30.11.2017

Uradni list Evropske unije

L 315/40

DIREKTIVA (EU) 2017/2108 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 15. novembra 2017

o spremembi Direktive 2009/45/ES o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 100(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Za ohranitev visoke ravni varnosti in s tem zaupanja potnikov, ki ju zagotavljajo skupni varnostni standardi, opredeljeni v Direktivi 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3), ter za ohranitev enakih konkurenčnih pogojev bi bilo treba izboljšati uporabo navedene direktive. Direktiva 2009/45/ES bi se morala uporabljati le za potniške ladje in plovila, za katere so bili zasnovani varnostni standardi, določeni v navedeni direktivi. Zato bi bilo treba iz področja uporabe navedene direktive izključiti nekatere posebne vrste ladij, zlasti pomožna plovila, jadrnice in ladje, ki prevažajo, denimo k priobalnim napravam, usposobljeno osebje, ki se ne ukvarja z delovanjem ladje.

(2)

Pomožna plovila na ladji se uporabljajo za prevoz potnikov od potniških ladij neposredno do obale in nazaj po najkrajši varni morski poti. Ta plovila niso ustrezna za druge vrste storitev, kot so denimo turistični izleti ob obali, in se jih ne bi smelo uporabljati v takšne namene. Tovrstne izlete bi bilo treba opravljati z ladjami, ki izpolnjujejo zahteve obalne države za potniške ladje, kot je med drugim določeno v smernicah Mednarodne pomorske organizacije (IMO) (MSC.1/Circ.1417 o smernicah za pomožna plovila na potniških ladjah). Države članice in Komisija bi morale spodbujati razpravo v okviru IMO, da bi revidirali smernice in tako povečali varnost. Komisija bi morala oceniti, ali bi morale biti smernice zavezujoče.

(3)

Potniške ladje brez mehaničnega pogona ne spadajo v področje uporabe Direktive 2009/45/ES. Jadrnic, katerih mehanični pogon je namenjen le pomožni uporabi in uporabi v sili, se ne bi smelo registrirati v skladu z navedeno direktivo. Zato bi morala Komisija do leta 2020 oceniti potrebo po skupnih evropskih zahtevah za to kategorijo potniških ladij.

(4)

Priobalne naprave oskrbujejo plovila, ki prevažajo industrijske delavce. Ti delavci morajo uspešno opraviti obvezno varnostno usposabljanje in izpolnjevati določena obvezna merila zdravstvene sposobnosti. Zato bi morala zanje veljati drugačna in posebna varnostna pravila, ki ne spadajo v področje uporabe te direktive. Države članice in Komisija bi morale dejavno podpirati delo IMO na področju varnostnih standardov za priobalna plovila, ki poteka na podlagi resolucije MSC.418(97).

(5)

Program ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) je pokazal, da nekatere države članice ne registrirajo ladij iz aluminija v skladu z Direktivo 2009/45/ES. To ustvarja neenake razmere, ki otežujejo uresničitev cilja glede doseganja visoke skupne ravni varnosti za potnike, ki potujejo v notranji plovbi v Uniji. Da bi se izognili neenotni uporabi, ki izhaja iz različnih razlag opredelitve aluminija kot enakovrednega materiala in uporabljivosti ustreznih standardov požarne varnosti, zaradi katerih prihaja do različnih razlag področja uporabe Direktive, bi bilo treba pojasniti opredelitev enakovrednega materiala iz Direktive 2009/45/ES. Države članice bi morale imeti možnost, da določijo strožje ukrepe za preprečevanje požarov v skladu z določbami te direktive o dodatnih varnostnih zahtevah.

(6)

Precejšnje število potniških ladij, zgrajenih iz aluminijeve zlitine, zagotavlja redne in pogoste pomorske povezave med različnimi pristanišči v posamezni državi članici. Ker bi izpolnjevanje zahtev iz te direktive imelo resne posledice za takšne prevoze in s tem povezane socialno-ekonomske razmere ter finančne in tehnične posledice za obstoječe in nove ladje, bi morale imeti te države članice možnost, da za takšne potniške ladje za določen čas uporabljajo nacionalno pravo, pri čemer zagotovijo, da se ohrani ustrezna raven varnosti.

(7)

Za povečanje pravne jasnosti in skladnosti, s tem pa tudi ravni varnosti, bi bilo treba številne opredelitve pojmov in sklicevanja posodobiti ter dodatno uskladiti s povezanimi mednarodnimi pravili ali pravili Unije. Pri tem bi bilo treba posebno pozornost nameniti nespreminjanju obstoječega področja uporabe Direktive 2009/45/ES. Zlasti opredelitev tradicionalne ladje bi bilo treba bolje uskladiti z Direktivo 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter hkrati ohraniti veljavna merila glede leta izdelave in vrste materiala. Opredelitev jahte za prosti čas in plovila za prosti čas bi bilo treba bolje uskladiti z Mednarodno konvencijo o varstvu človeškega življenja na morju iz leta 1974 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija SOLAS iz leta 1974).

