31.3.2017

Uradni list Evropske unije

L 87/126

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/571

z dne 2. junija 2016

o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o dovoljenju, organizacijskih zahtevah in objavi poslov za izvajalce storitev sporočanja podatkov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (1), zlasti člena 61(4), člena 64(6), člena 64(8), člena 65(6), člena 65(8) in člena 66(5) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

v skladu z Direktivo 2014/65/EU izvajalci storitev sporočanja podatkov zajemajo tri različne vrste subjektov, in sicer odobrene mehanizme poročanja (v nadaljnjem besedilu: ARM), sisteme odobrenih objav (v nadaljnjem besedilu: APA) in ponudnike stalnih informacij (v nadaljnjem besedilu: CTP). Čeprav te vrste subjektov opravljajo različne dejavnosti, Direktiva 2014/65/EU določa podoben proces izdaje dovoljenj za vse navedene subjekte.

(2)

Prosilec, ki zaprosi za izdajo dovoljenja kot izvajalec storitev sporočanja podatkov, bi moral v svoj zahtevek za pridobitev dovoljenja vključiti poslovni načrt in organizacijsko shemo. V organizacijski shemi bi moralo biti opredeljeno, kdo je odgovoren za posamezne dejavnosti, da lahko pristojni organ oceni, ali ima izvajalec storitev sporočanja podatkov dovolj človeških virov in zadosten pregled nad svojim poslovanjem. Organizacijska shema ne bi smela zajemati le obsega storitev sporočanja podatkov, temveč bi morala vključevati tudi vse druge storitve, ki jih subjekt opravlja, saj se tako lahko izpostavijo področja, ki bi lahko vplivala na neodvisnost izvajalca storitev sporočanja podatkov in povzročila nasprotje interesov. Prosilec, ki zaprosi za izdajo dovoljenja za izvajalca storitev sporočanja podatkov, bi moral predložiti tudi informacije o sestavi, delovanju in neodvisnosti upravljavskih organov, da lahko pristojni organi ocenijo, ali politike, postopki in struktura korporativnega upravljanja zagotavljajo neodvisnost izvajalca storitev sporočanja podatkov in preprečujejo nasprotja interesov.

(3)

Nasprotja interesov lahko nastanejo med izvajalcem storitev sporočanja podatkov in strankami, ki uporabljajo njegove storitve za izpolnjevanje svojih regulativnih obveznosti, ter drugimi subjekti, ki kupujejo podatke od izvajalcev storitev sporočanja podatkov. Navedena nasprotja lahko nastanejo predvsem, če izvajalec storitev sporočanja podatkov opravlja tudi druge dejavnosti, npr. če deluje kot upravljavec trga, investicijsko podjetje ali repozitorij sklenjenih poslov. Če se nasprotja ne obravnavajo, bi lahko nastala situacija, v kateri obstaja spodbuda za izvajalca storitev sporočanja podatkov, da odloži objavo ali predložitev podatkov ali da trguje na podlagi zaupnih informacij, ki jih je prejel. Izvajalec storitev sporočanja podatkov bi moral zato sprejeti celosten pristop za odkrivanje, preprečevanje in upravljanje obstoječih in morebitnih nasprotij interesov, ki vključuje popis nasprotij interesov in izvajanje ustreznih politik in postopkov za upravljanje navedenih nasprotij ter po potrebi ločene poslovne funkcije in osebje za omejevanje pretoka občutljivih informacij med različnimi področji poslovanja izvajalca storitev sporočanja podatkov.

(4)

Vsi člani upravljalnega organa izvajalca storitev sporočanja podatkov bi morali imeti zadosten ugled ter zadostno znanje, spretnosti in izkušnje, saj imajo ključno vlogo pri zagotavljanju, da izvajalec storitev sporočanja podatkov izpolnjuje svoje regulativne obveznosti, in prispevajo k njegovi poslovni strategiji. Zato je pomembno, da izvajalec storitev sporočanja podatkov dokaže, da ima vzpostavljen zanesljiv postopek za imenovanje in ocenjevanje dela članov upravljalnega organa ter jasne linije poročanja in postopek za redno poročanje upravljalnemu organu.

(5)

Zunanje izvajanje dejavnosti, zlasti kritičnih funkcij, lahko bistveno spremeni pogoje za izdajo dovoljenja izvajalcu storitev sporočanja podatkov. Za zagotovitev, da zunanje izvajanje dejavnosti ne ovira zmožnosti izvajalca storitev sporočanja podatkov, da izpolnjuje zahteve iz Direktive 2014/65/EU, ali povzroči nasprotja interesov, bi moral izvajalec storitev sporočanja podatkov dokazati, da ima zadosten pregled in nadzor nad navedenimi dejavnostmi.

(6)

Sistemi IT, ki jih uporablja izvajalec storitev sporočanja podatkov, bi morali biti dobro prilagojeni različnim vrstam dejavnosti, ki jih navedeni subjekti lahko opravljajo, in sicer objavi poročil o trgovanju, predložitvi poročil o poslu ali zagotavljanju stalnih informacij, ter dovolj zanesljivi, da zagotavljajo neprekinjeno in redno opravljanje navedenih storitev. To vključuje zagotavljanje, da lahko sistemi IT izvajalca storitev sporočanja podatkov obvladujejo nihanja količin podatkov, ki jih morajo obdelati. Taka nihanja, zlasti nepričakovana povečanja pretoka podatkov, lahko škodijo učinkovitosti sistemov izvajalca storitev sporočanja podatkov in s tem njegovi zmožnosti objave ali sporočanja popolnih in točnih informacij v zahtevanih rokih. Izvajalec storitev sporočanja podatkov bi moral zato redno preizkušati svoje sisteme za zagotovitev, da so dovolj zanesljivi za obravnavo sprememb pogojev poslovanja in jih je mogoče ustrezno nadgrajevati.

(7)

Varnostne zmogljivosti in ureditve, ki jih vzpostavi izvajalec storitev sporočanja podatkov, bi mu morale omogočati opravljanje storitev tudi v primeru incidenta, ki povzroči motnje. Izvajalec storitev sporočanja podatkov bi moral določiti najdaljši sprejemljiv čas za obnovitev ključnih funkcij, ki bi bil dovoljen v primeru incidenta, ki povzroči motnje, in bi zagotavljal skladnost z roki za sporočanje in razkritje informacij.

(8)

Da izvajalec storitev sporočanja podatkov zagotovi izvajanje storitev, bi moral analizirati, katere naloge in dejavnosti so ključne za zagotavljanje storitev ter kateri morebitni scenariji bi lahko povzročili incident, ki povzroči motnjo, pri čemer sprejme ukrepe za preprečevanje in blaženje navedenih scenarijev.

