj dve leti ali tedenske cene za štiri leta ali mesečne cene za pet let ali če so na voljo obstoječa ustrezna referenčna merila ali približki, če taka merila ali približki izpolnjujejo enaka merila glede trajanja in pogostosti preteklih podatkov o cenah.

Kategorija 4 zajema PRIIP, katerih vrednosti so delno odvisne od dejavnikov, ki niso opazovani na trgu, vključno z zavarovalnimi PRIIP, pri katerih se del dobička proizvajalca PRIIP razdeli malim vlagateljem.

Uporaba ustreznih referenčnih meril ali približkov za določanje kategorij PRIIP

Če proizvajalec PRIIP uporabi ustrezna referenčna merila ali približke, morajo biti ti reprezentativni za sredstva ali izpostavljenosti, ki določajo uspešnost PRIIP. Proizvajalec PRIIP dokumentira uporabo takih referenčnih meril ali približkov.

Opredelitev razreda MRM za PRIIP kategorije 1

Razred MRM za PRIIP kategorije 1 je 7, razen za PRIIP iz točke 4(c) te priloge, za katere je razred MRM 6.

Opredelitev razreda MRM za PRIIP kategorije 2

VaR se računa od trenutka opazovane porazdelitve donosov cene PRIIP ali njegovega referenčnega merila ali približka v zadnjih petih letih. Najmanjša pogostost opazovanja je mesečna. Če so cene na voljo dnevno, je pogostost dnevna. Če so cene na voljo tedensko, je pogostost tedenska. Če so cene na voljo dvakrat na mesec, je pogostost dvakrat mesečno.

10.

Če niso na voljo podatki o dnevnih cenah za petletno obdobje, se lahko uporabi krajše obdobje. Za dnevna opazovanja cene PRIIP ali njegovega referenčnega merila ali približka sta potrebni vsaj dve leti opazovanih donosov. Za tedenska opazovanja cene PRIIP so potrebna vsaj štiri leta opazovanih podatkov. Za mesečna opazovanja cene PRIIP so potrebni podatki o opazovanju, ki zajemajo vsaj petletno obdobje.

11.

Donos v vsakem obdobju se opredeli kot naravni logaritem količnika cene ob zaključku trgovanja ob koncu tekočega obdobja in cene ob zaključku trgovanja ob koncu predhodnega obdobja.

12.

Mera VaR v razmiku donosa se določi s Cornish-Fisherjevo razširitvijo na naslednji način:

Formula

pri čemer je N število obdobij trgovanja v priporočenem obdobju razpolaganja, σ, μ1, μ2 pa so nestanovitnost, asimetrija oziroma presežna sploščenost, merjene na podlagi porazdelitve donosa. Nestanovitnost, asimetrija in presežna sploščenost se izračunajo od merjenih trenutkov porazdelitve donosov v skladu z naslednjim:

—	ničelni moment M0 je število preštetih opazovanj v obdobju, kot je določeno v točki 10 te priloge;

—	prvi moment M1 je povprečje vseh opazovanih donosov v vzorcu;

—

drugi M2 , tretji M3 in četrti M4 moment so opredeljeni, kot običajno:

—

Formula ,

—

Formula ,

—

Formula ,

pri čemer je ri donos, merjen za i. obdobje v zgodovini donosov;

—	nestanovitnost (σ) je podana ;

—	asimetrija (μ1) je enaka M3/σ3;

—	presežna sploščenost (μ2) je enaka M4/σ4 – 3.

13.

VEV se opiše z enačbo:

Formula

pri čemer je T trajanje priporočenega obdobja razpolaganja v letih.

14.

VEV, uporabljen za PRIIP, ki se upravljajo v skladu z naložbenimi politikami ali strategijami, ki dosegajo določene ciljne donose z udeležbo v različnih razredih finančnih sredstev na podlagi prilagodljivih naložb (npr. na trgu lastniških vrednostnih papirjev in trgu vrednostnih papirjev s fiksno donosnostjo), se določi na naslednji način:

(a)

kadar v obdobju iz točke 10 te priloge ni bila opravljena revizija naložbene politike, se uporabi VEV, ki je najvišji od naslednjih VEV:

(i)	VEV, izračunan v skladu s točkami od 9 do 13 te priloge;

(ii)	VEV donosov pro forma mešanice sredstev, ki je skladen z referenčno porazdelitvijo sredstev sklada v času izračuna;

(iii)

VEV, ki je skladen z omejitvijo tveganja za sklad, če ta obstaja in če je to ustrezno;

(b)	kadar je bila v obdobju iz točke 10 te priloge opravljena revizija naložbene politike, se uporabi VEV, ki je najvišji od VEV iz točke (a)(ii) in (iii).

15.

PRIIP se dodeli v razred MRM, kot je določeno v točki 2 te priloge, odvisno od VEV. Če obstajajo samo mesečni podatki o cenah za PRIIP, se razred MRM, dodeljen v skladu s točko 2 te priloge, poveča za en dodatni razred.

Opredelitev razreda MRM za PRIIP kategorije 3

16.

VaR v razmiku cen se izračuna iz porazdelitve vrednosti PRIIP ob koncu priporočenega obdobja razpolaganja. Porazdelitev se pridobi s simulacijo cene ali cen, ki določajo vrednost PRIIP, na koncu priporočenega obdobja razpolaganja (posedovanja). VaR je vrednost PRIIP pri 97,5-odstotni stopnji zaupanja na koncu priporočenega obdobja razpolaganja, diskontirana na sedanji datum z uporabo pričakovanega netveganega diskontnega faktorja od sedanjega datuma do konca priporočenega obdobja razpolaganja.

17.

VEV se opiše z enačbo:

Formula

pri čemer je T trajanje priporočenega obdobja razpolaganja v letih. Samo kadar je produkt izvršen ali preklican pred koncem priporočenega obdobja razpolaganja v skladu s simulacijo, se v izračunu uporabi obdobje v letih do izvršitve ali preklica.

18.

19.

Najmanjše število simulacij je 10 000.

20.

Simulacija temelji na samovzorčenju (bootstrapping) pričakovane porazdelitve cen ali ravni cen za osnovne pogodbe PRIIP iz opazovane porazdelitve donosov za te pogodbe z nadomestitvijo.

21.

Za simulacijo iz točk od 16 do 20 te priloge obstajata dve vrsti tržnih spremenljivk, ki lahko prispevajo k vrednosti PRIIP: promptne cene (ali ravni cen) in krivulje.

22.

Proizvajalec PRIIP za vsako simulacijo promptne cene (ali ravni):

(a)	izračuna donos za vsako opazovano obdobje v zadnjih petih letih ali številu let, določenem v točki 6 te priloge, z uporabo logaritma cene ob koncu vsakega obdobja, deljenega s ceno ob koncu predhodnega obdobja;

(b)	naključno izbere eno opazovano obdobje, ki ustreza donosu za vse osnovne pogodbe za vsako simulirano obdobje v priporočenem obdobju razpolaganja (isto opazovano obdobje se lahko v isti simulaciji uporabi večkrat);

(c)

izračuna donos za vsako pogodbo tako, da sešteje donose iz izbranih obdobij in popravi ta donos za zagotovitev, da je pričakovani donos, izmerjen iz simulirane porazdelitve donosov, za tveganje neobčutljiv pričakovani donos v priporočenem obdobju razpolaganja. Končna vrednost donosa se opiše z enačbo:

pri čemer je:

—	drugi izraz popravek učinka povprečja opazovanih donosov;

—	tretji izraz popravek učinka variance opazovanih donosov;

—

zadnji izraz popravek medvalutnega (quanto) učinka, če se valuta osnovnega instrumenta razlikuje od valute sredstva. K popravku prispevajo naslednji izrazi:

—	ρ je korelacija med ceno sredstva in ustreznim deviznim tečajem, izmerjena v priporočenem obdobju razpolaganja (posedovanja);

—	σ je izmerjena nestanovitnost sredstva;

—	σccy je izmerjena nestanovitnost deviznega tečaja;

(d)	cena vsake osnovne pogodbe se izračuna z uporabo eksponente donosov.

23.

Za krivulje se izvede analiza glavnih komponent (PCA – principal component analysis) za zagotovitev, da simulacija gibanj vsake točke na krivulji v daljšem obdobju oblikuje konsistentno krivuljo.

(a)

Analiza glavnih komponent se izvede z:

(i)	zbiranjem preteklih evidenc točk zapadlosti, ki določajo krivuljo za vsako obdobje trgovanja v zadnjih petih letih ali številu let, določenem v točki 6 te priloge;

(ii)	zagotavljanjem, da je vsaka točka zapadlosti pozitivna; če je točka zapadlosti negativna, se vse točke zapadlosti prestavijo za najmanjše celo število ali odstotek, da se zagotovijo pozitivne vrednosti za vse točke zapadlosti;

(iii)

izračunom donosa v vsakem obdobju za vsako točko zapadlosti z uporabo naravnega logaritma količnika cene/ravni ob koncu vsakega opazovanega obdobja in cene/ravni ob koncu predhodnega obdobja;

(iv)	popravljanjem donosov, opazovanih v vsaki točki zapadlosti, tako da ima sklop donosov v vsaki točki zapadlosti povprečje nič;

(v)	izračunom matrike kovarianc med različnimi zapadlostmi s seštevanjem donosov;

(vi)	izračunom lastnih vektorjev in lastnih vrednosti matrike kovarianc;

(vii)

izbiro lastnih vektorjev, ki ustrezajo trem najvišjim lastnim vrednostim;

(viii)

oblikovanjem matrike s tremi stolpci, pri čemer je prvi stolpec lastni vektor (eigenvector) z najvišjo lastno vrednostjo (eigenvalue), srednji stolpec je lastni vektor z drugo najvišjo lastno vrednostjo, zadnji stolpec pa je lastni vektor s tretjo najvišjo lastno vrednostjo;

(ix)	projektiranjem donosov na tri glavne lastne vektorje, izračunane v predhodnem koraku, z množenjem matrike donosov N×M iz točke (iv) z matriko M×3 lastnih vektorjev iz točke (viii);

(x)	izračunom matrike donosov, ki se uporabi v simulaciji z množenjem rezultatov iz točke (ix) s prenosom matrike lastnih vektorjev iz točke (viii). To je sklop vrednosti, ki se uporabijo v simulaciji.

(b)

Simulacija krivulje se izvede na naslednji način:

(i)	časovni korak v simulaciji je eno obdobje. Za vsako obdobje opazovanja v priporočenem obdobju razpolaganja se izbere naključna vrstica iz izračunane matrike donosov. Donos za vsako točko zapadlosti T je vsota za izbrane vrstice v stolpcu, ki ustreza točki zapadlosti T;

(ii)

simulirana stopnja za vsako točko zapadlosti T je trenutna stopnja v točki zapadlosti T:

—	množena z eksponento simuliranega donosa,

—	prilagojena za morebitne prenose, ki se uporabijo za zagotovitev pozitivnih vrednosti vseh točk zapadlosti, in

—	prilagojena tako, da pričakovano povprečje ustreza trenutnim pričakovanjem za stopnjo v točki zapadlosti T ob koncu priporočenega obdobja razpolaganja.

24.

Za PRIIP kategorije 3, za katere je značilna neomejena zaščita kapitala, lahko proizvajalec PRIIP domneva, da je VaR pri 97,5-odstotni stopnji zaupanja enaka ravni neomejene zaščite kapitala na koncu priporočenega obdobja razpolaganja, diskontirani na sedanji datum z uporabo pričakovanega netveganega diskontnega faktorja.

Opredelitev razreda MRM za PRIIP kategorije 4

25.

Kadar je uspešnost PRIIP odvisna od dejavnika ali dejavnikov, ki niso opazovani na trgu ali so v določeni meri pod nadzorom proizvajalca PRIIP, ali kadar to velja za element PRIIP, proizvajalec PRIIP za upoštevanje tega dejavnika ali dejavnikov uporabi metodo iz tega oddelka.

26.

Opredelijo se različni elementi PRIIP, ki prispevajo k uspešnosti PRIIP, da bi se elementi, ki niso v celoti ali delno odvisni od dejavnika ali dejavnikov, ki niso opazovani na trgu, obravnavali v skladu z ustreznimi metodami iz te priloge za PRIIP kategorije 1, 2 ali 3. Za vsakega od teh elementov se izračuna VEV.

27.