(8)

Za obstoječe predpisane zahteve, ki izhajajo iz Konvencije SOLAS iz leta 1974, se je z vidika načela sorazmernosti izkazalo, da jih je težko prilagoditi majhnim potniškim plovilom, krajšim od 24 metrov. Poleg tega so majhne ladje večinoma zgrajene iz materialov, ki niso jeklo. Zato je bilo v skladu z Direktivo 2009/45/ES registrirano zelo majhno število takih ladij. Za ladje, krajše od 24 metrov, ne obstajajo posebni pomisleki glede varnosti, Direktiva 2009/45/ES pa ne zagotavlja ustreznih standardov zanje, zato bi morale biti takšne ladje izključene iz področja uporabe navedene direktive in bi morali zanje veljati posebni varnostni standardi, ki jih določijo države članice, ki lahko bolje ocenijo lokalne omejitve plovbe za te ladje v smislu razdalje do obale ali pristanišča in vremenskih razmer. Pri določanju teh standardov bi morale države članice upoštevati smernice, ki jih bo objavila Komisija. V teh smernicah bi bilo treba, kakor je primerno, upoštevati mednarodne sporazume in konvencije IMO, z njimi pa ne bi smeli uvajati dodatnih zahtev, ki presegajo veljavne mednarodne predpise. Komisija naj čim prej sprejme takšne smernice.

(9)

Za nadaljnjo poenostavitev opredelitev morskih območij iz Direktive 2009/45/ES in zmanjšanje bremena za države članice bi bilo treba črtati odvečna in neustrezna merila. Ob ohranitvi ravni varnosti bi bilo treba opredelitev morskih območij, v katerih lahko plujejo ladje razreda C in D, poenostaviti s črtanjem merila „na kateri lahko pristanejo brodolomci“ in črtanjem „oddaljenosti od mesta zatočišča“ za namen opredelitve morskih območij. Primernost določene obale kot mesta zatočišča je dinamičen parameter, ki ga države članice lahko ocenijo le za vsak posamezen primer. Po potrebi bi bilo treba morebitne operativne omejitve za posamezno ladjo, povezane z njeno oddaljenostjo od mesta zatočišča, navesti v spričevalu o varnosti potniške ladje.

(10)

Zaradi specifičnih zemljepisnih in vremenskih značilnosti Grčije in velikega števila otokov, na katerih so potrebne redne in pogoste povezave tako s celino kot med samimi otoki, ter posledično velikega števila možnih pomorskih povezav, bi bilo treba Grčiji dovoliti, da odstopa od zahteve po določitvi morskih območij. Namesto tega bi bilo treba Grčiji dovoliti, da razvršča potniške ladje glede na specifično morsko pot, na kateri plujejo, pri čemer bi morala ohraniti enaka merila za razrede potniških ladij in enake varnostne standarde.

(11)	V izogib nenamernih negativnih posledic obstoječih določb, v skladu s katerimi se spremenjene tovorne ladje ne smejo šteti za nove potniške ladje, bi bilo treba pojasniti, da se zahteve glede sprememb uporabljajo za vse ladje, ne le za obstoječe potniške ladje.

(12)

Ker lahko država pristanišča v skladu z Direktivo 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) pregleda potniško ladjo ali visokohitrostno potniško plovilo, ki pluje pod zastavo, ki ni zastava države pristanišča, ko opravlja notranja potovanja, so posebne določbe člena 5(3) Direktive 2009/45/ES odvečne in bi jih bilo treba črtati.

(13)

Zaradi razlik v pristopu med zahtevami iz Konvencije SOLAS iz leta 1974 glede stabilnosti v poškodovanem stanju in posebnimi zahtevami Unije glede stabilnosti poškodovanih ro-ro potniških ladij iz Direktive 2003/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) bi bilo treba oceniti potrebnost in dodano vrednost Direktive 2003/25/ES na podlagi tega, ali zahteve iz Konvencije SOLAS iz leta 1974 zagotavljajo enako raven varnosti.

(14)

Za večjo preglednost ter lažje obveščanje o izjemah, enakovrednih nadomestitvah in dodatnih varnostnih ukrepih s strani držav članic bi morala Komisija vzpostaviti in vzdrževati podatkovno zbirko. Ta bi morala vključevati sporočene ukrepe v obliki osnutka in v njihovi sprejeti obliki. Sprejeti ukrepi bi morali biti javno dostopni.