(9)

V primeru motnje storitve bi moral izvajalec storitev sporočanja podatkov o tem obvestiti pristojni organ matične države članice, vse ostale ustrezne pristojne organe, stranke in javnost, saj lahko motnja pomeni tudi, da navedene strani ne bodo mogle izpolniti svojih regulativnih obveznosti, kot je na primer dolžnost posredovanja poročil o poslu drugim pristojnim organom ali javne objave podrobnosti o izvršenih poslih. Obvestilo bi moralo navedenim stranem omogočiti, da svoje obveznosti izpolnijo na druge načine.

(10)

Namestitev morebitnih posodobitev sistemov IT lahko vpliva na učinkovitost in zanesljivost sistemov, ki se uporabljajo za zagotavljanje podatkovnih storitev. Da se prepreči, da bi bilo delovanje sistema IT kadar koli neskladno z regulativnimi obveznosti, zlasti z obveznostjo vzpostavitve zanesljivih varnostnih mehanizmov, zasnovanih za zagotovitev varnosti načinov prenosa informacij, zmanjšanje tveganja za poškodbo podatkov in nepooblaščen dostop ter za preprečevanje uhajanja informacij pred objavo, bi moral izvajalec storitev sporočanja podatkov uporabiti jasno začrtane metodologije za razvoj in preizkušanje za zagotovitev, da kontrole za zagotavljanje skladnosti in obvladovanje tveganja, vključene v sisteme, delujejo pravilno in da lahko sistem učinkovito deluje v vseh pogojih. Če izvajalec storitev sporočanja podatkov zelo spremeni sistem, bi moral o tem obvestiti pristojni organ matične države članice in po potrebi druge pristojne organe, da lahko ocenijo, ali bo posodobitev vplivala na njihove sisteme in ali so pogoji za izdajo dovoljenja še vedno izpolnjeni.

(11)

Prezgodno javno razkritje v primeru poročil o trgovanju ali nepooblaščeno razkritje v primeru poročil o poslu bi lahko razkrilo strategijo trgovanja ali občutljive informacije, kot je identiteta strank izvajalca storitev sporočanja podatkov. Zato bi moral izvajalec storitev sporočanja podatkov vzpostaviti fizične kontrole, kot so zaklenjeni prostori, in elektronske kontrole, vključno s požarnimi zidovi in gesli, da dostop do podatkov zagotovi le pooblaščenemu osebju.

(12)

Kršitve fizične ali elektronske varnosti izvajalca storitev sporočanja podatkov ogrožajo zaupnost podatkov strank. Zato bi moral izvajalec storitev sporočanja podatkov v primeru take kršitve o njej takoj obvestiti ustrezni pristojni organ ter vse stranke, na katere vpliva kršitev. Nujno je treba obvestiti pristojni organ matične države članice, da se mu omogoči izvajanje tekočih odgovornosti v zvezi z nadzorom, ali izvajalec storitev sporočanja podatkov ustrezno vzdržuje zanesljive varnostne mehanizme za zagotavljanje varstva informacij in zmanjševanje tveganja za poškodbo podatkov in nepooblaščen dostop. Obvestiti bi bilo treba tudi druge pristojne organe, ki si delijo tehnični vmesnik z izvajalcem storitev sporočanja podatkov, saj jim kršitev lahko škoduje, zlasti če je povezana z načini prenosa informacij med izvajalcem storitev sporočanja podatkov in pristojnim organom.

(13)

Investicijsko podjetje z obveznostjo poročanja o poslih (v nadaljnjem besedilu: podjetje, ki sporoči informacije) lahko izbere tretjo osebo, ki v njegovem imenu predloži poročila o poslu ARM (v nadaljnjem besedilu: podjetje, ki predloži informacije). Podjetje, ki predloži informacije, ima zaradi svoje vloge dostop do zaupnih informacij, ki jih predloži. Vendar podjetje, ki predloži informacije, ne bi smelo imeti dostopa do drugih podatkov o podjetju, ki sporoči informacije, ali podatkov o njegovih poslih, ki jih ima ARM. Taki podatki se lahko nanašajo na poročila o poslu, ki jih je podjetje, ki sporoči informacije, samo predložilo ARM ali ki jih je poslalo drugemu podjetju, ki predloži informacije, to pa jih je nato posredovalo ARM. Podjetje, ki predloži informacije, ne bi smelo imeti dostopa do teh podatkov, saj lahko vsebujejo zaupne informacije, kot je na primer identiteta strank podjetja, ki sporoči informacije.

(14)

Izvajalec storitev sporočanja podatkov bi moral spremljati, da so podatki, ki jih objavi ali predloži, točni in popolni, ter zagotoviti mehanizme za odkrivanje svojih napak ali izpustov oziroma napak ali izpustov stranke. V primeru ARM lahko to vključuje uskladitve vzorčne populacije podatkov, ki jih ARM predloži investicijsko podjetje ali pa jih ARM ustvari v imenu investicijskega podjetja, z ustreznimi podatki, ki jih zagotovi pristojni organ. Pogostost in obseg takih uskladitev bi morala biti sorazmerna s količino podatkov, ki jih obdela ARM, in obsegom, do katerega na podlagi podatkov strank ustvari poročila o poslu ali posreduje poročila o poslu, ki jih izpolnijo stranke. ARM bi moral za zagotovitev pravočasnega poročanja brez napak in izpustov stalno spremljati delovanje svojih sistemov.

(15)

Če napako ali izpust povzroči ARM, bi moral te informacije takoj popraviti ter o napaki ali izpustu obvestiti pristojni organ matične države članice in vsak pristojni organ, kateremu predloži poročila, saj navedene pristojne organe zanima kakovost podatkov, ki se jim predložijo. ARM bi moral o napaki ali izpustu obvestiti tudi svojo stranko in ji zagotoviti posodobljene informacije, da lahko stranka uskladi svoje notranje evidence z informacijami, ki jih je ARM v strankinem imenu predložil pristojnemu organu.

(16)

APA in CTP bi bilo treba omogočiti, da izbrišejo in spremenijo informacije, ki jih prejmejo od subjekta, ki sporoči informacije, da se lahko spopadejo s primeri, ko se v izjemnih okoliščinah subjekt, ki sporoči informacije, srečuje s tehničnimi težavami in ne more sam izbrisati ali spremeniti informacij. Vendar APA in CTP ne bi smeli biti odgovorni za popravljanje informacij v objavljenih poročilih, če se napaka ali izpust pripiše subjektu, ki sporoči informacije. APA in CTP ne morejo zagotovo vedeti, ali je opažena napaka ali izpust dejansko nepravilen, saj niso bile stranke pri izvršenem poslu.

(17)

Da se omogoči zanesljiva komunikacija med APA in investicijskim podjetjem, ki poroča o poslu, zlasti v zvezi s preklici in spremembami posameznih poslov, bi moral APA v sporočila o potrditvi za investicijska podjetja, ki sporočijo informacije, vključiti identifikacijsko kodo posla, ki jo je APA dodelil ob objavi informacij.