Element PRIIP, ki je v celoti ali delno odvisen od dejavnika ali dejavnikov, ki niso opazovani na trgu, mora izpolnjevati zanesljive in priznane industrijske in regulativne standarde za določanje ustreznih pričakovanj, kar zadeva prihodnji učinek teh dejavnikov in negotovost, ki se lahko pojavi v zvezi s tem učinkom. Če element ni v celoti odvisen od dejavnika, ki ni opazovan na trgu, se uporabi metoda samovzorčenja za upoštevanje tržnih dejavnikov, kot je določeno za PRIIP kategorije 3. VEV za element PRIIP je rezultat kombinacije metode samovzorčenja ter zanesljivih in priznanih industrijskih in regulativnih standardov za določanje ustreznih pričakovanj, kar zadeva prihodnji učinek teh dejavnikov, ki niso opazovani na trgu.

28.

VEV vsakega elementa PRIIP se sorazmerno ponderira, da se pridobi splošni VEV za PRIIP. Pri ponderiranju elementov se upoštevajo značilnosti produkta. Kadar je to ustrezno, se upoštevajo algoritmi produkta za zmanjšanje tržnih tveganj ter posebnosti elementov s soudeležbo pri dobičku.

29.

Za PRIIP kategorije 4, za katere je značilna neomejena zaščita kapitala, lahko proizvajalec PRIIP domneva, da je VaR pri 97,5-odstotni stopnji zaupanja enaka ravni neomejene zaščite kapitala na koncu priporočenega obdobja razpolaganja, diskontirana na sedanji datum z uporabo pričakovanega netveganega diskontnega faktorja.

DEL 2

Metodologija za ocenjevanje kreditnega tveganja

I. SPLOŠNE ZAHTEVE

30.

Za PRIIP ali njegove osnovne naložbe ali izpostavljenosti se šteje, da vključujejo kreditno tveganje, če je donos PRIIP ali osnovnih naložb ali izpostavljenosti odvisen od kreditne sposobnosti proizvajalca ali osebe, ki je zavezana plačevati ustrezna neposredna ali posredna plačila vlagatelju. Za PRIIP z MRM 7 ni potrebna ocena kreditnega tveganja.

31.

Če se oseba neposredno zaveže, da bo izvedla plačilo malemu vlagatelju za PRIIP, se kreditno tveganje oceni za osebo, ki je neposredni dolžnik.

32.

Če so vse plačilne obveznosti dolžnika ali enega ali več posrednih dolžnikov brezpogojno in nepreklicno zajamčene s strani druge osebe (poroka), se lahko uporabi ocena kreditnega tveganja za poroka, če je ta ugodnejša od ocene kreditnega tveganja za zadevnega dolžnika ali dolžnike.

33.

Za PRIIP, ki so izpostavljeni osnovnim naložbam ali tehnikam, vključno s PRIIP, ki sami vključujejo kreditno tveganje ali so povezani z osnovnimi naložbami, ki vključujejo kreditno tveganje, se to tveganje oceni v zvezi s kreditnim tveganjem, ki ga vključujejo sam PRIIP in povezane naložbe ali izpostavljenosti (vključno z izpostavljenostmi drugim PRIIP), po potrebi z uporabo metode vpogleda in kaskadne ocene.

34.

Kadar je kreditno tveganje prisotno samo na ravni osnovnih naložb ali izpostavljenosti (vključno z izpostavljenostmi drugim PRIIP), se kreditno tveganje ne oceni na ravni samega PRIIP, temveč na ravni teh osnovnih naložb ali izpostavljenosti z uporabo metode vpogleda. Kadar je PRIIP kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) ali alternativni investicijski sklad (AIS), se za sam KNPVP ali AIS šteje, da ne vključuje kreditnega tveganja, po potrebi pa se ocenijo osnovne naložbe ali izpostavljenosti KNPVP ali AIS.

35.

Kadar je PRIIP izpostavljen več osnovnim naložbam, ki vključujejo izpostavljenost kreditnemu tveganju, se ločeno oceni kreditno tveganje za vsako osnovno naložbo, ki predstavlja 10- ali večodstotno izpostavljenost skupnih sredstev ali vrednosti PRIIP.

36.

Za namene ocene kreditnega tveganja se za osnovne naložbe ali izpostavljenosti do izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, ali izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere je izveden kliring, šteje, da nimajo kreditnega tveganja. Šteje se, da ni kreditnega tveganja, če je izpostavljenost v celoti in ustrezno zavarovana s premoženjem ali če nezavarovane izpostavljenosti, ki vključujejo kreditno tveganje, zajemajo manj kot 10 % skupnih sredstev ali vrednosti PRIIP.

II. OCENA KREDITNEGA TVEGANJA

Bonitetna ocena dolžnikov

37.

Kadar je to na voljo, proizvajalec PRIIP predhodno opredeli eno ali več zunanjih bonitetnih institucij (ECAI), certificiranih ali registriranih pri Evropskem organu za vrednostne papirje in trge (ESMA) v skladu z Uredbo (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (2), tako da se za namene ocene kreditnega tveganja dosledno sklicuje na njihove bonitetne ocene. Kadar je v skladu s to politiko na voljo več bonitetnih ocen, se uporabi mediana, pri čemer se v primeru enakega števila ocen samodejno uporabi nižja od dveh srednjih vrednosti.

38.

Stopnja kreditnega tveganja PRIIP in vsakega zadevnega dolžnika se oceni na podlagi naslednjega, kakor je primerno:

(a)	bonitetne ocene, ki jo za PRIIP dodeli ECAI;

(b)	bonitetne ocene, ki jo zadevnemu dolžniku dodeli ECAI;

(c)	če bonitetna ocena iz točke (a) ali (b) ni na voljo, privzete bonitetne ocene iz točke 43 te priloge.

Vezanje bonitetnih ocen na stopnje kreditne kakovosti

39.

Dodelitev bonitetnih ocen ECAI v objektivno lestvico stopenj kreditne kakovosti temelji na Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2016/1800 (3).

40.

Če je kreditno tveganje ocenjeno z uporabo metode vpogleda, dodeljena stopnja kreditne kakovosti ustreza tehtanim povprečnim stopnjam kreditne kakovosti vsakega zadevnega dolžnika, za katerega je treba izračunati bonitetno oceno, sorazmerno s skupnimi sredstvi, ki jih te vključujejo.

41.

Če je kreditno tveganje ocenjeno z uporabo kaskadne metode, se ločeno ocenijo vse izpostavljenosti kreditnemu tveganju po plasteh, dodeljena stopnja kreditne kakovosti pa je najvišja stopnja kreditne kakovosti, pri čemer se šteje, da je pri stopnjah kreditne kakovosti 1 in 3 višja tista stopnja kreditne kakovosti, ocenjena s 3.

42.

Stopnja kreditne kakovosti iz točke 38 te priloge se prilagodi dospelosti ali priporočenemu obdobju razpolaganja PRIIP v skladu z naslednjo preglednico, razen če je dodeljena bonitetna ocena, ki izraža tako dospelost ali priporočeno obdobje razpolaganja:

Stopnja kreditne kakovosti v skladu s točko 38 te priloge	Prilagojena stopnja kreditne kakovosti, kadar dospelost PRIIP ali njegovo priporočeno obdobje razpolaganja, če PRIIP nima dospelosti, traja največ eno leto	Prilagojena stopnja kreditne kakovosti, kadar dospelost PRIIP ali njegovo priporočeno obdobje razpolaganja, če PRIIP nima dospelosti, traja od enega leta do dvanajst let	Prilagojena stopnja kreditne kakovosti, kadar dospelost PRIIP ali njegovo priporočeno obdobje razpolaganja, če PRIIP nima dospelosti, traja več kot dvanajst let
0	0	0	0
1	1	1	1
2	1	2	2
3	2	3	3
4	3	4	5
5	4	5	6
6	6	6	6

43.

Če dolžnik nima zunanjih bonitetnih ocen, je privzeta bonitetna ocena iz točke 38 te priloge:

(a)

stopnja kreditne kakovosti 3, če se dolžnik obravnava kot kreditna institucija ali zavarovalnica v skladu z veljavnim pravom Unije ali zakonodajnim okvirom, ki se po pravu Unije šteje za enakovrednega, in če bi bila ocena države članice, v kateri ima dolžnik stalno prebivališče oziroma sedež, stopnja kreditne kakovosti 3;

(b)	stopnja kreditne kakovosti 5 za vse druge dolžnike.

III. MERA KREDITNEGA TVEGANJA

44.

Posameznemu PRIIP se dodeli mera kreditnega tveganja (CRM – credit risk measure) na lestvici od 1 do 6 na podlagi preglednice za dodelitev iz točke 45 te priloge in z uporabo dejavnikov zmanjševanja kreditnega tveganja iz točk 46, 47, 48 in 49 te priloge ali dejavnikov povečevanja kreditnega tveganja iz točk 50 in 51 te priloge, kakor je primerno.

45.

Preglednica za dodelitev stopenj kreditne kakovosti meram kreditnega tveganja:

Prilagojena stopnja kreditne kakovosti	Mera kreditnega tveganja
0	1
1	1
2	2
3	3
4	4
5	5
6	6

46.

CRM 1 se dodeli, če so sredstva PRIIP oziroma ustrezno zavarovanje ali sredstva za pokritje plačilne obveznosti PRIIP:

(a)	ves čas do dospelosti enaka plačilnim obveznostim PRIIP do vlagateljev;

(b)	v lastništvu tretje osebe na ločenem računu pod enakimi pogoji, kot so določeni v Direktivi 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4) in Direktivi Sveta 2014/91/EU (5), ter

(c)	v nobenih okoliščinah niso dosegljiva drugim upnikom proizvajalca v skladu z veljavnim pravom.

47.

CRM 2 se dodeli, če so sredstva PRIIP oziroma ustrezno zavarovanje ali sredstva za pokritje plačilne obveznosti PRIIP:

(a)	ves čas do dospelosti enaka plačilnim obveznostim PRIIP do vlagateljev;

(b)	identificirana in vodena na računih ali v registrih v skladu z veljavnim pravom, vključno s členoma 275 in 276 Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), ter

(c)	taka, da imajo zahtevki malih vlagateljev prednost pred zahtevki drugih upnikov proizvajalca PRIIP ali osebe, ki je zavezana plačevati ustrezna neposredna ali posredna plačila vlagatelju.

48.

Če se kreditno tveganje oceni na podlagi metode vpogleda ali kaskadne metode, se lahko dejavniki zmanjševanja tveganja iz točk 46 in 47 te priloge uporabijo tudi za ocenjevanje kreditnega tveganja v zvezi z vsakim osnovnim dolžnikom.

49.

Če PRIIP ne more izpolniti meril iz točke 47 te priloge, se lahko CRM iz točke 45 te priloge zniža za en razred, če imajo zahtevki malih vlagateljev prednost pred zahtevki navadnih upnikov, kot je določeno v členu 108 Direktive 2014/59/EU, proizvajalca PRIIP ali osebe, ki je zavezana plačevati ustrezna neposredna ali posredna plačila vlagatelju, če za dolžnika veljajo ustrezne bonitetne zahteve glede zagotavljanja ustrezne usklajenosti sredstev in obveznosti.

50.

CRM iz točke 45 te priloge se poviša za dva razreda, če je zahtevek malega vlagatelja podrejen zahtevkom prednostnih upnikov.

51.

CRM iz točke 45 te priloge se poviša za tri razrede, če je PRIIP del dolžnikovega kapitala, kot je določeno v členu 4(1)(118) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7) ali v členu 93 Direktive 2009/138/EU.

DEL 3

Združevanje tržnega in kreditnega tveganja v zbirni kazalnik tveganja

52.

Splošni zbirni kazalnik tveganja (summary risk indicator – SRI) se dodeli glede na kombinacijo razredov CRM in MRM v skladu z naslednjo preglednico:

Razred MRM Razred CRM	MR1	MR2	MR3	MR4	MR5	MR6	MR7
CR1	1	2	3	4	5	6	7
CR2	1	2	3	4	5	6	7
CR3	3	3	3	4	5	6	7
CR4	5	5	5	5	5	6	7
CR5	5	5	5	5	5	6	7
CR6	6	6	6	6	6	6	7

Spremljanje podatkov, pomembnih za zbirni kazalnik tveganja

53.

Proizvajalec PRIIP spremlja tržne podatke, ki so pomembni za izračun razreda MRM, in če se razred MRM spremeni v drug razred MRM, proizvajalec PRIIP ustrezen razred MRM dodeli v razred MRM, ki mu je PRIIP ustrezal glede večine referenčnih točk v predhodnih štirih mesecih.