(15)	Ob upoštevanju sprememb, uvedenih s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU), bi bilo treba ustrezno posodobiti pooblastila za izvajanje Direktive 2009/45/ES, prenesena na Komisijo. Izvedbene akte bi bilo treba sprejeti v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(16)

Da bi upoštevali razvoj na mednarodni ravni in izkušnje ter povečali preglednost, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z neuporabo – za namene te direktive – sprememb mednarodnih instrumentov, če bi bilo to potrebno, in posodobitvijo tehničnih zahtev. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(17)

Ker so specifična sklicevanja v členu 14 na delo v IMO zastarela, bi bilo treba ta člen črtati. Toda splošni cilji mednarodnega ukrepanja za izboljšanje varnosti potniških ladij in vzpostavitve enakih konkurenčnih pogojev so še vedno relevantni in bi jih bilo treba še naprej uresničevati v skladu s Pogodbama. Zato bi si morale države članice in Komisija v okviru IMO prizadevati za revizijo in izboljšanje pravil iz Konvencije SOLAS iz leta 1974.

(18)	Pomembno je, da se vse kazni, ki jih določijo države članice, ustrezno izvršijo ter da so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(19)

Komisija bi morala ob upoštevanju celotnega cikla spremljanja obiskov Evropske agencije za pomorsko varnost (EMSA) do 21. decembra 2026 oceniti izvajanje Direktive 2009/45/ES ter glede tega Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo. Države članice bi morale sodelovati s Komisijo, da se zberejo vse informacije, ki so potrebne za to oceno.

(20)

Da neobalnim državam članicam, ki nimajo morskih pristanišč niti ladij, ki plujejo pod njihovo zastavo in spadajo v področje uporabe te direktive, ne bi naložili nesorazmernega upravnega bremena, bi jim moralo biti dovoljeno, da odstopajo od določb te direktive. To pomeni, da jim ni treba prenesti te direktive, dokler izpolnjujejo navedene pogoje.

(21)

Človeški dejavnik je temeljni del varnosti ladij in z njo povezanih postopkov. Da bi ohranili visoko raven varnosti, je treba upoštevati povezavo med varnostjo, življenjskimi razmerami na ladji, delovnimi pogoji in usposabljanjem, vključno z usposabljanjem o čezmejnih dejavnostih reševanja in ukrepih v sili v skladu z mednarodnimi zahtevami. Zato bi morale države članice in Komisija imeti proaktivno vlogo na mednarodni ravni, da bi spremljali in izboljšali socialne vidike pomorščakov na ladjah.

(22)	Da bi olajšali proces izvajanja, bi morala EMSA podpirati Komisijo in države članice v skladu z zadevnimi določbami Uredbe (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(23)	Direktivo 2009/45/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive 2009/45/ES

Direktiva 2009/45/ES se spremeni:

(1)

člen 2 se spremeni:

(a)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)

‚mednarodne konvencije‘ pomeni najnovejši različici naslednjih konvencij, vključno z njunimi protokoli in spremembami:

(i)	Mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju iz leta 1974 (Konvencija SOLAS iz leta 1974) in

(ii)	Mednarodna konvencija o tovornih črtah iz leta 1966;“;

(b)

točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)

‚Kodeks o neokrnjeni stabilnosti‘ pomeni najnovejšo različico ‚Kodeksa o neokrnjeni stabilnosti za vse vrste ladij, zajete v instrumentih IMO‘, ki ga vsebuje Resolucija Skupščine IMO A.749(18) z dne 4. novembra 1993, ali ‚Mednarodnega kodeksa o neokrnjeni stabilnosti iz leta 2008‘, ki ga vsebuje Resolucija IMO MSC.267(85) z dne 4. decembra 2008;“;

(c)

točka (g)(ii) se nadomesti z naslednjim:

„(ii)

je njihova največja hitrost, kot je opredeljena v pravilu 1.4.30 Kodeksa o visokohitrostnih plovilih iz leta 1994 in pravilu 1.4.38 Kodeksa o visokohitrostnih plovilih iz leta 2000, manjša od 20 vozlov;“;

(d)

točka (m) se nadomesti z naslednjim:

„(m)	‚višina premca‘ pomeni višino ladijskega premca, kot je opredeljena v pravilu 39 Mednarodne konvencije o tovornih črtah iz leta 1966;“;

(e)

v točki (q) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„(q)	‚morsko območje‘ pomeni katero koli morsko območje ali morsko pot, določeno v skladu s členom 4;“;

(f)

točka (r) se nadomesti z naslednjim:

„(r)

‚pristaniško območje‘ pomeni območje, ki ni morsko območje, določeno v skladu s členom 4, kot ga je opredelila država članica, ki je pristojna zanj, in sega do najbolj oddaljenih stalnih pristaniških objektov, ki tvorijo sestavni del pristaniškega sistema, ali do meja, opredeljenih z naravnimi geografskimi značilnostmi, ki ščitijo estuarij ali podobno zaščiteno območje“;

(g)	točka (s) se črta;

(h)

točka (u) se nadomesti z naslednjim:

