9.8.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 261/105

(1)

Komisija je 16. novembra 2016 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2017. Evropski svet je na zasedanju 9. in 10. marca 2017 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda rasti. Komisija je 16. novembra 2016 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Slovenijo opredelila kot eno od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled. Komisija je istega dne sprejela tudi priporočilo za priporočilo Sveta glede ekonomske politike euroobmočja, ki ga je Evropski svet potrdil na zasedanju 9. in 10. marca 2017. Svet je Priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja (v nadaljnjem besedilu: priporočilo za euroobmočje) sprejel 21. marca 2017 (3).

(2)

Slovenija bi morala kot država članica, katere valuta je euro, in zaradi tesne medsebojne povezanosti gospodarstev v ekonomski in monetarni uniji zagotoviti, da v celoti in pravočasno izvede priporočilo za euroobmočje, kot je izraženo v priporočilih 1–3 spodaj.

(3)

Poročilo o državi za Slovenijo za leto 2017 je bilo objavljeno 22. februarja 2017. V njem so bili ocenjeni napredek Slovenije pri izvajanju priporočil za posamezne države, ki jih je Svet sprejel 12. julija 2016, nadaljnje ukrepanje po priporočilih za posamezne države, sprejetih v prejšnjih letih, in napredek pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020. Poročilo o državi vsebuje tudi poglobljen pregled v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011, katerega rezultati so bili prav tako objavljeni 22. februarja 2017. Na podlagi opravljene analize Komisija ugotavlja, da v Sloveniji obstajajo makroekonomska neravnotežja. Ranljivosti predstavljajo zlasti slabosti v bančnem sektorju, dolg podjetij in fiskalna tveganja. Neravnotežja na strani stanj se pod vplivom ponovne rasti postopno zmanjšujejo. Dolg podjetniškega sektorja se je znatno zmanjšal in zasebne naložbe, tudi v obliki neposrednih tujih naložb, so se ponovno okrepile, vendar je obseg vhodnih neposrednih tujih naložb še vedno na nizki ravni glede na primerljive države v regiji. Raven javnega dolga je dosegla najvišjo raven leta 2015, v prihodnjih letih pa se pričakuje prilagajanje navzdol. Napredek pri prestrukturiranju bančnega sektorja je sovpadel s hitrim krčenjem deleža slabih posojil, ki naj bi se še zmanjševal. Vlada je sprejela ustrezne ukrepe za konsolidacijo in prestrukturiranje bančnega sektorja ter izboljšanje upravljanja podjetij v državni lasti. Vendar so potrebni dodatni ukrepi politike za zmanjšanje dolga podjetij in odpravo preostalih slabosti v finančnem sektorju, da se zagotovi dolgoročna vzdržnost javnih financ in izboljša poslovno okolje.

(4)

Slovenija je 28. aprila 2017 predložila program stabilnosti za leto 2017, 3. maja 2017 pa nacionalni program reform za leto 2017. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(5)

Ustrezna priporočila za posamezne države so bila obravnavana pri načrtovanju programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) za obdobje 2014–2020. Člen 23 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) določa, da lahko Komisija od države članice zahteva, da pregleda svoj partnerski sporazum in ustrezne programe ter predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta. Komisija je dodatne podrobnosti o tem, kako bo uporabila to določbo, zagotovila v smernicah o uporabi ukrepov za povezovanje uspešnosti skladov ESI z dobrim gospodarskim upravljanjem.

(6)

Za Slovenijo trenutno veljata preventivni del Pakta za stabilnost in rast ter prehodno pravilo glede dolga. Vlada v programu stabilnosti za leto 2017 pričakuje, da bo Slovenija nominalni primanjkljaj v letu 2017 izboljšala na 0,8 % BDP in nato v letu 2020 dosegla presežek v višini 0,4 % BDP. Srednjeročni proračunski cilj, tj. strukturno uravnotežen proračun, ki ne izpolnjuje zahtev Pakta za stabilnost in rast, naj bi bil dosežen do leta 2020. Vendar na podlagi preračunanega (5) strukturnega salda srednjeročni proračunski cilj v obdobju, ki ga zajema program, ne bi bil dosežen. Glede na program stabilnosti za leto 2017 se pričakuje, da se bo delež dolga sektorja država v BDP v letu 2017 znižal na 77,0 % BDP in se v letu 2020 dodatno znižal na 67,5 % BDP. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je verjeten. Vendar ukrepi, potrebni za doseganje načrtovanih ciljev od leta 2017 naprej, niso bili dovolj podrobno opredeljeni.

(7)

Program stabilnosti za leto 2017 kaže, da je učinek izrednega pritoka beguncev na proračun v letih 2016 in 2017 znaten, ter vsebuje ustrezne podatke o obsegu in naravi teh dodatnih proračunskih stroškov. Po izračunih Komisije so upravičeni dodatni odhodki zaradi izrednega pritoka beguncev v letu 2016 znašali 0,07 % BDP. Ta znesek je enak kot v osnutku proračunskega načrta za leto 2017, ki je potrdil projekcije iz programa stabilnosti za leto 2016. Program stabilnosti za leto 2017 vključuje zahtevo za 0,07 % BDP, pri čemer bo Komisija upoštevala dodatni vpliv v višini 0,01 % BDP. Določbe členov 5(1) in 6(3) Uredbe (ES) št. 1466/97 upoštevajo te dodatne odhodke, saj so pritok beguncev in ukrepi v zvezi z varnostjo povezani z izrednimi dogodki, njihov vpliv na slovenske javne finance je znaten, vzdržnost pa ne bo ogrožena, če se dovoli odklon od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja. Zato je bila zaradi upoštevanja teh dodatnih proračunskih stroškov zahtevana prilagoditev za dosego srednjeročnega proračunskega cilja za leto 2016 znižana. Za leto 2017 bo končna ocena opravljena spomladi 2018, tudi glede upravičenih zneskov, in sicer na podlagi ugotovljenih podatkov, kot so jih predložili slovenski organi.