54.

Proizvajalec PRIIP spremlja tudi merila kreditnega tveganja, ki so pomembna za izračun CRM, in če bi se v skladu s temi merili CRM spremenil v drug razred CRM, se za PRIIP CRM ponovno dodeli v ustrezni razred CRM.

55.

Po odločitvi proizvajalca PRIIP v zvezi z naložbeno politiko in/ali strategijo za PRIIP se vedno opravi revizija razreda MRM. V teh okoliščinah se vse spremembe MRM štejejo za novo določitev razreda MRM za PRIIP in se zato izvedejo v skladu s splošnimi pravili za določitev razreda MRM za kategorijo PRIIP.

DEL 4

Likvidnostno tveganje

56.

Za PRIIP se šteje, da ima pomembno likvidnostno tveganje, če je izpolnjeno katero od naslednjih meril:

(a)

PRIIP je sprejet v trgovanje na sekundarnem trgu ali za alternativno likvidnostno posojilo in ni zavezane likvidnosti (committed liquidity), ki bi jo ponujali vzdrževalci trga ali proizvajalec PRIIP, zato je likvidnost odvisna samo od razpoložljivosti kupcev in prodajalcev na sekundarnem trgu ali za alternativno likvidnostno posojilo, ob upoštevanju, da redno trgovanje s produktom v nekem trenutku ne zagotavlja rednega trgovanja z istim produktom v katerem koli drugem trenutku;

(b)	povprečni likvidnostni profil osnovnih naložb je znatno nižji od redne pogostosti povračil za PRIIP, če je likvidnost, ki jo ponuja PRIIP, odvisna od likvidacije osnovnih sredstev PRIIP;

(c)	proizvajalec PRIIP oceni, da lahko ima mali vlagatelj glede na posebne tržne pogoje znatne časovne ali stroškovne težave za likvidacijo med življenjsko dobo produkta.

57.

Za PRIIP se šteje, da je pogodbeno ali nepogodbeno nelikviden, če je izpolnjeno katero od naslednjih meril:

(a)	PRIIP ni sprejet v trgovanje na sekundarnem trgu, proizvajalec PRIIP ali tretja oseba pa ne podpira alternativnega likvidnostnega posojila ali pa je to bistveno omejeno s pogoji, vključno z znatnimi kaznimi za predčasen izstop ali diskrecijskimi odkupnimi cenami, ali če ni likvidnostnih ureditev;

(b)	PRIIP ponuja možnost predčasnega izstopa ali odkupa pred veljavno dospelostjo, vendar je to bistveno omejeno s pogoji, vključno z znatnimi kaznimi za izstop ali diskrecijskimi odkupnimi cenami, ali pa sta potrebna predhodno soglasje in presoja proizvajalca PRIIP;

(c)	PRIIP ne ponuja možnosti predčasnega izstopa ali odkupa pred veljavno dospelostjo.

58.

V vseh drugih primerih se šteje, da je PRIIP likviden.

(1) Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(2) Uredba (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o bonitetnih agencijah (UL L 302, 17.11.2009, str. 1).

(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1800 z dne 11. oktobra 2016 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z razporeditvijo kreditnih ocen zunanjih bonitetnih institucij na objektivno lestvico stopenj kreditne kvalitete v skladu z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 275, 12.10.2016, str. 19).

(4) Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

(5) Direktiva 2014/91/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o spremembi Direktive 2009/65/ES o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), kar zadeva funkcije depozitarja, plačne politike in sankcije (UL L 257, 28.8.2014, str. 186).

(6) Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

(7) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

PRILOGA IV

SCENARIJI USPEŠNOSTI

Število scenarijev

Za prikaz obsega morebitnih donosov se v skladu s to uredbo uporabijo naslednji štirje scenariji uspešnosti:

(a)	ugoden scenarij;

(b)	zmeren scenarij;

(c)	neugoden scenarij;

(d)	stresni scenarij.

V stresnem scenariju se navedejo znatni neugodni učinki produkta, ki niso zajeti v neugodnem scenariju iz točke 1(c) te priloge. Stresni scenarij pokaže vmesna obdobja, kadar bi bila ta obdobja prikazana za scenarije uspešnosti pod točko 1(a) do (c) te priloge.

Dodaten scenarij za zavarovalne naložbene produkte temelji na zmernem scenariju iz točke 1(b), kadar je uspešnost pomembna v zvezi z donosnostjo naložbe.

Izračun vrednosti scenarijev za priporočeno obdobje razpolaganja

Vrednosti scenarijev na podlagi različnih scenarijev uspešnosti se izračunajo podobno kot mera tržnega tveganja. Vrednosti scenarijev se izračunajo za priporočeno obdobje razpolaganja.

Neugoden scenarij je vrednost PRIIP pri 10. percentilu.

Zmeren scenarij je vrednost PRIIP pri 50. percentilu.

Ugoden scenarij je vrednost PRIIP pri 90. percentilu.

Stresni scenarij je vrednost PRIIP, ki izhaja iz metodologije, opisane v točkah 10 in 11 te priloge za PRIIP kategorije 2 in v točkah 12 in 13 te priloge za PRIIP kategorije 3.

Za PRIIP kategorije 2 so pričakovane vrednosti na koncu priporočenega obdobja razpolaganja:

(a)	Neugoden scenarij:

(b)	Zmeren scenarij:

(c)	Ugoden scenarij: pri čemer je N število obdobij trgovanja v priporočenem obdobju razpolaganja, drugi izrazi pa so opredeljeni v točki 12 Priloge II.

10.

Za PRIIP kategorije 2 izračun stresnega scenarija vključuje naslednje korake:

(a)

opredeli se podinterval trajanja w, ki ustreza naslednjim intervalom:

	1 leto	> 1 leto
Dnevne cene	21	63
Tedenske cene	8	16
Mesečne cene	6	12

(b)	za vsak podinterval trajanja w se opredelijo pretekli logaritemsko normalni donosi rt , pri čemer je t = t0, t1, t2, …, tN ;

(c)	na podlagi spodnje formule se izmeri nestanovitnost, pri čemer se začne s ti = t0 in stopnjuje do ti = t N – w pri čemer je Mw število preštetih opazovanj v podintervalu, pa povprečje vseh preteklih logaritemsko normalnih donosov v ustreznem podintervalu;

(d)	izpelje se vrednost, ki ustreza 99. percentilu za 1 leto in 90. percentilu za vsa druga obdobja razpolaganja. Ta vrednost predstavlja nestanovitnost v stresnem scenariju .

11.

Za PRIIP kategorije 2 so pričakovane vrednosti na koncu priporočenega obdobja razpolaganja za stresni scenarij naslednje:

Formula

pri čemer zα je ustrezna izbrana vrednost PRIIP pri ekstremnem percentilu, ki ustreza 1 % za obdobje 1 leta in 5 % za druga obdobja razpolaganja.

12.

Za PRIIP kategorije 3 se v izračun ugodnega, zmernega in neugodnega scenarija uspešnosti vključijo naslednje prilagoditve:

(a)	pričakovan donos za vsako sredstvo ali sredstva je opazovan donos v obdobju, določenem v točki 6 Priloge II;

(b)	pričakovana uspešnost se izračuna ob koncu priporočenega obdobja razpolaganja in brez diskontiranja pričakovane uspešnosti z uporabo pričakovanega netveganega diskontnega faktorja.

13.

Za PRIIP kategorije 3 se v izračun stresnega scenarija vključijo naslednje prilagoditve:

(a)	nestanovitnost v stresnem scenariju se izpelje na podlagi metodologije, opredeljene v točki 10 te priloge;

(b)	pretekli donosi se prevrednotijo na podlagi spodnje formule;

(c)	samovzorčenje se izvede, kot je opisano v točki 22 Priloge II;

(d)	izračuna se donos za vsako pogodbo tako, da se seštejejo donosi iz izbranih obdobij in ti donosi popravijo za zagotovitev, da je pričakovani donos, izmerjen iz simulirane porazdelitve donosov, kot sledi pri čemer je E*[rbootstrapped] novo simulirano povprečje.

14.

Za PRIIP kategorije 3 je stresni scenarij vrednost PRIIP pri ekstremnem percentilu, kot je opredeljeno v točki 11 te priloge, simulirane porazdelitve, kot je opredeljeno v točki 13 te priloge.

15.

Za PRIIP kategorije 4 se uporabi metoda iz točke 27 Priloge II v zvezi z dejavniki, ki niso opazovani na trgu, in se po potrebi kombinira z metodo za PRIIP kategorije 3. Ustrezne metode za PRIIP kategorije 2 iz točk od 9 do 11 te priloge in ustrezne metode za PRIIP kategorije 3 iz točk od 12 do 14 te priloge se uporabijo za ustrezne elemente PRIIP, če PRIIP združuje različne elemente. Scenariji uspešnosti so tehtano povprečje ustreznih elementov. V izračunih uspešnosti se upoštevajo značilnosti produkta in jamstva za kapital.

16.

Za PRIIP kategorije 1, kot so opredeljeni v točki 4(a) Priloge II, in PRIIP kategorije 1, kot so opredeljeni v točki 4(b) Priloge II, ki niso terminski posli ter nakupne ali prodajne opcije, s katerimi se trguje na reguliranem trgu ali trgu tretje države, ki se šteje za enakovrednega reguliranemu trgu v skladu s členom 28 Uredbe (EU) št. 600/2014, se scenariji uspešnosti izračunajo v skladu s točkami od 12 do 14 te priloge.

17.

Za PRIIP kategorije 1, ki so terminski posli ter nakupne ali prodajne opcije, s katerimi se trguje na reguliranem trgu ali trgu tretje države, ki se šteje za enakovrednega reguliranemu trgu v skladu s členom 28 Uredbe (EU) št. 600/2014, se scenariji uspešnosti prikažejo v obliki grafa strukture donosa (pay-off structure). Graf se vključi za prikaz uspešnosti pri vseh scenarijih za različne stopnje osnovne vrednosti. Vodoravna os grafa kaže različne mogoče cene osnovne vrednosti, navpična pa dobiček ali izgubo pri različnih cenah osnovne vrednosti. Za vsako ceno osnovne vrednosti sta v grafu prikazana ustrezni dobiček ali izguba ter cena osnovne vrednosti, pri kateri je dobiček ali izguba enaka nič.

18.

Za PRIIP kategorije 1, kot so opredeljeni v točki 4(c) Priloge II, se navede razumna in konzervativna najboljša ocena pričakovanih vrednosti za scenarije uspešnosti iz točk 1(a) do (c) te priloge na koncu priporočenega obdobju razpolaganja.

Izbrani in prikazani scenariji so skladni z drugimi informacijami v dokumentu s ključnimi informacijami, vključno s splošnim profilom tveganja za PRIIP, in jih dopolnjujejo. Proizvajalec PRIIP zagotovi skladnost scenarijev z ugotovitvami notranjega upravljanja produktov, med drugim tudi z morebitnim stresnim testiranjem, ki ga za PRIIP izvede proizvajalec PRIIP, ter s podatki in analizami, uporabljenimi za pripravo drugih informacij v dokumentu s ključnimi informacijami.

Pri izbiri scenarijev se zagotovi uravnotežena predstavitev mogočih rezultatov produkta v ugodnih in neugodnih pogojih, vendar se prikažejo samo scenariji, ki jih je mogoče razumno pričakovati. Pri izbiri scenarijev se ne daje neupravičena prednost ugodnim rezultatom na račun neugodnih.

Izračun pričakovanih vrednosti za vmesna obdobja razpolaganja

19.

Za PRIIP s priporočenim obdobjem razpolaganja med enim letom in tremi leti se uspešnost prikaže za dve različni obdobji razpolaganja: ob koncu prvega leta in ob koncu priporočenega obdobja razpolaganja.

20.

Za PRIIP s priporočenim obdobjem razpolaganja treh let ali več se uspešnost prikaže za tri obdobja razpolaganja: ob koncu prvega leta, po polovici priporočenega obdobja razpolaganja, zaokroženi na konec najbližjega leta, in ob koncu priporočenega obdobja razpolaganja.

21.

Za PRIIP s priporočenim obdobjem razpolaganja enega leta ali manj se ne prikaže scenarija uspešnosti za vmesna obdobja razpolaganja.

22.

Za PRIIP kategorije 2 se vrednosti, ki se prikažejo za vmesna obdobja, izračunajo z uporabo formul iz točk od 9 do 11 te priloge, pri čemer je N število obdobij trgovanja od datuma začetka do konca vmesnega obdobja.