„(u)	‚država pristanišča‘ pomeni državo članico, v katere pristanišče ali pristanišča ali iz katere pristanišča ali pristanišč ladja ali plovilo, ki pluje pod zastavo, ki ni zastava te države članice, opravlja notranja potovanja;“;

(i)

točka (v) se nadomesti z naslednjim:

„(v)	‚priznana organizacija‘ pomeni organizacijo, priznano v skladu z Uredbo (ES) št. 391/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (*1);

(*1) Uredba (ES) št. 391/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije za tehnični nadzor in pregled ladij (UL L 131, 28.5.2009, str. 11).“;"

(j)

točka (y) se nadomesti z naslednjim:

„(y)	‚osebe z zmanjšano mobilnostjo‘ pomeni osebe, ki imajo posebne težave pri uporabi javnega prevoza, vključno s starejšimi osebami, invalidi, osebami s prizadetimi čutili in uporabniki invalidskih vozičkov, nosečnicami in osebami, ki spremljajo majhne otroke;“;

(k)

dodajo se naslednje točke:

„(z)	‚jadrnica‘ pomeni ladjo, ki jo poganjajo jadra, četudi je opremljena z mehaničnim pogonom za pomožno uporabo in uporabo v sili;

(za)	‚enakovredni material‘ pomeni aluminijevo zlitino ali kateri koli drug negorljiv material, ki ob koncu ustrezne izpostavljenosti standardnemu preskusu požarne varnosti sam po sebi ali zaradi svoje izolacije ohranja lastnosti strukture in celovitosti, enakovredne jeklu;

(zb)

‚standardni preskus požarne varnosti‘ pomeni preskus, pri katerem so vzorci ustreznih pregrad ali krovov v preskusni peči izpostavljeni temperaturam, ki približno ustrezajo standardni krivulji temperature in časa v skladu s preskusno metodo, določeno v najnovejši različici Mednarodnega kodeksa za uporabo postopkov požarnega preskusa iz leta 2010, ki ga vsebuje Resolucija IMO MSC.307(88) z dne 3. decembra 2010;

(zc)

‚tradicionalna ladja‘ pomeni katero koli vrsto zgodovinske potniške ladje, zasnovane pred letom 1965, in njihove kopije, izdelane predvsem iz prvotnih materialov, vključno s tistimi, ki so namenjene spodbujanju in promociji tradicionalnih spretnosti in mornarskih veščin, ki skupaj tvorijo žive kulturne spomenike, s katerimi se upravlja v skladu s tradicionalnimi načeli pomorstva in tehnike;

(zd)	‚jahta za prosti čas ali plovilo za prosti čas‘ pomeni plovilo, ki se ne uporablja v gospodarske namene, ne glede na pogon;

(ze)	‚pomožno plovilo‘ pomeni čoln na ladji, ki se uporablja za prevažanje več kot 12 potnikov z mirujoče potniške ladje na obalo in nazaj;

(zf)	‚priobalna oskrbovalna ladja‘ pomeni ladjo, ki se uporablja za prevoz in namestitev industrijskih delavcev, ki na krovu ne opravljajo dela, bistvenega za delovanje ladje;

(zg)	‚priobalno oskrbovalno plovilo‘ pomeni plovilo, ki se uporablja za prevoz in namestitev industrijskih delavcev, ki na krovu ne opravljajo dela, bistvenega za delovanje plovila;

(zh)

‚popravila, predelave in spremembe večjega pomena‘ pomeni karkoli od naslednjega:

—	vsako spremembo, ki znatno spremeni dimenzije ladje, kot je podaljšava z dodatkom novega srednjega dela,

—	vsako spremembo, ki znatno spremeni potniško zmogljivost ladje, kot je sprememba krova za vozila v potniške bivalne prostore,

—	vsako spremembo, ki znatno podaljša življenjsko dobo ladje, kot je obnovitev potniških bivalnih prostorov na enem celotnem krovu;

—	vsako spremembo katere koli vrste ladje v potniško ladjo.“;

(2)

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Področje uporabe

1. Ta direktiva se uporablja za naslednje potniške ladje in plovila, ne glede na njihovo zastavo, ko opravljajo notranja potovanja:

(a)	nove in obstoječe potniške ladje z dolžino 24 metrov ali več;

(b)	visokohitrostna potniška plovila.

Vsaka država članica kot država pristanišča zagotavlja, da potniške ladje in visokohitrostna potniška plovila, ki plujejo pod zastavo države, ki ni država članica, v celoti izpolnjujejo zahteve iz te direktive, preden lahko opravljajo notranja potovanja v navedeni državi članici.