(18)

Da izpolni obveznost poročanja iz Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (2), bi moral ARM zagotoviti neoviran pretok informacij od pristojnega organa in do njega, vključno z zmožnostjo prenosa poročil in obravnave zavrnjenih poročil. ARM bi zato moral dokazati, da lahko zagotovi skladnost s tehničnimi specifikacijami, ki jih pristojni organ določi za vmesnik med ARM in pristojnim organom.

(19)

Izvajalec storitev sporočanja podatkov bi moral zagotoviti tudi shranjevanje informacij iz poročanja o poslu in trgovanju, ki jih hrani dovolj dolgo, da pristojnim organom omogoči priklic preteklih informacij. V posebnih primerih bi morali APA in CTP zagotoviti, da imajo vzpostavljene potrebne organizacijske ureditve, da lahko podatke hranijo vsaj tako dolgo, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 600/2014, in da se lahko odzovejo na vsako zahtevo po zagotavljanju storitev, ki jih ureja ta uredba.

(20)

Ta uredba določa številne dodatne storitve, ki jih lahko opravlja CTP in ki povečujejo učinkovitost trga. Ob upoštevanju morebitnega razvoja trga ni primerno, da se pripravi izčrpen seznam dodatnih storitev, ki jih lahko opravlja CTP. CTP bi tako moral imeti možnost, da zagotovi dodatne storitve, ki presegajo dodatne storitve, posebej navedene v tej uredbi, če navedene druge storitve ne ogrožajo neodvisnosti CTP ali kakovosti sistema stalnih informacij.

(21)

Za zagotovitev učinkovitega širjenja informacij, ki jih objavijo APA in CTP, ter neoviranega dostopa in uporabe takih informacij udeležencem na trgu bi bilo treba informacije objaviti v strojno berljivi obliki prek zanesljivih kanalov, ki omogočajo samodejni dostop do podatkov. Čeprav spletna mesta nimajo vedno arhitekture, ki je dovolj trdna in nadgradljiva ter ki omogoča neoviran samodejni dostop do podatkov, bodo morda te tehnološke ovire premagane v prihodnosti. Zato se ne bi smela predpisati določena tehnologija, temveč bi bilo treba določiti merila, ki jih mora uporabljena tehnologija izpolnjevati.

(22)

V zvezi z lastniškimi instrumenti in instrumenti, podobnim lastniškim, Uredba (EU) št. 600/2014 ne izključuje, da lahko investicijska podjetja svoje posle objavijo prek več kot enega APA. Vendar bi morala biti vzpostavljena posebna ureditev, da se zainteresiranim stranem omogoči konsolidacija informacij o trgovanju iz različnih APA, zlasti CTP, da se opredelijo taki morebitni podvojeni posli, saj se lahko v nasprotnem primeru isti posel konsolidira večkrat, CTP pa ga vsakič znova objavijo. To bi spodkopalo kakovost in uporabnost sistemov stalnih informacij.

(23)

Pri objavi posla bi morali APA zato objaviti posle, ki so jih sporočila investicijska podjetja, tako da na njih vključijo polje za „ponatis“, v katerem je navedeno, ali je poročilo dvojnik. Da se omogoči nevtralen pristop v smislu uporabljene tehnologije, je treba zagotoviti različne možne načine, ki jih lahko uporabi APA za odkrivanje dvojnikov.

(24)	Za zagotovitev, da se vsak posel v sistem stalnih informacij vključi le enkrat in da se s tem poveča zanesljivost predloženih informacij, CTP ne bi smeli objaviti informacij o poslu, ki ga je objavil APA, za katerega je bilo ugotovljeno, da je podvojen.

(25)

APA bi moral objaviti informacije o poslih, vključno z ustreznimi časovnimi žigi, ki bi na primer navajali, kdaj so bili posli izvršeni in sporočeni. Poleg tega bi morala zrnatost časovnih žigov izražati naravo sistema trgovanja, v katerem je bil posel izvršen. Pri objavi informacij o poslih, izvršenih v elektronskih sistemih, bi se morala zagotoviti večja zrnatost kot pri objavi informacij o poslih, izvršenih v neelektronskih sistemih.

(26)

CTP lahko objavijo informacije o lastniških in nelastniških instrumentih. Zaradi različnih zahtev za delovanje navedenih sistemov stalnih informacij in zlasti zaradi bistveno širšega obsega finančnih instrumentov, zajetih za nelastniške instrumente, ter odložene uporabe določb Direktive 2014/65/EU za sistem stalnih informacij o nelastniških instrumentih je v tej uredbi določeno le področje uporabe konsolidiranih informacij o lastniških instrumentih CTP.

(27)

Določbe v tej uredbi so tesno povezane, saj obravnavajo dovoljenja, organizacijske zahteve in objavo poslov za izvajalce storitev sporočanja podatkov. Za zagotovitev skladnosti navedenih določb, ki bi morale začeti veljati hkrati, in da se deležnikom ter zlasti subjektom, za katere veljajo obveznosti, omogoči celovit pregled nad določbami, je treba te regulativne tehnične standarde vključiti v eno uredbo.

(28)

Ta uredba določa zahteve za objavo podatkov, ki veljajo za sisteme odobrenih objav (APA) in ponudnike stalnih informacij (CTP). Za zagotavljanje doslednih praks za objavo informacij o trgovanju na mestih trgovanja, APA in CTP ter za olajševanje konsolidacije podatkov s strani CTP bi se morala ta uredba uporabljati skupaj z delegiranima uredbama Komisije (EU) 2017/587 (3) in (EU) 2017/583 (4), v katerih so določene podrobne zahteve glede objave informacij o trgovanju.

(29)

Zaradi doslednosti in zagotavljanja nemotenega delovanja finančnih trgov je nujno, da določbe iz te uredbe in povezane nacionalne določbe, s katerimi se Direktiva 2014/65/EU prenese v nacionalno zakonodajo, veljajo od istega datuma. Ker se člen 65(2) Direktive 2014/65/EU uporablja od 3. septembra leta, ki sledi letu začetka uporabe te uredbe, bi se morale nekatere določbe te uredbe uporabljati od navedenega poznejšega datuma.

(30)	Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Komisiji predložil Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

(31)

ESMA je o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, opravila javna posvetovanja, analizirala morebitne z njimi povezane stroške in koristi ter zaprosila za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (5) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

DOVOLJENJE

(Člen 61(2) Direktive 2014/65/EU)

Člen 1

Obveščanje pristojnih organov

1. Prosilec, ki zaprosi za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev sporočanja podatkov, pristojnemu organu predloži informacije iz členov 2, 3 in 4 ter informacije o vseh organizacijskih zahtevah iz poglavij II in III.