23.

Proizvajalci PRIIP za PRIIP kategorije 1 in PRIIP kategorije 4 ocenijo vrednosti, ki se prikažejo za vmesna obdobja, v skladu z oceno ob koncu priporočenega obdobja razpolaganja. Zato mora metoda, ki se uporablja za oceno vrednosti PRIIP na začetku vsakega vmesnega obdobja, dati enako vrednost za celotno priporočeno obdobje razpolaganja, kot jih da metoda, določena v točkah 16 oziroma 15 te priloge.

24.

Proizvajalec za pripravo ugodnega, zmernega, neugodnega in stresnega scenarija za PRIIP kategorije 3 v vmesnem obdobju pred koncem priporočenega obdobja razpolaganja izbere tri osnovne simulacije, kot je določeno v točkah od 16 do 24 Priloge II za izračun MRM, in eno osnovno simulacijo, kot je določeno v točki 13 te priloge, vendar samo na podlagi osnovnih ravni in na tak način, da je simulirana vrednost PRIIP za to vmesno obdobje verjetno skladna z ustreznim scenarijem.

(a)

Proizvajalec za pripravo ugodnega, zmernega, neugodnega in stresnega scenarija v vmesnem obdobju za PRIIP kategorije 3 z eno osnovo, pri čemer je za vrednost znano, da je naraščajoča funkcija osnovne ravni, izbere tri osnovne simulacije, kot je določeno v točkah od 16 do 24 Priloge II za izračun MRM, in eno osnovno simulacijo, kot je določeno v točki 13 te priloge, ki dajejo raven osnove pri 90. percentilu za ugoden scenarij, raven osnove pri 50. percentilu za zmeren scenarij, raven osnove pri 10. percentilu za neugoden scenarij in za stresni scenarij raven osnove pri percentilu, ki ustreza 1 % za obdobje 1 leta in 5 % za druga obdobja razpolaganja.

(b)

Proizvajalec za pripravo ugodnega, zmernega, neugodnega in stresnega scenarija v vmesnem obdobju za PRIIP kategorije 3 z eno osnovo, pri čemer je za vrednost znano, da je padajoča funkcija osnovne ravni, izbere tri osnovne simulacije, kot je določeno v točkah od 16 do 24 Priloge II za izračun MRM, in eno osnovno simulacijo, kot je določeno v točki 13 te priloge, ki dajejo raven osnove pri 90. percentilu za neugoden scenarij, raven osnove pri 50. percentilu za zmeren scenarij, raven osnove pri 10. percentilu za ugoden scenarij in za stresni scenarij raven osnove pri percentilu, ki ustreza 1 % za obdobje 1 leta in 5 % za druga obdobja razpolaganja.

(c)

Proizvajalec za pripravo ugodnega, zmernega, neugodnega in stresnega scenarija v vmesnem obdobju za PRIIP kategorije 3, ki niso navedeni v točkah (a) in (b), izbere osnovne vrednosti, ki so skladne z 90., 50. in 10. percentilom PRIIP ter percentilom, ki ustreza 1 % za obdobje 1 leta in 5 % za druga obdobja razpolaganja, in jih uporabi kot temeljne vrednosti za simulacijo za določitev vrednosti PRIIP.

25.

Za PRIIP kategorije 1, ki so terminski posli ter nakupne in prodajne opcije, s katerimi se trguje na reguliranem trgu ali trgu tretje države, ki se šteje za enakovrednega reguliranemu trgu v skladu s členom 28 Uredbe (EU) št. 600/2014, se ne vključijo scenariji uspešnosti za vmesna obdobja razpolaganja.

26.

Za ugodni, zmerni in neugodni scenarij v vmesnih obdobjih je ocena razdelitve, ki se uporabi za določanje vrednosti PRIIP pri različnih percentilih, skladna z opazovanim donosom in nestanovitnostjo, opazovano v zadnjih petih letih za vse instrumente trga, s katerimi se določi vrednost PRIIP. Za stresni scenarij v vmesnih obdobjih je ocena razdelitve, ki se uporabi za določanje vrednosti PRIIP pri različnih percentilih, skladna s simulirano porazdelitvijo vseh instrumentov trga, s katerimi se določi vrednost PRIIP, kot je določeno v točkah od 11 do 13.

27.

Neugoden scenarij je ocena vrednosti PRIIP na začetku vmesnega obdobja, ki je skladna z 10. percentilom.

28.

Zmeren scenarij je ocena vrednosti PRIIP na začetku vmesnega obdobja, ki je skladna s 50. percentilom.

29.

Ugoden scenarij je ocena vrednosti PRIIP na začetku vmesnega obdobja, ki je skladna z 90. percentilom.

30.

Stresni scenarij je ocena vrednosti PRIIP na začetku vmesnega obdobja, ki je skladna s percentilom, ki ustreza 1 % za obdobje 1 leta in 5 % za druga obdobja razpolaganja simulirane porazdelitve iz točke 13.

Splošne zahteve

31.

Uspešnost PRIIP se izračuna brez vseh povezanih stroškov v skladu s Prilogo VI za scenarij in obdobje razpolaganja, ki sta prikazana.

32.

Uspešnost se prikaže v denarnih enotah. Uporabljeni zneski so skladni z zneski iz točke 90 Priloge VI.

33.

Uspešnost se prikaže tudi v odstotkih kot povprečna letna donosnost naložbe. Pri izračunu rezultata se čista uspešnost uporabi kot števec, znesek začetne naložbe ali plačana cena pa kot imenovalec.

Za PRIIP, pri katerih ni začetne naložbe ali plačane cene, kot so terminske pogodbe ali menjalni posli, se odstotek izračuna ob upoštevanju nominalne vrednosti pogodbe, postopek izračuna pa se opiše v opombi.

34.

Za zavarovalne naložbene produkte se poleg zgoraj navedenih metod, vključno z metodo iz točke 15, za izračun scenarijev uspešnosti v zvezi z naložbo uporabi naslednje:

(a)	upošteva se udeležba pri prihodnjem dobičku;

(b)	predpostavke o udeležbi pri prihodnjem dobičku so skladne s predpostavko o letni donosnosti osnovnih sredstev;

(c)

predpostavke o delitvi prihodnjih dobičkov med proizvajalcem PRIIP in malim vlagateljem ter druge predpostavke o razdelitvi prihodnjega dobička so realistične in skladne z veljavno poslovno prakso in poslovno strategijo proizvajalca PRIIP. Kadar je dovolj dokazov, da bo podjetje spremenilo svoje prakse ali strategijo, so predpostavke o razdelitvi prihodnjega dobička skladne s spremenjenimi praksami ali strategijo. Pri zavarovalnicah za življenjsko zavarovanje, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2009/138/ES, so te predpostavke skladne s predpostavkami o prihodnjih ukrepih upravljanja, ki se uporabljajo za vrednotenje zavarovalno-tehničnih rezervacij v bilanci stanja po Solventnosti II;

(d)	kadar se element uspešnosti nanaša na udeležbo pri dobičku, ki se plača na podlagi diskrecijske odločitve, se ta element upošteva samo v ugodnih scenarijih uspešnosti:

(e)	scenariji uspešnosti se izračunajo na podlagi zneskov naložb iz točke 32 te priloge.

PRILOGA VI

METODOLOGIJA ZA IZRAČUN STROŠKOV

DEL 1

Seznam stroškov

I. SEZNAM STROŠKOV NALOŽBENIH SKLADOV (AIS IN KNPVP)

Stroški, ki jih je treba razkriti

Enkratni stroški

Enkraten strošek je vstopni ali izstopni strošek, ki:

(a)	ga neposredno plača mali vlagatelj ali

(b)	se odšteje od plačila, ki ga prejme mali vlagatelj ali mu je dolgovano.

Enkratni stroški so stroški, ki jih nosi mali vlagatelj in se ne odštejejo od sredstev AIS ali KNPVP.

Enkratni stroški med drugim vključujejo naslednje vrste vnaprejšnjih začetnih stroškov, ki se upoštevajo pri znesku stroškov, ki jih je treba razkriti v dokumentu s ključnimi informacijami:

(a)	provizijo za distribucijo, če je znesek znan družbi za upravljanje. Če družbi za upravljanje ni znan dejanski znesek, se prikaže najvišji znesek morebitnih znanih stroškov distribucije za posamezen PRIIP;

(b)	stroške ustanovitve (vnaprejšnji del);

(c)	stroške trženja (vnaprejšnji del);

(d)	provizijo za vpis, vključno z davki.

Ponavljajoči se stroški

Ponavljajoči se stroški so plačila, ki se odštejejo od sredstev AIS ali KNPVP in vključujejo naslednje:

(a)	nujne stroške, ki so nastali pri poslovanju;

(b)	vsa plačila, vključno z osebnimi prejemki, osebam, ki so povezane z AIS ali KNPVP ali zanju zagotavljajo storitve;

(c)	transakcijske stroške.

Ponavljajoči se stroški med drugim vključujejo naslednje vrste stroškov, ki se odštejejo od sredstev AIS ali KNPVP in se upoštevajo v znesku stroškov, ki jih je treba razkriti v dokumentu s ključnimi informacijami:

(a)

vsa plačila naslednjim osebam, vključno s katero koli od naslednjih oseb, ki so jim delegirale kakršne koli naloge:

(i)	družbi za upravljanje sklada;

(ii)	direktorjem sklada, če gre za investicijsko podjetje;

(iii)

depozitarju;

(iv)	skrbniku(-om);

(v)	morebitnemu naložbenemu svetovalcu;

(b)

vsa plačila kateri koli osebi, ki zagotavlja zunanje storitve za katero koli od zgoraj navedenih oseb, vključno z:

(i)	izvajalci storitev vrednotenja in računovodstva sklada;

(ii)	izvajalci storitev za delničarje, kot so osebe, pristojne za prenos, in borzni posredniki, ki so evidentirani lastniki delnic sklada ter zagotavljajo podizvajalske storitve za dejanske lastnike teh delnic;

(iii)

izvajalci storitev upravljanja zavarovanja s premoženjem;

(iv)	izvajalci storitev krovnega posredništva s finančnimi instrumenti;

(v)	zastopniki za posojo vrednostnih papirjev;

(vi)	izvajalci storitev upravljanja premoženja in podobnih storitev;

(c)	takse za vpis, pristojbine za kotiranje na borzi, predpisane in podobne dajatve, vključno s provizijami za čezmejno opravljanje storitev;

(d)	rezervacije za provizije za posebno obravnavo dobičkov in izgub;

(e)	revizijske stroške;

(f)	plačila pravnih in strokovnih svetovalcev;

(g)	morebitne stroške distribucije ali trženja, če je znesek znan družbi za upravljanje. Če družbi za upravljanje ni znan dejanski znesek, se prikaže najvišji znesek morebitnih znanih stroškov distribucije za posamezen PRIIP;

(h)	stroške financiranja, povezane z zadolževanjem (pri povezanih strankah);

(i)	stroške jamstva za kapital, ki ga zagotavlja porok kot tretja oseba;

(j)	plačila tretjim osebam za pokritje nujnih stroškov, ki nastanejo v zvezi s pridobitvami ali odtujitvami kakršnih koli sredstev v portfelju sklada (vključno s transakcijskimi stroški iz točk od 7 do 23 te priloge);

(k)	vrednost blaga ali storitev, ki jih družba za upravljanje ali katera koli povezana oseba prejme v zameno za dajanje naročil za trgovanje;

(l)

če sklad vloži svoja sredstva v KNPVP ali AIS, se v zbirnem kazalniku stroškov upoštevajo stroški, ki so nastali pri KNPVP ali AIS. V izračun se vključi naslednje:

(i)

če je osnova instrument KNPVP ali AIS, se uporabi njen zadnji razpoložljivi zbirni kazalnih stroškov; to je lahko številka, ki jo objavi KNPVP ali AIS oziroma njegov upravljavec ali družba za upravljanje, ali številka, izračunana iz zanesljivega vira tretje osebe, če je ta novejša od objavljene številke;

(ii)	zbirni kazalnik stroškov se lahko zniža, če obstaja kakšna ureditev (ki še ni vključena v izkaz poslovnega izida sklada), da sklad, ki investira, prejme popust ali retrocesijo stroškov od osnovnega AIS ali KNPVP;

(iii)

če se pridobitev ali odtujitev enot ne izvede po srednjih cenah KNPVP ali AIS, se razlika med ceno transakcije in srednjo ceno upošteva kot transakcijski strošek, če ta ni vključen v zbirni kazalnik stroškov;