2. Ta direktiva se ne uporablja za:

(a)

potniške ladje, ki so:

(i)	vojaške ladje in ladje za prevoz čet;

(ii)

jadrnice;

(iii)

ladje brez mehaničnega pogona;

(iv)	plovila, zgrajena iz materialov, ki niso jeklo ali enakovredni material in ki niso zajeta v standardih o visokohitrostnih plovilih (resolucija MSC 36(63) ali MSC.97(73)) ali o dinamično podprtih plovilih (resolucija A.373(X));

(v)	lesene ladje enostavne gradnje;

(vi)	tradicionalne ladje;

(vii)

jahte za prosti čas;

(viii)

ladje, ki delujejo izključno v pristaniških območjih;

(ix)	priobalne oskrbovalne ladje ali

(x)	pomožna plovila;

(b)

visokohitrostna potniška plovila, ki so:

(i)	vojaška plovila in plovila za prevoz čet;

(ii)	plovila za prosti čas;

(iii)

plovila, ki delujejo izključno v pristaniških območjih; ali

(iv)	priobalna oskrbovalna plovila.

3. Države članice, ki nimajo morskih pristanišč niti potniških ladij ali plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo in spadajo v področje uporabe te direktive, lahko odstopajo od določb te direktive, razen kar zadeva obveznost iz drugega pododstavka.

Države članice, ki nameravajo uveljaviti takšno odstopanje, Komisiji najpozneje 21. decembra 2019 sporočijo, ali so izpolnjeni ustrezni pogoji, in nato Komisijo vsako leto obvestijo o morebitnih spremembah. Takšne države članice potniškim ladjam ali plovilom, ki spadajo v področje uporabe te direktive, ne smejo dovoliti, da plujejo pod njihovo zastavo, dokler ne prenesejo te direktive in je ne začnejo izvajati.“;

(3)

člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

Kategorizacija morskih območij in razredi potniških ladij

1. Morska območja so razvrščena v naslednje kategorije:

‚Območje A‘	pomeni morsko območje zunaj območij B, C in D.
‚Območje B‘	pomeni morsko območje, katerega zemljepisne koordinate niso nikoli več kot 20 milj oddaljene od linije obale v skladu s srednjo višino plime, vendar je zunaj območij C in D.
‚Območje C‘	pomeni morsko območje, katerega zemljepisne koordinate niso nikoli več kot 5 milj oddaljene od linije obale v skladu s srednjo višino plime, vendar je zunaj morskega območja D, če obstaja. Pri tem mora biti tudi verjetnost visokih valov, višjih od 2,5 metra, manjša od 10 %, merjeno v obdobju enega leta pri celoletni plovbi ali v določenem obdobju pri sezonski plovbi, kot je plovba v poletnem obdobju.
‚Območje D‘	pomeni morsko območje, katerega zemljepisne koordinate niso nikoli več kot 3 milje oddaljene od linije obale v skladu s srednjo višino plime. Pri tem mora biti tudi verjetnost visokih valov, višjih od 1,5 metra, manjša od 10 %, merjeno v obdobju enega leta pri celoletni plovbi ali v določenem obdobju pri sezonski plovbi, kot je plovba v poletnem obdobju.

2. Vsaka država članica:

(a)	vzpostavi in po potrebi posodablja seznam morskih območij v njeni pristojnosti;

(b)	določi notranjo mejo morskega območja, ki je najbližje njeni obali;

(c)	seznam objavi v javni podatkovni zbirki, ki je na voljo na spletišču pristojnega pomorskega organa;

(d)	Komisijo obvesti o tem, kje so ti podatki na voljo, in o spremembah tega seznama.

3. Z odstopanjem od obveznosti vzpostavitve seznama morskih območij lahko Grčija vzpostavi in po potrebi posodablja seznam morskih poti v Grčiji, pri tem pa uporabi ustrezna merila za kategorije iz odstavka 1.

4. Potniške ladje so razvrščene v naslednje razrede glede na morska območja, v katerih lahko plujejo:

‚Razred A‘	pomeni potniško ladjo, ki opravlja notranja potovanja v območjih A, B, C in D.
‚Razred B‘	pomeni potniško ladjo, ki opravlja notranja potovanja v območjih B, C in D.
‚Razred C‘	pomeni potniško ladjo, ki opravlja notranja potovanja v območjih C in D.
‚Razred D‘	pomeni potniško ladjo, ki opravlja notranja potovanja v območju D.

5. Za visokohitrostna potniška plovila se uporabljajo kategorije iz poglavja 1 (točki 1.4.10 in 1.4.11) Kodeksa o visokohitrostnih plovilih iz leta 1994 ali poglavja 1 (točki 1.4.12 in 1.4.13) Kodeksa o visokohitrostnih plovilih iz leta 2000.“;

(4)

člen 5 se spremeni:

(a)

v odstavku 2 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Vsaka država članica kot država pristanišča priznava spričevalo o varnosti visokohitrostnega plovila in dovoljenje za upravljanje, ki ga izda druga država članica za visokohitrostna potniška plovila, ko opravljajo notranja potovanja, ali spričevalo o varnosti potniške ladje iz člena 13, ki ga izda druga država članica za potniške ladje, ki opravljajo notranja potovanja.“;

(b)	odstavek 3 se črta;

(c)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Za pomorsko opremo, ki izpolnjuje zahteve iz Direktive 2014/90/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*2), se šteje, da izpolnjuje zahteve iz te direktive.