2. Izvajalec storitev sporočanja podatkov pristojni organ matične države članice takoj obvesti o vsaki bistveni spremembi informacij, predloženih ob izdaji dovoljenja in po njej.

Člen 2

Informacije o organizaciji

1. Prosilec, ki zaprosi za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev sporočanja podatkov, v zahtevek za pridobitev dovoljenja vključi poslovni načrt iz člena 61(2) Direktive 2014/65/EU. Poslovni načrt vsebuje naslednje informacije:

(a)	informacije o organizacijski strukturi prosilca, vključno z organizacijsko shemo in opisom človeških, tehničnih in pravnih virov, dodeljenih njegovim poslovnim dejavnostim;

(b)

informacije o politikah in postopkih za zagotavljanje skladnosti izvajalca storitev sporočanja podatkov, vključno z:

(i)	imeni oseb, odgovornih za odobritev in vzdrževanje navedenih politik;

(ii)	ureditvami za spremljanje in izvrševanje politik in postopkov za zagotavljanje skladnosti;

(iii)

ukrepi, ki se sprejmejo v primeru kršitve, ki lahko povzroči neizpolnjevanje pogojev za začetno izdajo dovoljenja;

(iv)	opisom postopka za sporočanje vsake kršitve, ki lahko povzroči neizpolnjevanje pogojev za začetno izdajo dovoljenja, pristojnemu organu;

(c)	seznam vseh funkcij, oddanih v zunanje izvajanje, in virov, dodeljenih za nadzor funkcij, oddanih v zunanje izvajanje.

2. Izvajalec storitev sporočanja podatkov, ki ponuja storitve, ki niso storitve sporočanja podatkov, navedene storitve opiše v organizacijski shemi.

Člen 3

Korporativno upravljanje

1. Prosilec, ki zaprosi za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev sporočanja podatkov, v zahtevek za pridobitev dovoljenja vključi informacije o notranjih politikah korporativnega upravljanja in postopkih, ki veljajo za upravljalni organ, višje vodstvo in odbore, če so ustanovljeni.

2. Informacije iz odstavka 1 vsebujejo:

(a)	opis procesov za izbor, imenovanje, ocenjevanje uspešnosti in odstavitev višjega vodstva in članov upravljalnega organa;

(b)	opis linij poročanja in pogostosti poročanja višjemu vodstvu in upravljalnemu organu;

(c)	opis politik in postopkov za dostop članov upravljalnega organa do dokumentov.

Člen 4

Informacije o članih upravljalnega organa

1. Prosilec, ki zaprosi za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev sporočanja podatkov, v zahtevek za pridobitev dovoljenja vključi naslednje informacije o vsakem članu upravljalnega organa:

(a)	ime, datum in kraj rojstva, enotno matično številko občana ali enakovredni podatek, naslov in kontaktne podatke;

(b)	položaj, na katerega je oseba imenovana ali bo imenovana;

(c)	življenjepis, ki dokazuje zadostne izkušnje in znanje za ustrezno opravljanje nalog;

(d)

kazenske evidence, zlasti uradno potrdilo, ali, če tak dokument ni na voljo v zadevni državi članici, lastno izjavo o dobrem ugledu in pooblastilo pristojnemu organu, da opravi poizvedbo, ali je bil član obsojen za kakršno koli kaznivo dejanje, povezano z opravljanjem finančnih ali podatkovnih storitev ali z dejanji goljufije ali poneverbe;

(e)

lastno izjavo o dobrem ugledu in dovoljenje za pristojnega organa, da opravi poizvedbo, ali:

(i)	je bila v kakršnem koli disciplinskem postopku, ki ga je sprožil regulativni organ ali vladni organ, sprejeta za člana neugodna odločitev ali zoper njega poteka takšen postopek, ki še ni zaključen;

(ii)	je bila v civilnem postopku pred sodiščem v zvezi z opravljanjem finančnih ali podatkovnih storitev ali zaradi kršitve ali goljufije pri upravljanju podjetja sprejeta za člana neugodna sodna odločba;

(iii)

je bil član del upravljalnega organa podjetja, za katerega je regulativni organ sprejel neugodno odločitev ali kazen ali kateremu je regulativni organ odvzel registracijo ali dovoljenje;

(iv)	je bila članu zavrnjena pravica do opravljanja dejavnosti, za katere je potrebna registracija ali dovoljenje regulativnega organa;

(v)	je bil član del upravljalnega organa podjetja, ki je šlo v stečaj ali likvidacijo, medtem ko je bila oseba na takem položaju ali v letu, po katerem oseba ni bila več na takem položaju;

(vi)	je bil član kako drugače kaznovan, suspendiran ali je dobil prepoved ali pa je strokovni organ zoper njega sprejel kakršno koli drugo sankcijo v zvezi z goljufijo, poneverbo ali opravljanjem finančnih ali podatkovnih storitev;

(vii)

je bilo članu zaradi kršitev ali poklicne malomarnosti prepovedano opravljanje nalog direktorja oziroma katere koli druge vodstvene funkcije ali pa je bil razrešen z delovnega mesta oziroma drugega položaja v podjetju;

(f)	navedbo najkrajšega časa, ki ga mora oseba nameniti opravljanju funkcij znotraj izvajalca storitev sporočanja podatkov;

(g)	izjavo o morebitnih nasprotjih interesov, ki lahko obstajajo ali nastanejo pri opravljanju nalog, in o načinih obravnave navedenih nasprotij.

POGLAVJE II

ORGANIZACIJSKE ZAHTEVE

(Členi 64(3), 64(4), 64(5), 65(4), 65(5), 65(6), 66(2), 66(3) in 66(4) Direktive 2014/65/EU)

Člen 5

Nasprotja interesov

1. Izvajalec storitev sporočanja podatkov vodi in vzdržuje učinkovite administrativne ureditve, zasnovane za preprečevanje nasprotij interesov s strankami, ki njegove storitve uporabljajo za izpolnjevanje svojih regulativnih obveznosti, in drugimi subjekti, ki kupujejo podatke od izvajalcev storitev sporočanja podatkov. Take ureditve zajemajo politike in postopke za odkrivanje, upravljanje in razkrivanje obstoječih in morebitnih nasprotij interesov ter vključujejo:

(a)	popis obstoječih in morebitnih nasprotij interesov, ki vsebuje njihov opis, opredelitev, preprečevanje, upravljanje in razkritje;

(b)

ločitev nalog in poslovnih funkcij pri izvajalcu storitev sporočanja podatkov, vključno z:

(i)	ukrepi za preprečevanje ali nadzor izmenjave informacij, če obstaja tveganje nasprotij interesov;

(ii)	ločenim nadzorom ustreznih oseb, katerih glavne funkcije vključujejo interese, ki so lahko v nasprotju z interesi stranke;

(c)	opis politike za določanje nadomestil, ki jih zaračunajo izvajalec storitev sporočanja podatkov in podjetja, s katerimi je izvajalec storitev sporočanja podatkov tesno povezan;

(d)	opis politike prejemkov za člane upravljalnega organa in višjega vodstva;

(e)	pravila o sprejemanju denarja, daril ali uslug osebja izvajalca storitev sporočanja podatkov in njegovega upravljalnega organa.