(m)

če sklad vlaga v PRIIP, ki ni KNPVP ali AIS, se v zbirnem kazalniku stroškov upoštevajo stroški, ki no nastali pri osnovnem PRIIP. V izračun se vključi naslednje:

(i)	najnovejši razpoložljivi zbirni kazalnik stroškov osnovnega PRIIP;

(ii)	zbirni kazalnik stroškov se lahko zniža, če obstaja kakšna ureditev (ki še ni vključena v izkaz poslovnega izida sklada), da sklad, ki investira, prejme popust ali retrocesijo stroškov od osnovnega PRIIP;

(iii)

če se pridobitev ali odtujitev enot ne izvede po srednjih cenah osnovnega PRIIP, se razlika med ceno transakcije in srednjo ceno upošteva kot transakcijski strošek, če ta ni vključen v zbirni kazalnik stroškov;

(n)

če sklad vlaga v naložbeni produkt, ki ni PRIIP, se v zbirnem kazalniku stroškov upoštevajo stroški, ki so nastali pri osnovnem naložbenem produktu. Proizvajalec PRIIP uporabi vse objavljene informacije, ki predstavljajo razumno nadomestilo za zbirni kazalnik stroškov, ali pa izvede najboljšo oceno njegove najvišje ravni na podlagi natančnega pregleda veljavnega prospekta za naložbeni produkt ter zadnjega objavljenega poročila in računovodskih izkazov;

(o)	stroški poslovanja (ali morebitni prejemki) v okviru ureditve za delitev pristojbin s tretjo osebo, če še niso vključeni v drugo vrsto stroškov, navedenih zgoraj;

(p)	dobiček iz tehnik učinkovitega upravljanja portfelja, če ni vplačan v portfelj;

(q)	implicitni stroški, ki jih imajo strukturirani skladi, kot je navedeno v oddelku II te priloge in zlasti v točkah od 36 do 46 te priloge;

(r)	dividende, ki izhajajo iz delnic v portfelju skladov, če dividende ne pripadejo skladu.

Dodatni stroški

Pri znesku, ki ga je treba razkriti, se upoštevajo naslednje vrste dodatnih stroškov:

(a)	provizija, vezana na uspešnost, ki se plača družbi za upravljanje ali morebitnemu naložbenemu svetovalcu, vključno s provizijami za uspešnost iz točke 24 te priloge;

(b)	spodbujevalna provizija iz točke 25 te priloge.

Izračun posebnih vrst stroškov naložbenih skladov

Transakcijski stroški

Transakcijski stroški se izračunajo letno na podlagi povprečja transakcijskih stroškov, ki so nastali v zvezi s PRIIP v predhodnih treh letih. Če se s PRIIP posluje manj kot tri leta, se transakcijski stroški izračunajo z uporabo metodologije iz točke 21 te priloge.

Skupni transakcijski stroški PRIIP se izračunajo kot vsota transakcijskih stroškov, izračunanih v skladu s točkami od 9 do 23 te priloge, v osnovni valuti PRIIP za vse posamezne transakcije, ki so bile za PRIIP izvedene v navedenem obdobju. Ta vsota se pretvori v odstotek, tako da se deli s povprečnimi čistimi sredstvi PRIIP v enakem obdobju.

Pri izračunu transakcijskih stroškov, ki so nastali v zvezi s PRIIP v predhodnih treh letih, je treba dejanske transakcijske stroške izračunati z uporabo metodologije iz točk od 12 do 18 te priloge za naložbe v naslednje instrumente:

(a)	prenosljive vrednostne papirje, kot so opredeljeni v členu 2 Direktive Komisije 2007/16/ES (1);

(b)	druge instrumente, za katere obstajajo pogoste priložnosti za odsvojitev, odkup ali drugačno realizacijo po cenah, ki so javno dostopne tržnim udeležencem in so tržne cene ali cene, dane na voljo ali potrjene s sistemi vrednotenja, ki so neodvisni od izdajatelja.

10.

Za naložbe v druge instrumente ali sredstva je treba uporabiti ocene transakcijskih stroškov, ki se izračunajo z uporabo metodologije, opisane spodaj v točkah 19 in 20 te priloge.

Obravnava mehanizmov proti razvodenitvi

11.

Kadar za PRIIP obstaja mehanizem oblikovanja cen, ki izravnava učinek razvodenitve iz transakcij v samem PRIIP, se lahko znesek koristi, ki jo imajo tekoči imetniki PRIIP od mehanizmov proti razvodenitvi, odšteje od transakcijskih stroškov, ki so nastali v zvezi s PRIIP, pri čemer se uporabi naslednja metodologija:

(a)	denarni znesek morebitne dajatve proti razvodenitvi ali drugo plačilo v zvezi s transakcijo v samem PRIIP, ki se plača za PRIIP, se lahko odšteje od skupnih transakcijskih stroškov;

(b)

korist, ki jo ima PRIIP zaradi izdaje enot (ali omogočanja naložbe v PRIIP na drug način) po ceni, ki ni srednja cena, ali zaradi preklica enot (ali omogočanja odkupa sredstev od PRIIP na drug način) po ceni, ki ni srednja cena, se, če korist prejme sam PRIIP, izračuna na naslednji način in se lahko odšteje od skupnih transakcijskih stroškov:

(i)	razlika med ceno izdanih enot in srednjo ceno, pomnožena z neto številom izdanih enot;

(ii)	razlika med ceno preklicanih enot in srednjo ceno, pomnožena z neto številom preklicanih enot.

Dejanski transakcijski stroški

12.

Dejanski transakcijski stroški za vsako transakcijo se izračunajo na naslednji podlagi:

(a)	za vsak nakup, ki se opravi v okviru PRIIP, se cena instrumenta v trenutku, ko se naročilo za nakup odda drugi osebi v izvedbo (nakupna „cena ob prispetju“), odšteje od neto realizirane cene transakcije. Ta znesek se pomnoži s številom kupljenih enot;

(b)	za vsako prodajo, ki se opravi v okviru PRIIP, se neto realizirana cena transakcije odšteje od cene instrumenta v trenutku, ko se naročilo za prodajo odda drugi osebi v izvedbo (prodajna „cena ob prispetju“). Ta znesek se pomnoži s številom prodanih enot.

13.

Neto realizirana cena se določi kot cena, po kateri se izvrši transakcija, vključno z vsemi pristojbinami, provizijami, davki in drugimi plačili (kot so dajatve proti razvodenitvi), neposredno ali posredno povezanimi s transakcijo, če se ta plačila izvedejo iz sredstev PRIIP.

14.

Cena ob prispetju se določi kot srednja tržna cena naložbe v trenutku, ko se naročilo za transakcijo odda drugi osebi. Za naročila, za katera se transakcija izvrši na dan, ki ni dan, ko je bilo naročilo prvotno oddano drugi osebi, se cena ob prispetju določi kot izhodiščna cena naložbe na dan transakcije ali, če izhodiščna cena ni na voljo, predhodna končna cena. Če cena ni na voljo v trenutku, ko je naročilo za transakcijo oddano drugi osebi (ker je na primer naročilo oddano zunaj obratovalnega časa trga ali če na izvenborznem trgu ni preglednih meddnevnih cen), se cena ob prispetju določi kot izhodiščna cena na dan transakcije ali, če izhodiščna cena ni na voljo, predhodna končna cena. Če se naročilo izvrši, ne da bi bilo oddano drugi osebi, se cena ob prispetju določi kot srednja tržna cena naložbe v trenutku, ko je bila transakcija izvršena.

15.

Če ni na voljo informacij, kdaj je bilo naročilo za transakcijo oddano drugi osebi (ali ni na voljo dovolj točnih informacij o tem), ali če ni na voljo informacij o ceni v trenutku, ko je naročilo za transakcijo oddano drugi osebi, je kot ceno ob prispetju dovoljeno uporabiti izhodiščno ceno naložbe na dan transakcije ali, če izhodiščna cena ni na voljo, predhodno končno ceno. Če se transakcijski stroški izračunajo na podlagi podatkov pred 31. decembrom 2017, se lahko šteje, da meddnevne cene niso na voljo.

16.

Stroški, povezani s transakcijami, ki se opravijo v okviru PRIIP in zadevajo finančne instrumente, ki spadajo v eno od kategorij iz točk od 4 do 10 oddelka C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, se izračunajo na naslednji način:

(a)	za instrumente, ki so standardizirani in za katere poteka redno trgovanje s samim instrumentom (na primer terminska pogodba na pomemben delniški indeks), se transakcijski stroški izračunajo s sklicevanjem na sam instrument. Cena ob prispetju se določi kot srednja cena instrumenta;

(b)

za linearne instrumente, ki so prilagojeni in za katere ni preglednih cen ali rednega trgovanja s samim instrumentom, se transakcijski stroški izračunajo s sklicevanjem na osnovno(-a) sredstvo(-a). Cena ob prispetju se izračuna na podlagi cen(-e) osnovnih sredstev, pri čemer se v primeru več kot enega osnovnega sredstva uporabijo ustrezne uteži. Če je strošek transakcije z instrumentom bistveno višji od stroška transakcije z osnovnim sredstvom, mora biti to izraženo v izračunu transakcijskega stroška;

(c)	za nelinearne instrumente je dovoljeno izračunati transakcijske stroške kot razliko med plačano ali prejeto ceno za instrumente in pošteno vrednostjo instrumenta, kot je opisano v točkah od 36 do 46 te priloge.

17.

Pri izračunu stroškov, povezanih z deviznim poslovanjem, mora cena ob prispetju izražati razumno oceno konsolidirane cene in ne sme biti zgolj cena, ki jo ponuja ena nasprotna stranka ali platforma za trgovanje s tujimi valutami, tudi če obstaja dogovor, da ena nasprotna stranka opravi vse devizne transakcije.

18.

Pri izračunu stroškov, povezanih z naročili, ki so prvotno vključena v avkcijo, se cena ob prispetju izračuna kot srednja cena neposredno pred avkcijo.

Transakcijski stroški za druga sredstva

19.

Pri oceni transakcijskih stroškov za sredstva, ki niso sredstva iz točke 9 te priloge, se uporabi metodologija iz točke 12 te priloge, cena ob prispetju pa se izračuna na naslednji način:

(a)

za prodajo:

(i)	cena ob prispetju se izračuna kot predhodna neodvisno ocenjena cena sredstva, po potrebi prilagojena za tržna gibanja, z uporabo ustreznega primerljivega indeksa;

(ii)	če predhodna neodvisno ocenjena cena sredstva ni na voljo, je treba transakcijske stroške oceniti na podlagi razlike med transakcijsko ceno in oceno poštene vrednosti sredstva pred prodajo;

(b)

za nakup:

(i)	cena ob prispetju se izračuna kot predhodna neodvisno ocenjena cena sredstva, po potrebi prilagojena za tržna gibanja, z uporabo ustreznega primerljivega indeksa, če je taka cena na voljo;

(ii)	če predhodna neodvisno ocenjena cena sredstva ni na voljo, je treba transakcijske stroške oceniti na podlagi razlike med transakcijsko ceno in oceno poštene vrednosti sredstva pred nakupom;

20.

Ocena transakcijskih stroškov ne sme biti manjša od zneska dejansko določljivih stroškov, ki so neposredno povezani s transakcijo.

Transakcijski stroški za nove PRIIP

21.

Za PRIIP, s katerimi se posluje manj kot tri leta in v zvezi s katerimi se vlaga predvsem v sredstva iz točke 9 te priloge, se lahko transakcijski stroški izračunajo bodisi tako, da se množi ocena prometa portfelja v vsakem razredu finančnih instrumentov, pri čemer se stroški izračunajo v skladu z metodologijo iz točke (c), bodisi kot povprečje dejanskih transakcijskih stroškov, nastalih v obdobju poslovanja, in standardizirane ocene na naslednji podlagi:

(a)	za najvišji večkratnik šestih mesecev, v katerih se posluje s PRIIP, se transakcijski stroški izračunajo, kot je opisano v točkah od 12 do 18 te priloge;

(b)	za preostalo obdobje do treh let se transakcijski stroški ocenijo tako, da se zmnoži ocena prometa portfelja v vsakem razredu finančnih instrumentov v skladu z metodologijo iz točke (c);

(c)

odvisno od razreda finančnih instrumentov se lahko uporabijo različne metodologije, ki se določijo na naslednji način:

(i)

Za razrede finančnih instrumentov, navedene v spodnji preglednici, se transakcijski stroški izračunajo kot povprečje ocenjenih stroškov transakcije (na podlagi cenovnih razponov med ponudbo in povpraševanjem, deljeno z dve) za zadevni razred finančnih instrumentov v običajnih tržnih pogojih.