(*2) Direktiva 2014/90/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o pomorski opremi in razveljavitvi Direktive Sveta 96/98/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 146).“;"

(5)

člen 6 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)

konstrukcija in vzdrževanje trupa, glavnih in pomožnih strojev, električnih in avtomatskih naprav ustreza standardom, ki so določeni za klasifikacijo po pravilih priznane organizacije ali enakovrednih pravilih, ki jih uporablja uprava v skladu s členom 11(2) Direktive 2009/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*3);

(*3) Direktiva 2009/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije, pooblaščene za tehnični nadzor in pregled ladij, ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav (UL L 131, 28.5.2009, str. 47).“;"

(ii)	točka (c) se črta;

(b)

v točki (b) odstavka 2 se:

—	točka (ii) črta;

—

točka (iii) nadomesti z naslednjim:

„(iii)

ne glede na točko (i) so nove potniške ladje razreda D izvzete iz zahteve o minimalni višini premca iz Mednarodne konvencije o tovornih črtah iz leta 1966;“;

(c)

odstavek 3 se spremeni:

(i)

točki (c) in (d) se nadomestita z naslednjim:

„(c)

obstoječe potniške ladje razredov C in D so v skladu s posebnimi ustreznimi zahtevami iz te direktive ter, v zvezi z zadevami, ki niso vključene v takšne zahteve, s pravili uprave države zastave; taka pravila predvidevajo enakovredno raven varnosti kot tista v poglavjih II-1 in II-2 Priloge I, hkrati pa upoštevajo posebne krajevne pogoje opravljanja prevozov, povezane z morskimi območji, v katerih smejo pluti ladje takšnih razredov; preden lahko obstoječe potniške ladje razredov C in D opravljajo linijska notranja potovanja v državi pristanišča, uprava države zastave pridobi soglasje države pristanišča o zadevnih pravilih;

(d)

kadar država članica meni, da so pravila, ki jih zahteva uprava države pristanišča v skladu s točko (c) tega odstavka, nerazumna, o tem nemudoma obvesti Komisijo. Komisija sprejme izvedbene akte, ki vsebujejo njeno odločitev, ali so navedena pravila razumna. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).“;

(ii)	točki (e) in (f) se črtata;

(d)

odstavek 4 se spremeni:

(i)

v točki (a) se tretja alinea nadomesti z naslednjim:

„—	je popolnoma v skladu z zahtevami iz najnovejše različice Kodeksa o varnosti dinamično podprtih plovil (Kodeks DSC) iz Resolucije IMO A.373(10);“;

(ii)

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)	konstrukcija in vzdrževanje visokohitrostnega potniškega plovila in njegove opreme je v skladu s pravili za klasifikacijo visokohitrostnega potniškega plovila priznane organizacije ali enakovrednimi pravili, ki jih uporablja uprava v skladu s členom 11(2) Direktive 2009/15/ES.“;

(e)

dodajo se naslednji odstavki:

„5. Popravila, predelave in spremembe večjega pomena novih in obstoječih ladij in s tem povezano opremljanje so v skladu z zahtevami za nove ladje iz točke (a) odstavka 2; predelave ladje, ki so namenjene zgolj doseganju daljše dobe uporabe, se ne štejejo za spremembe večjega pomena.

6. Ladje, zgrajene iz enakovrednega materiala pred 20. decembrom 2017, izpolnjujejo zahteve iz te direktive do 22. decembra 2025.

7. Z odstopanjem od te direktive lahko država članica z več kot 60 potniškimi ladjami, ki so izdelane iz aluminijeve zlitine in plujejo pod njeno zastavo 20. decembra 2017, izvzame iz določb te direktive naslednje potniške ladje za naslednja obdobja:

(a)	potniške ladje razredov B, C in D, zgrajene iz aluminijeve zlitine po 20. decembru 2017, za obdobje 10 let po tem datumu; in

(b)	potniške ladje razredov B, C in D, zgrajene iz aluminijeve zlitine pred 20. decembrom 2017, za obdobje 12 let po tem datumu,

če navedene ladje plujejo izključno med pristanišči te države članice.