2. Popis nasprotij interesov iz odstavka 1(a) vključuje nasprotja interesov, ki nastanejo v primerih, ko:

(a)	lahko izvajalec storitev sporočanja podatkov ustvari dobiček ali prepreči finančno izgubo v škodo stranke;

(b)	ima lahko izvajalec storitev sporočanja podatkov interes pri rezultatu storitev, zagotovljenih stranki, ki se razlikuje od interesa stranke pri navedenem rezultatu;

(c)	lahko za izvajalca storitev sporočanja podatkov obstaja spodbuda, da daje prednost svojim interesom ali interesom druge stranke ali skupine strank namesto interesom stranke, kateri je zagotovil storitev;

(d)	izvajalec storitev sporočanja podatkov prejme ali lahko prejme spodbudo v obliki denarja, blaga ali storitev, ki ni opravnina ali nadomestilo, prejeto za storitev, od katere koli osebe, ki ni stranka, za storitev, zagotovljeno stranki.

Člen 6

Organizacijske zahteve za zunanje izvajanje

1. Če se izvajalec storitev sporočanja podatkov dogovori, da bodo dejavnosti v njegovem imenu izvajale tretje osebe, vključno s podjetji, s katerimi je tesno povezan, zagotovi, da ima tretja oseba, ki izvaja storitve, zmožnosti in zmogljivosti za zanesljivo in strokovno opravljanje storitev.

2. Izvajalec storitev sporočanja podatkov določi, katere dejavnosti se oddajo v zunanje izvajanje, pri čemer določi tudi raven človeških in tehničnih virov, ki so potrebni za opravljanje navedenih dejavnosti.

3. Izvajalec storitev sporočanja podatkov, ki odda dejavnosti v zunanje izvajanje, zagotovi, da zunanje izvajanje ne zmanjša njegove zmožnosti ali sposobnosti opravljanja funkcij višjega vodstva ali upravljalnega organa.

4. Izvajalec storitev sporočanja podatkov ostane odgovoren za vse dejavnosti, oddane v zunanje izvajanje, in sprejme organizacijske ukrepe za zagotavljanje:

(a)	ocenjevanja, ali tretja oseba, ki izvaja storitve, učinkovito in v skladu z veljavnimi zakoni in regulativnimi zahtevami opravlja dejavnosti, oddane v zunanje izvajanje, ter ustrezno obravnava odkrite nepravilnosti;

(b)	odkrivanja tveganj v zvezi z dejavnostmi, oddanimi v zunanje izvajanje, in ustreznega rednega spremljanja;

(c)	ustreznih kontrolnih postopkov, povezanih z dejavnostmi, oddanimi v zunanje izvajanje, vključno z učinkovitim nadzorom dejavnosti in z njimi povezanih tveganj pri izvajalcu storitev sporočanja podatkov;

(d)	ustreznega neprekinjenega poslovanja dejavnosti, oddanih v zunanje izvajanje.

Za namene točke (d) izvajalec storitev sporočanja podatkov pridobi informacije o ureditvah neprekinjenega poslovanja, ki jih uporablja tretja oseba, ki izvaja storitve, oceni njegovo kakovost in po potrebi zahteva izboljšave.

5. Izvajalec storitev sporočanja podatkov zagotovi, da tretja oseba, ki izvaja storitve, sodeluje s pristojnim organom izvajalca storitev sporočanja podatkov na področju dejavnosti, oddanih v zunanje izvajanje.

6. Če izvajalec storitev sporočanja podatkov v zunanje izvajanje odda katero koli ključno funkcijo, pristojnemu organu matične države članice zagotovi:

(a)	identifikacijo tretje osebe, ki izvaja storitve;

(b)	organizacijske ukrepe in politike za zunanje izvajanje in z njim povezana tveganja, kot je določeno v odstavku 4;

(c)	notranja ali zunanja poročila o dejavnostih, oddanih v zunanje izvajanje.

Za namene prvega pododstavka odstavka 6 se funkcija šteje za ključno, če bi okvara ali nepravilnost v njenem delovanju izvajalcu storitev sporočanja podatkov bistveno ovirala nadaljnje izpolnjevanje pogojev in obveznosti iz dovoljenja ali druge obveznosti iz Direktive 2014/65/EU.

Člen 7

Neprekinjenost poslovanja in varnostne zmogljivosti

1. Izvajalec storitev sporočanja podatkov uporablja sisteme in zmogljivosti, ki so ustrezni in dovolj zanesljivi za zagotavljanje neprekinjenega in pravilnega delovanja zagotovljenih storitev iz Direktive 2014/65/EU.

2. Izvajalec storitev sporočanja podatkov izvaja redne, in sicer vsaj letne, preglede, pri katerih oceni svoje tehnične infrastrukture ter povezane politike in postopke, vključno z ureditvami neprekinjenega poslovanja. Izvajalec storitev sporočanja podatkov odpravi vse pomanjkljivosti, ki jih odkrije med pregledom.

3. Izvajalec storitev sporočanja podatkov ima vzpostavljene učinkovite ureditve neprekinjenega poslovanja za obravnavo motečih incidentov, vključno s:

(a)	procesi, ki s ključni za zagotavljanje storitev izvajalca storitev sporočanja podatkov, vključno s postopki stopnjevanja, ustreznimi dejavnostmi, oddanimi v zunanje izvajanje, ali odvisnostjo od zunanjih izvajalcev storitev;

(b)	posebnimi ureditvami neprekinjenosti poslovanja, ki zajemajo ustrezno število možnih kratkoročnih in srednjeročnih scenarijev, vključno z okvarami sistema, naravnimi nesrečami, motnjami v komunikaciji, izgubo ključnega osebja in nezmožnostjo uporabe prostorov, ki se stalno uporabljajo;

(c)	podvajanjem komponent strojne opreme, ki omogočajo prehod na varnostno infrastrukturo, vključno z omrežno povezljivostjo in komunikacijskimi kanali;

(d)	varnostnim kopiranjem ključnih poslovnih podatkov in posodobljenih informacij o potrebnih kontaktnih podatkih, ki zagotavljajo komunikacijo pri izvajalcu storitev sporočanja podatkov in s strankami;

(e)	postopki za selitev in vodenje storitev sporočanja podatkov z rezervne lokacije;

(f)	ciljnim najdaljšim časom obnove ključnih funkcij, ki je čim krajši in v nobenem primeru ni daljši od šestih ur za sisteme odobrenih objav (APA) in ponudnike stalnih informacij (CTP) in od obdobja do zaključka poslovanja naslednjega delovnega dne za odobrene mehanizme poročanja (ARM);

(g)	usposabljanjem osebja o delovanju ureditev neprekinjenega poslovanja, vlogah posameznikov, tudi posebnega osebja za varnostne operacije, ki se lahko takoj odzove na motnje pri zagotavljanju storitev.