Za oceno stroškov se določi en ali več referenčnih indeksov za vsak razred finančnih instrumentov. Nato se zberejo povprečni cenovni razponi med ponudbo in povpraševanjem za osnovne indekse. Zbrani podatki se nanašajo na končni cenovni razpon med ponudbo in povpraševanjem na deseti delovni dan vsakega meseca v zadnjem letu.

Zbrani cenovni razponi med ponudbo in povpraševanjem se nato delijo z dve, da se izračuna ocenjeni strošek transakcije za vsak trenutek. Povprečje teh vrednosti je ocenjeni strošek transakcije za vsak razred finančnih instrumentov v običajnih tržnih pogojih.

Razredi finančnih instrumentov
Državne obveznice	Državne obveznice in podobni instrumenti, razviti trgi, bonitetna ocena AAA-A
Državne obveznice	Državne obveznice in podobni instrumenti, razviti trgi, druga bonitetna ocena pod A
Državne obveznice, novi trgi (trdna in mehka valuta)	Državne obveznice, novi trgi (trdna in mehka valuta)
Podjetniške obveznice naložbenega razreda	Podjetniške obveznice naložbenega razreda
Druge podjetniške obveznice	Podjetniške obveznice z visokim donosom

(ii)

Za razrede finančnih sredstev v spodnji preglednici se transakcijski stroški (vključno z eksplicitnimi in implicitnimi stroški) ocenijo bodisi z uporabo primerljivih informacij bodisi z dodajanjem ocen eksplicitnih stroškov ocenam polovice cenovnega razpona med ponudbo in povpraševanjem z uporabo metodologije, opisane v točki (i).

Razredi finančnih instrumentov
Likvidnost	Instrumenti denarnega trga (zaradi jasnosti niso vključeni skladi denarnega trga)
Delnice, razviti trgi	Delnice z veliko tržno kapitalizacijo (razviti trgi)
	Delnice s srednjo tržno kapitalizacijo (razviti trgi)
	Delnice z majhno tržno kapitalizacijo (razviti trgi)
Delnice, novi trgi	Delnice z veliko tržno kapitalizacijo (novi trgi)
	Delnice s srednjo tržno kapitalizacijo (novi trgi)
	Delnice z majhno tržno kapitalizacijo (novi trgi)
Izvedeni finančni instrumenti, ki kotirajo na borzi	Izvedeni finančni instrumenti, ki kotirajo na borzi

(iii)

Za razrede finančnih instrumentov, navedene v spodnji preglednici, je transakcijski strošek povprečje ugotovljenega stroška transakcije (na podlagi cenovnih razponov med ponudbo in povpraševanjem, deljeno z dve) za ta razred finančnih instrumentov v običajnih tržnih pogojih.

Pri določitvi ugotovljenega stroška transakcije se lahko upoštevajo rezultati panelne ankete.

Razredi finančnih instrumentov
OTC	OTC – eksotične opcije
	OTC – navadne opcije
	OTC – obrestne zamenjave, kreditne zamenjave in podobno
	OTC – menjalni posli in podobni instrumenti (ki niso obrestne zamenjave, kreditne zamenjave in podobno)
	OTC – terminski posli na tuje valute, razviti trgi
	OTC – terminski posli na tuje valute, novi trgi

22.

Za PRIIP, s katerimi se posluje manj kot leto, je treba promet portfelja oceniti dosledno z razkritjem naložbene politike v ponudbeni dokumentaciji. Za PRIIP, s katerimi se posluje več kot leto, morajo biti ocene prometa portfelja skladne z dejanskim prometom portfelja.

23.

Za PRIIP, s katerimi se posluje manj kot tri leta in v zvezi s katerimi se vlaga predvsem v sredstva, ki niso sredstva iz točke 9 te priloge, proizvajalec PRIIP oceni transakcijske stroške na podlagi metode vrednotenja po pošteni vrednosti z uporabo primerljivih sredstev.

Provizije, vezane na uspešnost

24.

Za izračun provizij, vezanih na uspešnost, je treba izvesti naslednje korake:

(a)	provizije se izračunajo na podlagi preteklih podatkov za zadnjih pet let. Povprečne letne provizije, vezane na uspešnost, se izračunajo v odstotkih;

(b)

če niso na voljo vsi pretekli podatki o provizijah za uspešnost, ker je sklad/razred delnic nov ali ker so se spremenili pogoji sklada zaradi uvedbe provizije za uspešnost ali spremembe ene od njenih parametrov, se zgoraj navedena metoda prilagodi v skladu z naslednjimi koraki:

(i)	pridobijo se ustrezni razpoložljivi pretekli podatki o provizijah za uspešnost za sklad/razred delnic;

(ii)

za leta, za katera niso na voljo podatki, se oceni donos sklada/razreda delnic, v primeru modela relativne provizije za uspešnost pa se upoštevajo pretekle serije primerjalne stopnje / minimalne stopnje donosnosti;

za nove sklade se donosnost oceni z uporabo donosa primerljivega sklada ali enakovredne skupine. Ocenjen donos je bruto vrednost in vključuje vse stroške, ki bremenijo nov sklad. Zato je treba donos enakovrednih skupin prilagoditi tako, da se dodajo povprečni ustrezni stroški, ki se zaračunajo v skladu s pravili novega sklada. Na primer v primeru novega razreda z drugačno strukturo provizij se donosi tega novega razreda prilagodijo ob upoštevanju stroškov obstoječega razreda;

(iii)

izračunajo se provizije od začetka vzorčnega obdobja, kot je določeno v točki (a), do datuma razpoložljivosti podatkov o dejanskih provizijah za uspešnost za sklad z uporabo ustreznega algoritma za zgoraj navedene pretekle serije;

(iv)	obe seriji provizij za uspešnost se povežeta v eno serijo za celotno vzorčno obdobje, kot je določeno v točki (a);

(v)	provizije za uspešnost se izračunajo z uporabo metodologije iz točke (a) (povprečje letnih provizij za uspešnost).

Spodbujevalne provizije

25.

Za izračun spodbujevalnih provizij je treba izvesti naslednje korake:

(a)	provizije se izračunajo na podlagi preteklih podatkov za zadnjih pet let. Povprečne letne spodbujevalne provizije se izračunajo v odstotkih;

(b)

če niso na voljo vsi pretekli podatki o spodbujevalnih provizijah, ker je sklad/razred delnic nov ali ker so se spremenili pogoji sklada zaradi uvedbe spodbujevalne provizije ali spremembe ene od njenih parametrov, se zgoraj navedena metoda prilagodi v skladu z naslednjimi koraki:

(i)

pridobijo se ustrezni razpoložljivi pretekli podatki o spodbujevalnih provizijah za sklad/razred delnic;

—	za leta, za katera niso na voljo podatki, se oceni donos sklada/razreda delnic;

—

(ii)	izračunajo se spodbujevalne provizije od začetka vzorčnega obdobja, kot je določeno v točki (a), do datuma razpoložljivosti podatkov o dejanskih spodbujevalnih provizijah za sklad z uporabo ustreznega algoritma za zgoraj navedene pretekle serije;

(iii)

obe seriji spodbujevalnih provizij se povežeta v eno serijo za celotno vzorčno obdobje, kot je določeno v točki (a);

(iv)	spodbujevalne provizije se izračunajo z uporabo metodologije iz točke (a) (povprečje letnih spodbujevalnih provizij).

26.

Če se v celotni naložbi ne zaračunajo spodbujevalne provizije, je treba k navedbi ničelne spodbujevalne provizije v preglednici s sestavo stroškov dodati opozorilo za razjasnitev, da se plačilo x % končnega donosa opravi po izstopu naložbe.

II. SEZNAM STROŠKOV PRIIP, KI NISO NALOŽBENI SKLADI

Stroški, ki jih je treba razkriti

Enkratni stroški

27.

Enkratni strošek je vstopni in izstopni strošek, ki vključuje začetne pristojbine, provizije ali kakršen koli drug znesek, ki ga mali vlagatelj plača neposredno ali se odšteje od plačila, ki ga mali vlagatelj prejme ali mu je dolgovan.

28.

Enkratne stroške nosi PRIIP, ki ni naložbeni sklad, in predstavljajo nujne stroške, ki so nastali pri njegovem poslovanju, ali plačilo katere koli osebe, ki je povezana z njim ali zanj izvaja storitve.

Enkratni vstopni stroški in pristojbine

29.

Enkratni vstopni stroški in pristojbine med drugim vključujejo naslednje vrste stroškov, ki se upoštevajo v znesku stroškov, ki ga je treba razkriti za PRIIP, ki niso naložbeni skladi:

(a)	prodajne provizije;

(b)	strukturne stroške, vključno s stroški vzdrževanja trga (razpon) in stroški poravnave;

(c)	stroške varovanja pred tveganji (za zagotovitev, da lahko proizvajalec PRIIP posnema uspešnost izvedene sestavine strukturiranega produkta – ti stroški vključujejo transakcijske stroške);

(d)	stroške pravnih storitev;

(e)	stroške jamstva za kapital;

(f)	implicitno premijo, ki se plača izdajatelju.

Enkratni izstopni stroški in pristojbine

30.

Enkratni izstopni stroški in pristojbine med drugim vključujejo naslednje vrste stroškov, ki se upoštevajo v znesku, ki ga je treba razkriti za PRIIP, ki niso naložbeni skladi:

(a)	pristojbine, izračunane glede na vrednost;

(b)

cenovni razpon med ponudbo in srednjo ceno za prodajo produkta in morebitne eksplicitne stroške ali kazni za predčasen izstop. Cenovni razpon med ponudbo in srednjo ceno se oceni glede na razpoložljivost sekundarnega trga, tržne razmere in vrsto produkta. Kadar je proizvajalec PRIIP (ali povezana tretja oseba) edina razpoložljiva nasprotna stranka za nakup produkta na sekundarnem trgu, oceni stroške izstopa, ki se dodajo pošteni vrednosti produkta, v skladu s svojimi notranjimi politikami;

(c)

stroške, vezane na pogodbo na razliko (CFD – contract-for-difference), kot so:

(i)	provizije, ki jih zaračunavajo izvajalci CFD – splošna provizija ali provizija za vsak posel, tj. na odpiranje in zapiranje pogodbe;

(ii)	trgovanje s CFD, kot so cenovni razponi med ponudbo in povpraševanjem, dnevni stroški financiranja in stroški financiranja čez noč, provizije za vodenje računa in davki, ki niso že vključeni v pošteno vrednost.

Ponavljajoči se stroški

31.

Ponavljajoči se stroški so plačila, ki se redno odštejejo od vseh plačil, dolgovanih malemu vlagatelju, ali od vloženega zneska.

32.

Ponavljajoči se stroški vključujejo vse vrste stroškov, ki jih nosi PRIIP, ki ni naložbeni sklad, in ki predstavljajo nujne stroške, ki so nastali pri njegovem poslovanju, ali plačilo katere koli osebe, ki je povezana z njim ali zanj izvaja storitve.

33.

Naslednji okvirni, vendar neizčrpni seznam vsebuje vrste ponavljajočih se stroškov, ki se, kadar se ločeno odštejejo in zaračunajo, upoštevajo v znesku, ki ga je treba razkriti:

(a)	stroški za izplačila kuponov;

(b)	morebitni stroški v zvezi z osnovo.

Stroški PRIIP iz točke 17 Priloge IV

34.

Enkratni izstopni stroški in pristojbine so stroški zamenjave, obračuna in poravnave, če so znani.

35.

Ponavljajoči se stroški so stroški varovanja pred tveganji, ki nastanejo v običajnih in izjemnih tržnih pogojih.

Izračun implicitnih stroškov PRIIP, ki niso naložbeni skladi

36.

Proizvajalec PRIIP se za izračun implicitnih stroškov PRIIP sklicuje na ceno ob izdaji, po obdobju vpisa pa na ceno, ki je na voljo za nakup produkta na sekundarnem trgu.

37.

Razlika med ceno in pošteno vrednostjo produkta se šteje za oceno skupnih vstopnih stroškov, vključenih v ceno. Če proizvajalec PRIIP na podlagi razlike med ceno in pošteno vrednostjo ne more razlikovati ustreznih implicitnih stroškov, ki jih je treba razkriti v skladu s točko 29 te priloge, se poveže z izdajateljem različnih elementov produkta ali ustreznim organom, da bi pridobil ustrezne informacije o navedenih stroških.