Vsaka država članica, ki želi uveljaviti to odstopanje, Komisijo do 21. decembra 2019 obvesti o takšni nameri in o njegovi vsebini. Komisiji sporoči tudi vse naknadne spremembe. Komisija obvesti druge države članice v skladu s členom 9(4).“;

(6)

člen 7 se spremeni:

(a)	odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „1. Ro-ro potniške ladje razreda C, katerih gredelj je bil položen, ali ki so bile v podobni fazi gradnje, 1. oktobra 2004 ali po tem datumu, in vse ro-ro potniške ladje razredov A in B so skladne s členi 6, 8 in 9 Direktive 2003/25/ES.“;

(b)	odstavek 2 se črta;

(7)

člen 8 se spremeni:

(a)	v odstavku 3 se drugi pododstavek črta;

(b)	odstavek 4 se črta;

(8)

člen 9 se spremeni:

(a)	odstavek 2 se nadomesti z naslednjim: „2. Država članica lahko po postopku iz odstavka 4 sprejme ukrepe, ki dovoljujejo enakovredne nadomestitve nekaterih posebnih zahtev iz te direktive, če so take enakovredne nadomestitve vsaj tako učinkovite kot take zahteve.“;

(b)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Država članica, ki uveljavi pravice iz odstavka 1, 2 ali 3, postopa v skladu z drugim do sedmim pododstavkom tega odstavka.

Država članica obvesti Komisijo o ukrepih, ki jih namerava sprejeti, vključno z zadostnimi podrobnostmi za potrditev primernega vzdrževanja ravni varnosti.

Če Komisija v šestih mesecih po prejemu obvestila sprejme izvedbene akte, ki vsebujejo njeno odločitev, da predlagani ukrepi niso upravičeni, se od navedene države članice zahteva, da spremeni predlagane ukrepe ali da jih ne sprejme. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).

Sprejeti ukrepi se določijo v ustrezni nacionalni zakonodaji ter se sporočijo Komisiji in drugim državam članicam.

Vsak takšen ukrep se uporablja za vse potniške ladje istega razreda ali za plovila, ki opravljajo prevoze pod istimi določenimi pogoji, brez diskriminacije glede na njihovo zastavo ali državljanstvo ali sedež njihovega upravljavca.

Ukrepi iz odstavka 3 se uporabljajo le, dokler ladja ali plovilo deluje pod navedenimi pogoji.

Države članice obvestijo Komisijo o ukrepih iz drugega in četrtega pododstavka prek podatkovne zbirke, ki jo v ta namen vzpostavi in vzdržuje Komisija in do katere imajo dostop Komisija in države članice. Komisija objavi sprejete ukrepe na javno dostopnem spletišču.“;

(c)

v odstavku 5 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)

Komisija sprejme izvedbene akte, ki vsebujejo njeno odločitev, ali je odločitev države članice, s katero se plovba s tako ladjo ali plovilom prekine ali naloži dodatne ukrepe, upravičena zaradi velike nevarnosti za varnost življenja, premoženja ali okolja, in ki, če prekinitev ali naložitev dodatnih ukrepov ni upravičena, vsebuje njeno odločitev, ki od zadevne države članice zahteva umik prekinitve ali ukrepov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).“;

(9)

člen 10 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se točka (d) nadomesti z naslednjim:

„(d)	posebna sklicevanja na ‚mednarodne konvencije‘ in resolucije IMO iz točk (g), (m), (q) in (zb) člena 2, točke (a) člena 3(2), točke (b) člena 6(1) in točke (b) člena 6(2).“;

(b)

v odstavku 2 se:

(i)

točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)	na podlagi izkušenj prilagodile tehnične specifikacije iz sprememb mednarodnih konvencij za ladje razredov B, C in D ter plovila;“

(ii)

dodata naslednji točki:

„(c)	poenostavili in pojasnili tehnični elementi na podlagi izkušenj pridobljenih pri njihovem izvajanju;

(d)	posodobila sklicevanja na druge instrumente Unije, ki se uporabljajo za domače potniške ladje.“;

(c)

odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:

„3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a, da se sprejmejo spremembe te direktive iz odstavkov 1 in 2 tega člena.

4. V izjemnih okoliščinah, kadar je to ustrezno utemeljeno na podlagi primerne analize Komisije ter da bi preprečili hudo in nesprejemljivo grožnjo za pomorsko varnost, zdravje, življenjske razmere na ladji ali za delovne razmere ali morsko okolje ali da bi preprečili neskladnost s pomorsko zakonodajo Unije, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a, s katerimi se spremeni ta direktiva, da se sprememba mednarodnih instrumentov iz člena 2 za namene te direktive ne bi uporabljala.

Ti delegirani akti se sprejmejo vsaj tri mesece pred iztekom roka, ki je mednarodno določen za tihi pristanek na zadevno spremembo, ali predvidenim datumom začetka veljavnosti navedene spremembe. V obdobju pred začetkom veljavnosti takega delegiranega akta se države članice vzdržijo pobud za vključitev spremembe v nacionalno zakonodajo ali uporabo spremembe v zadevnem mednarodnem instrumentu.“;

(10)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 10a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 10(3) in (4) je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 10(3) in (4) se prenese na Komisijo za obdobje sedmih let od 20. decembra 2017. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem sedemletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Prenos pooblastila iz člena 10(3) in (4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 10(3) ali (4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“;

(11)

člen 11 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabi člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (*4).