4. Izvajalec storitev sporočanja podatkov vzpostavi program za redno preizkušanje, pregledovanje in po potrebi spreminjanje ureditev neprekinjenega poslovanja.

5. Izvajalec storitev sporočanja podatkov na svojem spletnem mestu objavi morebitne prekinitve zagotavljanja storitev ali motnje v povezavi ter predvideni čas do vzpostavitve redne storitve in o njih takoj obvesti pristojni organ matične države članice in stranke.

6. V primeru ARM je treba o zadevah iz odstavka 5 obvestiti le ustrezni pristojni organ, kateremu ARM predloži poročila o poslu.

Člen 8

Preizkušanje in zmogljivost

1. Izvajalec storitev sporočanja podatkov izvaja jasno opredeljene metodologije za razvoj in preizkušanje, ki zagotavljajo, da:

(a)	je delovanje sistemov IT skladno z regulativnimi obveznostmi izvajalca storitev sporočanja podatkov;

(b)	kontrole za zagotavljanje skladnosti in obvladovanje tveganja, vključene v sisteme IT, pravilno delujejo;

(c)	lahko sistemi IT vedno učinkovito delujejo.

2. Izvajalec storitev sporočanja podatkov uporablja metodologije iz odstavka 1 tudi pred namestitvijo morebitnih posodobitev sistema IT in po njej.

3. Izvajalec storitev sporočanja podatkov takoj obvesti pristojni organ matične države članice o vsaki načrtovani bistveni spremembi sistema IT pred njeno uvedbo.

4. V primeru ARM je treba o zadevah iz odstavka 3 obvestiti le ustrezni pristojni organ, kateremu ARM predloži poročila o poslu.

5. Izvajalec storitev sporočanja podatkov vzpostavi stalni program za redno preizkušanje in po potrebi spreminjanje metodologij za razvoj in preizkušanje.

6. Izvajalec storitev sporočanja podatkov redno izvaja stresne teste, in sicer vsaj enkrat letno. Izvajalec storitev sporočanja podatkov v neugodne scenarije stresnega testa vključi nepričakovano vedenje ključnih sestavnih delov svojih sistemov in komunikacijskih linij. Pri stresnem testiranju se ugotavlja, kako se strojna oprema, programska oprema in komunikacije odzivajo na morebitne grožnje, pri čemer se opredelijo sistemi, ki niso kos neugodnim scenarijem. Izvajalec storitev sporočanja podatkov sprejme ukrepe za obravnavo odkritih pomanjkljivosti v navedenih sistemih.

7. Izvajalec storitev sporočanja podatkov:

(a)	ima zadostno zmogljivost za opravljanje svojih funkcij brez izpadov ali nepravilnosti, kar vključuje manjkajoče ali nepravilne podatke;

(b)	ima zadostne zmogljivosti za nadgraditev, da lahko takoj obravnava vsako povečanje količine informacij za obdelavo in števila zahtevkov svojih strank za dostop.

Člen 9

Varnost

1. Izvajalec storitev sporočanja podatkov vzpostavi in vzdržuje postopke in ureditve za zagotavljanje fizične in elektronske varnosti za:

(a)	zaščito svojih sistemov IT pred zlorabo ali nepooblaščenim dostopom;

(b)	zmanjšanje tveganj napadov na informacijske sisteme, kot so opredeljeni v členu 2(a) Direktive 2013/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6);

(c)	preprečevanje nepooblaščenega razkritja zaupnih informacij;

(d)	zagotavljanje varnosti in celovitosti podatkov.

2. Če investicijsko podjetje (v nadaljnjem besedilu: podjetje, ki sporoči informacije) uporablja tretjo osebo (v nadaljnjem besedilu: podjetje, ki predloži informacije), ki v njegovem imenu predloži informacije ARM, ima ARM vzpostavljene postopke in ureditve za zagotavljanje, da podjetje, ki predloži informacije, nima dostopa do drugih informacij o podjetju, ki sporoči informacije, ali do informacij, ki jih podjetje, ki sporoči informacije, predloži ARM, katere lahko podjetje, ki sporoči informacije, pošlje neposredno ARM ali prek drugega podjetja, ki predloži informacije.

3. Izvajalec storitev sporočanja podatkov vzpostavi in vzdržuje ukrepe in ureditve za takojšno odkrivanje in obvladovanje tveganj, opredeljenih v odstavku 1.

4. Izvajalec storitev sporočanja podatkov o kršitvah ukrepov za zagotavljanje fizične in elektronske varnosti iz odstavkov 1, 2 in 3 takoj obvesti:

(a)	pristojni organ matične države članice in predloži poročilo o incidentu, v katerem so navedeni narava incidenta, ukrepi, sprejeti za soočanje z incidentom, in pobude, sprejete za preprečevanje podobnih incidentov;

(b)	svoje stranke, na katere je vplivala kršitev varnosti.

5. V primeru ARM je treba o zadevah iz odstavka 4(a) obvestiti tudi vse druge pristojne organe, katerim ARM predloži poročila o poslu.

Člen 10

Upravljanje nepopolnih ali potencialno napačnih informacij s strani APA in CTP

1. APA in CTP vzpostavijo in vzdržujejo ustrezne ureditve za zagotavljanje, da pravilno objavijo poročila o trgovanju, ki jih prejmejo od investicijskih podjetij in v primeru CTP od mest trgovanja in APA, ne da bi sami naredili napake ali izpustili informacije, poleg tega pa popravijo informacije, če so storili napako ali povzročili izpust.

2. APA in CTP v realnem času stalno spremljajo delovanje svojih sistemov IT in zagotavljajo, da so prejeta poročila o trgovanju uspešno objavili.

3. APA in CTP redno usklajujejo poročila o trgovanju, ki jih prejmejo, in poročila o trgovanju, ki jih objavijo, in preverijo, ali so bile informacije pravilno objavljene.

4. APA potrdi prejem poročila o trgovanju investicijskemu podjetju, ki sporoči informacije, vanj pa vključi identifikacijsko kodo posla, ki jo dodeli. APA se na identifikacijsko kodo posla določenega poročila o trgovanju sklicuje pri vsej nadaljnji komunikaciji s podjetjem, ki sporoči informacije.