38.

Poštena vrednost je cena, ki bi jo prejeli za prodajo sredstva ali plačali za prenos obveznosti v redni transakciji na glavnem (ali najugodnejšem) trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji (tj. izstopna cena), ne glede na to, ali je mogoče ceno neposredno opazovati ali oceniti z uporabo druge tehnike ocenjevanja vrednosti.

39.

Politika poštene vrednosti, ki ureja merjenje poštene vrednosti, določa vrsto pravil, ki med drugim urejajo naslednja področja:

(a)	upravljanje;

(b)	metodologija za izračun poštene vrednosti.

40.

Namen pravil iz točke 39 te priloge je opisati postopek vrednotenja, ki:

(a)	je skladen z veljavnimi računovodskimi standardi v zvezi s pošteno vrednostjo;

(b)	zagotavlja, da so notranji modeli oblikovanja cen za PRIIP skladni z metodologijami, modeliranjem in standardi, ki jih proizvajalec PRIIP uporablja za vrednotenje svojega portfelja na podlagi domneve, da je produkt na voljo za prodajo ali namenjen trgovanju;

(c)	je skladen s stopnjo kompleksnosti produkta in vrsto osnove;

(d)	upošteva kreditno tveganje izdajatelja in negotovost v zvezi z osnovo;

(e)	določa parametre za opredelitve delujočega trga, da bi se preprečilo tveganje napačnega vrednotenja, ki bi lahko v skrajnih primerih povzročilo bistveno netočne ocene;

(f)	čim bolj poveča uporabo ustreznih opazovanih vhodnih tržnih podatkov in čim bolj zmanjša uporabo neopazovanih vhodnih podatkov.

41.

Poštena vrednost strukturiranega produkta se določi na podlagi:

(a)	tržnih cen, če so te na voljo ali učinkovito oblikovane;

(b)	notranjih modelov oblikovanja cen, za katere se kot vhodni podatki uporabljajo tržne vrednosti, ki so posredno povezane s produktom in so pridobljene iz produktov s podobnimi značilnostmi (primerjalni pristop);

(c)	notranjih modelov oblikovanja, ki temeljijo na vhodnih podatkih, ki niso pridobljeni neposredno iz tržnih podatkov, za katere je treba oblikovati ocene in predpostavke (pristop vrednotenja z uporabo notranjega modela).

42.

Če poštene vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih cen, se izračuna z uporabo tehnike vrednotenja, s katero se lahko ustrezno predstavijo različni dejavniki, ki vplivajo na strukturo odplačil produkta, pri čemer se čim bolj uporabijo tržni podatki.

43.

V tehniki vrednotenja iz točke 42 te priloge se glede na kompleksnost produkta upošteva naslednje:

(a)	uporaba nedavnih poslov na podlagi strogih poslovnih odnosov med poučenimi profesionalnimi nasprotnimi strankami;

(b)	sklicevanje na tekočo tržno ceno drugega, v osnovi enakega instrumenta;

(c)	uporaba ustrezne metode diskontiranih denarnih tokov, če je verjetnost vsakega denarnega toka določena z uporabo ustreznega modela razvoja cen sredstev.

44.

Pri produktih z vnaprej določenim obdobjem vpisa se poštena vrednost izračuna na datum, ko so določeni pogoji produkta. Ta datum vrednotenja je blizu začetka obdobja vpisa. V primeru dolgih obdobij ponudbe ali močne nestanovitnosti trga se opredeli merilo za posodobitev informacij o stroških.

45.

Če se uporabijo predhodni pogoji, se stroški izračunajo z uporabo minimalnih pogojev produkta.

46.

Če se uporabijo spremenljive cene vpisa, se opredeli postopek za vključitev in razkritje učinka stroškov spremenljive cene vpisa.

III. SEZNAM STROŠKOV ZAVAROVALNIH NALOŽBENIH PRODUKTOV

Stroški, ki jih je treba razkriti

Enkratni stroški

47.

Enkratni strošek je vstopni in izstopni strošek, ki vključuje začetne pristojbine, provizije ali kakršen koli drug znesek, ki ga mali vlagatelj plača neposredno ali se odšteje od prvega izplačila ali omejenega števila izplačil, ki so dolgovana malemu vlagatelju, ali od plačila ob odkupu ali likvidaciji produkta.

48.

Enkratne stroške nosi zavarovalni naložbeni produkt in predstavljajo nujne stroške, ki so nastali pri njegovem poslovanju, ali plačilo katere koli osebe, ki je povezana z njim ali zanj izvaja storitve.

49.

Enkratni stroški med drugim vključujejo naslednje vrste vstopnih stroškov in pristojbin, ki se upoštevajo v znesku, ki ga je treba razkriti za zavarovalne naložbene produkte:

(a)	stroške strukturiranja ali stroške trženja;

(b)	stroške pridobitve, distribucije, prodaje;

(c)	stroške obdelave/poslovanja (vključno s stroški za upravljanje zavarovalnega kritja);

(d)	stroškovni del premij za biometrično tveganje iz točke 59 te priloge;

(e)	stroške posedovanja zahtevanega kapitala (vnaprejšnji del se razkrije, če so stroški zaračunani).

Ponavljajoči se stroški

50.

Ponavljajoči se stroški so plačila, ki se redno odštejejo od vseh plačil, prejetih od malega vlagatelja, ali od vloženega zneska ali od zneskov, ki niso dodeljeni malemu vlagatelju na podlagi mehanizma udeležbe pri dobičku.

51.

Ponavljajoči se stroški vključujejo vse vrste stroškov, ki jih nosi zavarovalni naložbeni produkt in ki predstavljajo nujne stroške, ki so nastali pri njegovem poslovanju, ali plačilo katere koli osebe, ki je povezana z njim ali zanj izvaja storitve.

52.

Naslednji okvirni, vendar neizčrpni seznam vsebuje vrste ponavljajočih se stroškov, ki se upoštevajo v znesku „Drugi tekoči stroški“ iz preglednice 2 Priloge VII:

(a)	stroške strukturiranja ali stroške trženja;

(b)	stroške pridobitve, distribucije, prodaje;

(c)	stroške obdelave/poslovanja (vključno s stroški za upravljanje zavarovalnega kritja);

(d)	stroškovni del premij za biometrično tveganje iz točke 59 te priloge;

(e)	druge upravne stroške;

(f)	stroške posedovanja kapitala (ponavljajoči se del se razkrije, če so stroški zaračunani);

(g)	vsak znesek, ki se implicitno zaračuna od vloženega zneska, kot so stroški, nastali pri upravljanju naložb zavarovalnice (provizije za deponiranje, stroški za nove naložbe itd.);

(h)	plačila tretjim osebam za pokritje nujnih stroškov, ki nastanejo v povezavi s pridobitvami ali odtujitvami kakršnih koli sredstev v okviru zavarovalnega naložbenega produkta (vključno s transakcijskimi stroški iz točk od 7 do 23 te priloge).

53.

Če se pri zavarovalnem naložbenem produktu del njegovih sredstev v KNPVP ali AIS vloži v PRIIP, ki ni KNPVP ali AIS, ali v naložbeni produkt, ki ni PRIIP, se uporabljajo točke 5(l), (m) oziroma (n) te priloge.

Razkritje stroškov premije za biometrično tveganje zavarovalnega naložbenega produkta

Stroškovni del premij za biometrično tveganje

54.

Premije za biometrično tveganje so premije, ki jih mali vlagatelj plača neposredno ali ki se odštejejo od zneskov, ki se knjižijo v dobro matematičnih rezervacij, ali od premije za udeležbo pri zavarovalni polici in ki so namenjene kritju statističnega tveganja za denarna plačila iz zavarovalnega kritja.

55.

Poštena vrednost premij za biometrično tveganje je pričakovana sedanja vrednost, v skladu z obrestnimi merami iz točke 71(a) te priloge, prihodnjih denarnih plačil iz zavarovalnega kritja ob upoštevanju naslednjega:

(a)	predpostavk najboljše ocene glede teh denarnih plačil, ki izhajajo iz posameznih profilov tveganja za portfelj posameznega proizvajalca;

(b)	drugih odplačil, povezanih z zavarovalnim kritjem (rabati na premije za biometrično tveganje, vrnjeni malim vlagateljem, povišanje denarnih plačil, znižanje prihodnjih premij itd.), ki izhajajo iz mehanizmov udeležbe pri dobičku (zakonskih in/ali pogodbenih).

56.

Predpostavke o najboljši oceni glede prihodnjih denarnih plačil iz zavarovalnega kritja se določijo realistično.

57.

Ocenjena prihodnja denarna plačila ne vključujejo previdnostne rezerve (prudency margin) ali stroškov za upravljanje zavarovalnega kritja.

58.

Za proizvajalce s področja uporabe Direktive 2009/138/ES so te predpostavke o najboljši oceni skladne z ustreznimi predpostavkami, ki se uporabljajo za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij v bilanci stanja po Solventnosti II.

59.

Stroškovni del premij za biometrično tveganje je razlika med premijami za biometrično tveganje iz točke 54 te priloge, zaračunanimi malemu vlagatelju, in pošteno vrednostjo premij za biometrično tveganje iz točke 55 te priloge.

60.

Proizvajalec PRIIP lahko vključi celotne premije za biometrično tveganje v izračun enkratnih stroškov ali ponavljajočih se stroškov namesto stroškovnega dela teh premij.

DEL 2

Zbirni kazalniki stroškov in skupen učinek stroškov

I. ZBIRNI KAZALNIKI STROŠKOV

61.

Zbirni kazalnik stroškov PRIIP je zmanjšanje donosa zaradi skupnih stroškov, ki se izračunajo v skladu s točkami od 70 do 72 te priloge.

62.

Za izračun zbirnega kazalnika stroškov so stroški iz točke 72 te priloge, ki jih je treba razkriti, skupni stroški. Za naložbene sklade je to vsota stroškov iz točk 1 in 2 te priloge ter vsota stroškov iz točk 4 in 6 te priloge; za PRIIP, ki niso naložbeni skladi, razen PRIIP iz točke 17 Priloge IV, je to vsota stroškov iz točk 27 in 28 te priloge ter vsota stroškov iz točk 31 in 32 te priloge; za PRIIP iz točke 17 Priloge IV je to vsota stroškov iz točk 34 in 35 te priloge; za zavarovalne naložbene produkte pa je to vsota stroškov iz točk 47 in 48 ter vsota stroškov iz točk 50 in 51 te priloge. Skupni stroški vključujejo tudi kazni za izstop, kadar je to ustrezno.

Enkratni stroški in količniki enkratnih stroškov

63.

Količnik vstopnih in izstopnih stroškov PRIIP je zmanjšanje letnega donosa zaradi vstopnih in izstopnih stroškov, ki se izračunajo v skladu s točkami od 70 do 72 te priloge.

64.

Za izračun količnika vstopnih in izstopnih stroškov so stroški iz točke 72 te priloge, ki jih je treba razkriti, vstopni in izstopni stroški v skladu s točkama 1 in 2 te priloge za naložbene sklade; v skladu s točkama 27 in 28 te priloge za PRIIP, ki niso naložbeni skladi, razen PRIIP iz točke 17 Priloge IV; v skladu s točko 35 za PRIIP iz točke 17 Priloge IV; in v skladu s točkama 47 in 48 te priloge za zavarovalne naložbene produkte. Izstopni stroški vključujejo tudi kazni za izstop, kadar je to ustrezno.

Količniki ponavljajočih se stroškov, stroškov premoženjskih transakcij in stroškov zavarovanja / drugih ponavljajočih se stroškov

65.

Količniki stroškov premoženjskih transakcij, stroškov zavarovanja in drugih ponavljajočih se stroškov PRIIP so zmanjšanje letnega donosa stroškov premoženjskih transakcij in drugih ponavljajočih se stroškov, izračunanih v skladu s točkami od 70 do 72 te priloge.

66.

Za izračun količnika stroškov premoženjskih transakcij in količnika stroškov zavarovanja se uporablja naslednje:

(a)

za izračun premoženjskih transakcij so stroški iz točke 72 te priloge, ki jih je treba razkriti, stroški premoženjskih transakcij v skladu s točkami od 7 do 23 te priloge za naložbene sklade; v skladu s točko 29(c) te priloge za PRIIP, ki niso naložbeni skladi, razen PRIIP iz točke 17 Priloge IV; in v skladu s točko 52(h) te priloge za zavarovalne naložbene produkte;

(b)	za izračun količnika stroškov zavarovanja so stroški iz točke 72 te priloge, ki jih je treba razkriti, stroški zavarovanja v skladu s točkama 59 in 60 te priloge za zavarovalne naložbene produkte.