(*4) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).“;"

(b)	odstavek 3 se črta;

(12)

člen 12 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Vsako potniško ladjo pregleda uprava države zastave, kot je določeno v točkah (a), (b) in (c):

(a)	začetni pregled pred predajo ladje v uporabo;

(b)	redni pregled enkrat na 12 mesecev in

(c)	dodatni pregledi po potrebi.“;

(b)	odstavek 2 se črta;

(13)

člen 13 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Vse nove in obstoječe potniške ladje, ki izpolnjujejo zahteve iz te direktive, so opremljene s spričevalom o varnosti potniške ladje v skladu s to direktivo. Spričevalo je v obliki, določeni v Prilogi II. To spričevalo izda uprava države zastave po opravljenem začetnem pregledu, kot je opisan v točki (a) člena 12(1).“;

(b)

v odstavku 3 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Pred izdajo dovoljenja za upravljanje visokohitrostnega potniškega plovila, ki opravlja notranja potovanja v državi pristanišča, se uprava države zastave dogovori z državo pristanišča o kakršnih koli operativnih pogojih, povezanih z upravljanjem plovila v navedeni državi. Uprava države zastave kakršne koli takšne pogoje navede na dovoljenju za upravljanje.“;

(c)	odstavek 4 se nadomesti z naslednjim: „4. Dodatni varnostni ukrepi, enakovredna nadomestila in izjeme, odobrene za ladjo ali plovilo na podlagi člena 9(1), (2) in (3) ter v skladu z njim, se navedejo na spričevalu ladje ali plovila.“;

(14)	člen 14 se črta;

(15)	vstavi se naslednji člen: „Člen 16a Pregled Komisija oceni izvajanje te direktive ter predloži rezultate ocene Evropskemu parlamentu in Svetu do 22. decembra 2026.“;

(16)

Priloga I se spremeni:

(a)

v odstavku 13.1 dela A poglavja II-2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Na vseh ladjah so kot smernice ladijskim oficirjem stalno izobešeni splošni pregledni načrti, ki za vsak krov jasno kažejo kontrolne postaje, različne požarne oddelke, ograjene s pregradami razreda „A“, oddelke, ograjene s pregradami razreda „B“, skupaj s podrobnimi podatki o sistemih za odkrivanje požara in za požarni alarm, o brizgalni napravi, o sredstvih za gašenje požara, o sredstvih za dostop do različnih oddelkov, krovov itd., prezračevalne sisteme, vključno s podrobnimi podatki o mestu naprave za kontrolo ventilatorjev, o mestu regulacijskih žaluzij in številkami za identifikacijo ventilatorjev za posamezne oddelke. Namesto tega so lahko prej navedeni podatki povzeti v knjižici, katere en izvod dobi vsak oficir, en izvod pa je na ladji vedno na voljo na dostopnem mestu. Načrti in knjižice se obnavljajo in vse spremembe se vanje vpisujejo čim prej. Opisi v takšnih načrtih in knjižicah so napisani v uradnem jeziku države zastave. Če ta jezik ni niti angleški niti francoski, so ti opisi prevedeni v enega od teh dveh jezikov. Če ladja opravlja notranja potovanja v drugi državi članici, je priložen prevod v uradni jezik navedene države pristanišča, če ta jezik ni angleški ali francoski.“

(b)

v prvem odstavku opombe 1 k preglednici v odstavku 2 poglavja III se uvodni del nadomesti z naslednjim:

„Reševalna plovila so lahko rešilni čolni ali rešilni splavi ali kombinacija obojih v skladu s pravilom III/2.2. Uprava države zastave lahko ob upoštevanju priporočil iz IMO MSC/Circ.1046 sprejme naslednje, če tega ne zavrne država članica pristanišča in kadar je to upravičeno zaradi zaščitene narave potovanj in/ali ugodnih podnebnih pogojev na območju plovbe:“.

Člen 2

Prenos

1. Države članice do 21. decembra 2019 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice te predpise uporabljajo od 21. decembra 2019.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 15. novembra 2017

Za Evropski parlament

Predsednik

A. TAJANI

Za Svet

Predsednik

M. MAASIKAS

(1) UL C 34, 2.2.2017, str. 167.

(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2017 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 23. oktobra 2017.

(3) Direktiva 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje (UL L 163, 25.6.2009, str. 1).

(4) Direktiva 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/75/EGS (UL L 208, 5.8.2002, str. 10).

(5) Direktiva 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pomorski inšpekciji države pristanišča (UL L 131, 28.5.2009, str. 57).

(6) Direktiva 2003/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. aprila 2003 o posebnih zahtevah glede stabilnosti RO-RO potniških ladij (UL L 123, 17.5.2003, str. 22).

(7) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(8) Uredba (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o ustanovitvi Evropske agencije za pomorsko varnost (UL L 208, 5.8.2002, str. 1).