5. APA vzpostavi in vzdržuje ustrezne ureditve, ki mu omogočajo, da ob prejemu poročil o trgovanju ugotovi, ali so nepopolna oziroma ali vsebujejo informacije, ki so verjetno napačne. Te ureditve vključujejo samodejna opozorila o ceni in količini, pri čemer upoštevajo:

(a)	sektor in segment, v katerih se trguje s finančnim instrumentom;

(b)	stopnje likvidnosti, vključno s preteklimi ravnmi trgovanja;

(c)	ustrezna referenčna merila za ceno in količino;

(d)	po potrebi druge parametre glede na lastnosti finančnega instrumenta.

6. Če APA ugotovi, da je prejeto poročilo o trgovanju nepopolno ali da vsebuje informacije, ki so verjetno napačne, navedenega poročila o trgovanju ne objavi in o tem takoj obvesti investicijsko podjetje, ki je predložilo poročilo o trgovanju.

7. V izjemnih okoliščinah APA in CTP na zahtevo subjekta, ki sporoči informacije, izbrišejo in spremenijo informacije v poročilu o trgovanju, če subjekt iz tehničnih razlogov ne more izbrisati ali spremeniti svojih informacij.

8. APA objavijo nediskrecijske politike o preklicu in spreminjanju informacij v poročilih o trgovanju, ki določajo kazni, ki jih APA lahko naložijo investicijskim podjetjem, ki predložijo poročila o trgovanju, če je bilo treba zaradi nepopolnih ali napačnih informacij preklicati ali spremeniti poročila o trgovanju.

Člen 11

Upravljanje nepopolnih ali potencialno napačnih informacij s strani ARM

1. ARM vzpostavi in vzdržuje ustrezne ureditve, ki mu omogočajo, da ob prejemu poročil o poslu ugotovi, ali so nepopolna oziroma ali vsebujejo očitne napake strank. ARM potrdi poročila o poslu glede na zahteve iz člena 26 Uredbe (EU) št. 600/2014 za polje, obliko in vsebino polj v skladu s tabelo 1 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2017/590 (7).

2. ARM vzpostavi in vzdržuje ustrezne ureditve, ki mu omogočajo, da odkrije poročila o poslu, ki vsebujejo napake ali izpuste, ki jih je povzročil ARM sam, in da popravi take napake ali izpuste, tudi z njihovim izbrisom ali spremembo. ARM potrdi polje, obliko in vsebino polj v skladu s tabelo 1 Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2017/590.

3. ARM v realnem času stalno spremlja delovanje svojih sistemov in zagotavlja, da je bilo prejeto poročilo o poslu uspešno sporočeno pristojnemu organu v skladu s členom 26 Uredbe (EU) št. 600/2014.

4. ARM na zahtevo pristojnega organa matične države članice ali pristojnega organa, kateremu ARM predloži poročila o poslih, redno usklajuje informacije, ki jih ARM prejme od stranke ali ustvari v njenem imenu za namene poročanja o poslu, in podatkovne vzorce informacij, ki jih zagotovi pristojni organ.

5. Vsi popravki, vključno s preklici ali spremembami poročil o poslu, ki niso popravki napak ali izpustov, ki jih je povzročil ARM, se izvedejo le na zahtevo stranke in za vsako posamezno poročilo o poslu posebej. Če ARM prekliče ali spremeni poročilo o poslu na zahtevo stranke, ji posreduje posodobljeno poročilo o poslu.

6. Če ARM pred predložitvijo poročila o poslu odkrije napako ali izpust stranke, navedenega poročila o poslu ne predloži in investicijskemu podjetju takoj sporoči podrobne informacije o napaki ali izpustu, da lahko stranka predloži popravljen sklop informacij.

7. Če ARM odkrije napake ali izpuste, ki jih je povzročil sam, takoj predloži pravilno in popolno poročilo.

8. ARM stranki takoj sporoči podrobne informacije o napaki ali izpustu in ji predloži posodobljeno poročilo o poslu. ARM o napaki ali izpustu takoj obvesti pristojni organ matične države članice in pristojni organ, kateremu je ARM sporočil poročilo o poslu.

9. Zahteva, da se popravijo ali prekličejo napačna poročila o poslu ali sporočijo izpuščeni posli, ne zajema napak ali izpustov, ki so nastali pred več kot petimi leti od datuma, ko je ARM odkril te napake ali izpuste.

Člen 12

Povezljivost ARM

1. ARM ima politike, ureditve in tehnične zmogljivosti za zagotavljanje skladnosti s tehnično specifikacijo za predložitev poročil o poslu, ki jo zahtevajo pristojni organ matične države članice in drugi pristojni organi, katerim ARM pošlje poročila o poslu.

2. ARM ima ustrezne politike, ureditve in tehnične zmogljivosti za prejemanje poročil o poslu strank in za posredovanje informacij strankam. ARM stranki zagotovi kopijo poročila o poslu, ki ga je v imenu stranke predložil pristojnemu organu.

Člen 13

Druge storitve, ki jih opravljajo CTP

1. CTP lahko opravlja naslednje dodatne storitve:

(a)	zagotavljanje podatkov o preglednosti pred trgovanjem;

(b)	zagotavljanje preteklih podatkov;

(c)	zagotavljanje referenčnih podatkov;

(d)	zagotavljanje raziskav;

(e)	obdelavo, distribucijo in trženje podatkov in statističnih podatkov o finančnih instrumentih in mestih trgovanja ter drugih tržnih podatkov;

(f)	zasnovo, upravljanje, vzdrževanje in trženje programske opreme, strojne opreme in mrež za posredovanje podatkov in informacij.

2. CTP lahko opravlja storitve, ki niso opredeljene v odstavku 1 in ki povečujejo učinkovitost trga, če te storitve ne ustvarjajo tveganja, ki bi vplivalo na kakovost sistema stalnih informacij ali neodvisnost CTP ter katerega ni mogoče ustrezno preprečiti ali zmanjšati.

POGLAVJE III

UREDITVE ZA OBJAVO

(Členi 64(1), 64(2) in 65(1) Direktive 2014/65/EU)

Člen 14

Strojna berljivost

1. APA in CTP na strojno berljiv način objavijo informacije, ki se morajo objaviti v skladu s členoma 64(1) in 65(1) Direktive 2014/65/EU.

2. CTP na strojno berljiv način objavijo informacije, ki se morajo objaviti v skladu s členom 65(2) Direktive 2014/65/EU.

3. Šteje se, da so informacije objavljene na strojno berljiv način, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	so v elektronski obliki, ki je zasnovana tako, da jo lahko računalnik neposredno in samodejno prebere;

(b)	shranjene so v ustrezni arhitekturi IT, ki omogoča samodejen dostop, v skladu s členom 8(7);

(c)	so dovolj zanesljive, da zagotavljajo neprekinjeno in pravilno delovanje zagotovljenih storitev in ustrezno hitrost dostopa;

(d)	lahko se dostopajo, berejo, uporabljajo in kopirajo z računalniško programsko opremo, ki je brezplačna in javno dostopna.