67.

Količnik drugih ponavljajočih se stroškov je zmanjšanje letnega donosa zaradi drugih ponavljajočih se stroškov, ki se izračuna kot razlika med zbirnim kazalnikom stroškov v skladu s točko 61 te priloge in vsoto razmerja enkratnih stroškov v skladu s točko 63 te priloge, razmerja med stroški premoženjskih transakcij v skladu s točko 66(a), razmerja med stroški zavarovanja v skladu s točko 66(b) te priloge ter razmerja med dodatnimi stroški v skladu s točko 68 te priloge.

Dodatni stroški in količnik dodatnih stroškov (količnik provizije za uspešnost in spodbujevalne provizije)

68.

Za izračun količnika provizije za uspešnost so stroški iz točke 72 te priloge, ki jih je treba razkriti, dodatni stroški portfelja v skladu s točko 6(a) te priloge za naložbene sklade. Za izračun količnika spodbujevalne provizije so stroški iz točke 72 te priloge, ki jih je treba razkriti, dodatni stroški portfelja v skladu s točko 6(b) te priloge za naložbene sklade.

69.

„Tekoči stroški“, „provizije za uspešnost“ in „spodbujevalne provizije“ iz Priloge VII so „ponavljajoči se stroški“, „količnik provizije za uspešnost“ oziroma „količnik spodbujevalne provizije“ iz te priloge in člena 5.

Izračun zbirnega kazalnika stroškov

70.

Zbirni kazalnik stroškov se izračuna kot razlika med odstotkoma i in r, pri čemer je r letna notranja stopnja donosa v razmerju do bruto plačil malega vlagatelja in ocenjenih denarnih plačil malemu vlagatelju med priporočenim obdobjem razpolaganja, i pa je letna notranja stopnja donosa za ustrezni scenarij brez stroškov.

71.

Ocena prihodnjih denarnih plačil iz točke 70 te priloge temelji na naslednjih predpostavkah:

(a)	razen za PRIIP iz točke 17 Priloge IV se letna notranja stopnja donosa PRIIP, tj. njegova uspešnost, izračuna z uporabo metodologije in osnovne domneve za oceno zmernega scenarija iz oddelka o scenarijih uspešnosti dokumenta s ključnimi informacijami;

(b)	izplačila upravičenj se ocenijo ob predpostavki, da so izvzeti vsi stroški, vključeni v skupne stroške v skladu s točko 62 te priloge;

(c)	za PRIIP iz točke 17 Priloge IV in za sklade KNPVP ali sklade, ki niso KNPVP, za katere proizvajalci PRIIP uporabljajo dokument s ključnimi informacijami za vlagatelje v skladu s členom 14(2) te uredbe, je uspešnost 3 %.

72.

Za izračun scenarija brez stroškov, navedenega v točki 70 te priloge, velja naslednje:

(a)

za izračun i se bruto plačila malega vlagatelja iz izračuna r zmanjšajo za stroške, ki jih je treba razkriti, ali pa se predvidena denarna plačila malemu vlagatelju iz izračuna r povečajo ob predpostavki, da so bili dodatno vloženi zneski stroškov, ki jih je treba razkriti. V tem primeru je i letna notranja stopnja donosa v razmerju do teh prilagojenih plačil, ki jih opravi mali vlagatelj ali ki so mu izplačana;

(b)	če se lahko stroški, ki jih je treba razkriti, izrazijo kot stalni odstotek vrednosti sredstev, se lahko zanemarijo v izračunu, opisanem v točki 72(a) te priloge, in namesto tega pozneje dodajo k odstotku letne notranje stopnje donosa i za ustrezni scenarij brez stroškov.

Posebne zahteve za PRIIP, ki niso naložbeni skladi

73.

Za izračun scenarija brez stroškov, navedenega v točki 70 te priloge, se za PRIIP, ki niso naložbeni skladi, bruto plačila malega vlagatelja iz izračuna r, kot je navedeno v točki 72 te priloge, zmanjšajo za stroške, ki jih je treba razkriti.

Posebne zahteve za zavarovalne naložbene produkte

74.

Za izračune, opisane v točkah od 70 do 72 te priloge, se za zavarovalne naložbene produkte predpostavlja, da v obdobju razpolaganja ni plačil iz zavarovalnega kritja. To pomeni, da izračun zbirnega kazalnika stroškov temelji samo na ocenjenih izplačilih upravičenj iz življenjskega zavarovanja za primer smrti in doživetja.

75.

Če so ponavljajoči se in enkratni stroški pokriti z eksplicitnimi stroški, ki so fiksen del izračuna premije za produkt, izračun ponavljajočih se in enkratnih stroškov temelji na teh eksplicitnih stroških.

76.

Za udeležbo pri dobičku za zavarovalne naložbene produkte velja naslednje:

(a)	pri izračunu ponavljajočih se in enkratnih stroškov za zavarovalne naložbene produkte se zneski, zadržani od donosa od naložb na podlagi mehanizmov udeležbe pri dobičku, štejejo kot stroški;

(b)

če se del stroškov vrne malim vlagateljem na podlagi ločenih stroškovnih premij, se to šteje kot rabat na stroške, ki zniža odbitke stroškov, če:

(i)	se stroškovne premije prijavijo ločeno od drugih delov premije za udeležbo in so namenjene povračilu delov stroškov na podlagi pogodbenih pogojev produkta;

(ii)	lahko proizvajalec PRIIP na podlagi trdnih aktuarskih metod dokaže, da so pričakovane prihodnje stroškovne premije pokrite s pričakovanimi prihodnjimi dobički, ki izhajajo iz preudarnih predpostavk o prihodnjih stroških.

Izračun količnikov

Načelo izogibanja dvojnemu štetju

77.

Če je ena vrsta stroškov pokrita z dvema ali več vrstami stroškov, kot je navedeno v tej prilogi, se ta vrsta stroškov samo enkrat upošteva v izračunu kazalnikov (razmerij), ki na njej temeljijo.

Druge zahteve

78.

Količniki se izrazijo kot odstotek na dve decimalni mesti natančno.

79.

Količniki se izračunajo najmanj enkrat letno.

80.

Količniki temeljijo na najnovejših izračunih stroškov, ki jih je določil proizvajalec PRIIP. Brez poseganja v točko 77 te priloge se stroški ocenijo na podlagi načela „z vsemi predpisanimi davki“.

Za naložbene sklade velja naslednje:

(a)	opravi se ločen izračun za vsak razred delnic, če pa so enote dveh ali več razredov razvrščene pari passu, se lahko zanje izvede enoten izračun;

(b)	v primeru krovnega sklada se za namene te priloge vsak sestavni oddelek ali podsklad obravnava ločeno, vsi stroški, ki se lahko pripišejo celotnemu skladu, pa se porazdelijo med vse podsklade na način, ki je pošten za vse vlagatelje.

81.

Poleg prvega izračuna novega PRIIP se količniki, če ni določeno drugače, izračunajo naknadno najmanj enkrat letno. Če se šteje, da zaradi bistvene spremembe ni primerno uporabiti naknadnega izračuna, se lahko namesto tega uporabi ocena, dokler ni na voljo zanesljiv naknadni izračun, ki izraža učinek bistvene spremembe.

82.

Naknadni izračuni temeljijo na najnovejših izračunih stroškov, ki jih je proizvajalec PRIIP določil na razumni in za ta namen ustrezni podlagi. Izračuni lahko temeljijo na stroških, prikazanih v izkazu poslovanja za PRIIP, objavljenem v njegovem zadnjem letnem ali polletnem poročilu, če je ta izkaz časovno dovolj blizu. Če ni časovno dovolj blizu, se namesto tega uporabi primerljiv izračun, ki temelji na stroških, zaračunanih v novejšem 12-mesečnem obdobju.

83.

Informacije o razmerjih, ki so veljala v preteklih letih/obdobjih, se objavijo v viru, ki je v dokumentu s ključnimi informacijami naveden kot splošni vir dodatnih informacij za vlagatelje, ki to zahtevajo.

84.

Kadar je treba upoštevati stroške, ki se lahko pripišejo osnovnemu KNPVP ali AIS, velja naslednje:

(a)	kazalnik stroškov za vsak osnovni KNPVP ali AIS se izračuna sorazmerno glede na delež čiste vrednosti sredstev PRIIP, ki jo ta KNPVP ali AIS predstavlja na ustrezni datum, tj. datum, ko se upošteva izračun PRIIP;

(b)	vse sorazmerno izračunane vrednosti se dodajo vrednosti skupnih stroškov samega PRIIP iz naložbe in tako predstavljajo skupno vsoto.

Metodologija za izračun za nove PRIIP

85.

Namesto naknadnih podatkov se za izračun različnih vrst stroškov uporabijo ocene. Take ocene se izvedejo z uporabo primerljivega PRIIP ali enakovredne skupine kot približkov.

86.

Za PRIIP, za katere se zaračuna fiksna pavšalna tarifa, se uporabi ta tarifa, če vključuje vse stroške, ki jih je treba prikazati v skladu z zahtevami za razkritje stroškov PRIIP.

87.

Za PRIIP, za katere je določena omejitev ali najvišji znesek, ki ga je mogoče zaračunati, in če vključuje vse stroške, ki jih je treba prikazati v skladu z zahtevami za razkritje stroškov PRIIP, se uporabi ta omejitev ali najvišji znesek, če se proizvajalec PRIIP zaveže, da bo spoštoval objavljeno vrednost in prevzel vse stroške, ki bi sicer povzročili njeno prekoračitev.

88.

Če bi po mnenju proizvajalca PRIIP navajanje vrednosti na dve decimalni mesti natančno lahko vlagateljem dalo vtis o lažni stopnji točnosti, zadostuje navajanje vrednosti na eno decimalno mesto natančno.

89.

Proizvajalec PRIIP zagotovi, da se s pregledovanjem ohranja točnost ocenjene vrednosti. Proizvajalec PRIIP določi, kdaj je primerno začeti uporabljati naknadne vrednosti namesto ocene, vsekakor pa najpozneje 12 mesecev po datumu, ko je bil PRIIP prvič ponujen za prodajo v kateri koli državi članici, pregleda točnost ocene, tako da naknadno izračuna vrednost.

II. SKUPNI UČINEK STROŠKOV

Skupne zahteve za vse vrste PRIIP

90.

Preglednica(-i) iz člena 5 vsebuje(-ta) navedbo skupnih stroškov v denarnem znesku in odstotku, če mali vlagatelj vloži 10 000 EUR (za vse PRIIP razen zavarovalnih naložbenih produktov na podlagi rednih premij) oziroma 1 000 EUR letno (za zavarovalne naložbene produkte na podlagi rednih premij) med različnimi obdobji razpolaganja, vključno s priporočenim obdobjem razpolaganja. Obdobja razpolaganja, ki se prikažejo, so obdobja iz točk od 14 do 16 Priloge IV. Če se za produkt šteje, da nima alternativnega likvidnostnega posojila, ki ga podpira proizvajalec PRIIP ali tretja oseba, ali če ni likvidnostnih ureditev ali za PRIIP iz točke 17 Priloge IV, se lahko ta navedba stroškov prikaže šele ob zapadlosti ali na koncu priporočenega obdobja razpolaganja.

91.

Če PRIIP ni izražen v eurih, se uporabi podobno velik znesek, kot je naveden v točki 90 te priloge in ki ga je mogoče deliti s 1 000.

92.

Skupni stroški vključujejo enkratne, ponavljajoče se in dodatne stroške ter, kadar je to primerno, kazni za izstop.

93.

Kazni za izstop je treba razlikovati od drugih stroškov izstopa, ki jih je treba vedno plačati in zato vedno vključiti v enkratne stroške.

94.

Primernost kazni za izstop je odvisna od obdobja razpolaganja za naložbo in natančnega trenutka izplačila za produkt. Te kazni niso primerne, če se naložba ohrani celotno priporočeno obdobje razpolaganja.

(1) Direktiva Komisije 2007/16/ES z dne 19. marca 2007 o izvajanju Direktive Sveta 85/611/EGS o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) glede razjasnitve nekaterih opredelitev (UL L 79, 20.3.2007, str. 11).