Za namene točke (a) prvega pododstavka elektronsko obliko določajo brezplačni, nelastniški in odprti standardi.

4. Za namene odstavka 3(a) elektronska oblika zajema vrsto datotek ali sporočil, pravila za njihovo identifikacijo ter ime in podatkovni tip polj, ki jih vsebujejo.

5. APA in CTP:

(a)	javno objavijo navodila, v katerih pojasnijo kako in kje sta mogoča preprost dostop do podatkov in njihova uporaba, pri čemer opredelita tudi elektronsko obliko;

(b)	javno objavijo vse spremembe navodil iz točke (a) vsaj tri mesece pred začetkom njihove veljavnosti, razen če obstaja nujna in utemeljena potreba po hitrejšem začetku veljavnosti sprememb navodil;

(c)	navedejo povezavo do navodil iz točke (a) na domačih straneh svojih spletnih mest.

Člen 15

Obseg sistema stalnih informacij za delnice, potrdila o lastništvu, investicijske sklade, s katerimi se trguje na borzi, certifikate in druge podobne finančne instrumente

1. CTP v svoj tok elektronskih podatkov vključi podatke, objavljene v skladu s členoma 6 in 20 Uredbe (EU) št. 600/2014 v zvezi z vsemi finančnimi instrumenti iz navedenih členov.

2. CTP ob začetku delovanja novega APA ali novega mesta trgovanja podatke, ki jih je objavil navedeni APA ali mesto trgovanja, čim prej vključi v tok elektronskih podatkov sistema stalnih informacij, v vsakem primeru pa najpozneje šest mesecev po začetku delovanja APA ali mesta trgovanja.

Člen 16

Identifikacija izvirnikov in dvojnikov poročil o trgovanju z delnicami, potrdili o lastništvu, investicijskimi skladi, s katerimi se trguje na borzi, certifikati in drugimi podobnimi finančnimi instrumenti

1. Če APA objavi poročilo o trgovanju, ki je dvojnik, v polje za ponatis vnese kodo „DUPL“, s čimer prejemnikom podatkov omogoči razlikovanje med izvirnikom poročila o trgovanju in morebitnimi dvojniki navedenega poročila.

2. Za namene odstavka 1 APA od vsakega investicijskega podjetja zahteva, da izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:

(a)	da potrdi, da prek navedenega APA poroča le o poslih z določenim finančnim instrumentom;

(b)	da uporablja mehanizem za identifikacijo, ki eno poročilo označi za izvirnik („ORGN“), vsa druga poročila o istem poslu pa za dvojnike („DUPL“).

Člen 17

Objava izvirnikov poročil o delnicah, potrdilih o lastništvu, investicijskih skladih, s katerimi se trguje na borzi, certifikatih in drugih podobnih finančnih instrumentih

CTP ne konsolidira poročil o trgovanju s kodo „DUPL“ v polju za ponatis.

Člen 18

Podrobnosti, ki jih objavi APA

1. APA objavi:

(a)

za izvršene posle z delnicami, potrdili o lastništvu, investicijskimi skladi, s katerimi se trguje na borzi, certifikati in drugimi podobnimi finančnimi instrumenti podrobnosti posla iz tabele 2 Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2017/587 in uporabi ustrezne oznake iz tabele 3 Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2017/587;

(b)	za izvršene posle z obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti, pravicami do emisij in izvedenimi finančnimi instrumenti podrobnosti posla iz tabele 1 Priloge II k Delegirani uredbi (EU) 2017/583 in uporabi ustrezne oznake iz tabele 2 Priloge II k Delegirani uredbi (EU) 2017/583.

2. Pri objavi informacij o tem, kdaj je bil posel sporočen, APA navede datum in čas objave posla do sekunde natančno.

3. Z odstopanjem od odstavka 2 APA, ki objavi informacije o poslu, izvršenem v elektronskem sistemu, v poročilu o trgovanju navede datum in čas objave navedenega posla do milisekunde natančno.

4. Za namene odstavka 3 „elektronski sistem“ pomeni sistem, v katerem se lahko z naročili elektronsko trguje ali v katerem se z naročili lahko trguje zunaj sistema, če se oglašujejo prek zadevnega sistema.

5. Časovni žigi iz odstavkov 2 oziroma 3 se od usklajenega svetovnega časa (UTC), ki ga objavlja in vzdržuje eden od centrov za merjenje časa s seznama iz najnovejšega letnega poročila o dejavnosti merjenja časa Mednarodnega urada za uteži in mere (BIPM), ne smejo razlikovati za več kot eno sekundo ali milisekundo.

Člen 19

Nediskriminacija

APA in CTP zagotovijo, da se informacije, ki se morajo objaviti, istočasno pošljejo prek vseh distribucijskih kanalov, tudi če se informacije objavijo tako blizu realnemu času, kot je tehnično mogoče, ali 15 minut po prvi objavi.

Člen 20

Podrobnosti, ki jih objavi CTP

CTP objavi:

(a)

(b)	za izvršene posle z obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti, pravicami do emisij in izvedenimi finančnimi instrumenti podrobnosti posla iz tabele 1 Priloge II k Delegirani uredbi (EU) 2017/583 in uporabi ustrezne oznake iz tabele 2 Priloge II k Delegirani uredbi (EU) 2017/583.

Člen 21

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od datuma, ki je kot prvi naveden v drugem pododstavku člena 93(1) Direktive 2014/65/EU.

Vendar se člen 14(2) in člen 20(b) uporabljata od prvega dne devetega meseca, ki sledi datumu začetka uporabe Direktive 2014/65/EU.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 2. junija 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 173, 12.6.2014, str. 349.

(2) Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).

(3) Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/587 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o zahtevah po preglednosti za mesta trgovanja in investicijska podjetja v zvezi z delnicami, potrdili o lastništvu, investicijskimi skladi, s katerimi se trguje na borzi, certifikati in drugimi podobnimi instrumenti ter o obveznostih glede izvrševanja poslov z določenimi delnicami na mestu trgovanja ali s strani sistematičnega internalizatorja (glej stran 387 tega Uradnega lista).

(4) Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/583 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o zahtevah glede preglednosti za mesta trgovanja in investicijska podjetja v zvezi z obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti, pravicami do emisij in izvedenimi finančnimi instrumenti (glej stran 229 tega Uradnega lista).

(5) Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(6) Direktiva 2013/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. avgusta 2013 o napadih na informacijske sisteme in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2005/222/PNZ (UL L 218, 14.8.2013, str. 8).

(7) Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/590 z dne 28. julija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za poročanje o poslih pristojnim organom (glej stran 449 tega Uradnega lista).