(8)

Svet je 12. julija 2016 Sloveniji priporočil, naj v letu 2017 doseže letno fiskalno prilagoditev v višini vsaj 0,6 % BDP, da bi se približala srednjeročnemu proračunskemu cilju. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2017 obstaja v letu 2017 tveganje določenega odklona od te zahteve.

(9)

V letu 2018 naj bi se Slovenija glede na svoj fiskalni položaj in zlasti raven dolga z dodatno prilagoditvijo približala ustreznemu srednjeročnemu proračunskemu cilju. V skladu s skupno dogovorjeno prilagoditveno matriko v okviru Pakta za stabilnost in rast ta prilagoditev pomeni zahtevo po nominalni stopnji rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov (6), ki ne presega 0,6 %. To bi ustrezalo strukturni prilagoditvi v višini 1 % BDP. Ob nespremenjenih politikah obstaja v letu 2018 tveganje znatnega odklona od te zahteve. Slovenija bo v letih 2017 in 2018 predvidoma izpolnjevala pravilo glede dolga. Svet na splošno meni, da bi morala biti Slovenija pripravljena v letu 2017 sprejeti dodatne ukrepe in da bodo v letu 2018 potrebni dodatni ukrepi, da bi izpolnila določbe Pakta za stabilnost in rast. Vendar bi bilo treba v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 pri oceni proračunskih načrtov in rezultatov upoštevati proračunski saldo države članice glede na ciklične pogoje. Kot je navedeno v sporočilu Komisije o evropskem semestru za leto 2017, priloženem tem priporočilom za posamezne države, bo treba pri oceni osnutka proračunskega načrta za leto 2018 in poznejši oceni proračunskih rezultatov za leto 2018 ustrezno upoštevati cilj glede fiskalne naravnanosti, ki prispeva tako h krepitvi trenutnega okrevanja kot tudi k zagotavljanju vzdržnosti javnih financ Slovenije. Pri tem Svet ugotavlja, da namerava Komisija izvesti splošno oceno v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97, zlasti glede na ciklično situacijo v Sloveniji. Poleg tega obstaja v specifičnem primeru Slovenije znatna negotovost glede ciklične situacije zaradi izrazito velikega gospodarskega krčenja v obdobju 2008–2013 ter obsežnih strukturnih reform in reform v finančnem sektorju, ki se izvajajo.

(10)

Zakon o fiskalnem pravilu, sprejet julija 2015, je uvedel srednjeročni proračunski okvir za sektor država. Da bi postal operativen, so potrebne nekatere spremembe Zakona o javnih financah. Vlada se je prvotno zavezala, da bo spremenjeni Zakon o javnih financah sprejet v šestih mesecih po sprejetju Zakona o fiskalnem pravilu. Vendar je bil ta rok večkrat odložen in akt o spremembah še ni bil predložen v obravnavo Državnemu zboru. Spremenjeni Zakon o javnih financah je eden od pravnih instrumentov za prenos Direktive Sveta 2011/85/EU (7) v nacionalno zakonodajo, kar bi države članice morale zaključiti do konca leta 2013. Člani Fiskalnega sveta so bili imenovani 21. marca 2017.

(11)

Visok javni dolg, ki je leta 2016 znašal 79,7 % BDP, je razlog za ranljivost slovenskih javnih financ. Prebivalstvo države se stara hitreje kot v večini držav članic. Slovenija se sooča z visokimi tveganji za dolgoročno vzdržnost javnih financ in ima med vsemi državami članicami najvišji kazalnik vrzeli v dolgoročni vzdržnosti, ki je posledica predvidenega povečanja javnofinančnih odhodkov za pokojnine, zdravstvo in dolgotrajno oskrbo.

(12)

Vlada je predstavila predloge za reformo zdravstvenega sistema. Februarja 2017 je bil v javno razpravo dan predlog Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je osrednji del reforme in naj bi bil Državnemu zboru predložen do poletja 2017. Pomembno je, da se predvideni časovni okvir spoštuje, saj bo to omogočilo, da zakon začne veljati že v letu 2017. Decembra 2016 sta bila predstavljena predloga za spremembo Zakona o zdravstveni dejavnosti in Zakona o pacientovih pravicah, poleg tega pa je bil sprejet nov Zakon o lekarniški dejavnosti. Preostali izzivi zadevajo upravljanje in uspešnost bolnišnic, primarno zdravstveno varstvo, ki ima nadzorno vlogo pri bolnišnični oskrbi, plačilne sisteme bolnišnic, ocenjevanje zdravstvene tehnologije in informacijske sisteme. Poleg tega ostajajo koristi centraliziranega javnega naročanja zdravstvenih proizvodov in storitev v veliki meri neizkoriščene, medtem pa je v pripravi novo centralizirano javno naročanje zdravil, ki bi lahko prispevalo k večji preglednosti in stroškovni učinkovitosti javnega naročanja. Velik izziv je tudi napredek pri reformi dolgotrajne oskrbe. Slovenija še vedno nima celostnega sistema dolgotrajne oskrbe. V pripravi je pilotni projekt za določitev potreb po dolgotrajni oskrbi.

(13)

Vlada je aprila 2016 sprejela belo knjigo o pokojninah, s čimer se je začela javna razprava o prihodnosti pokojninskega sistema, vendar pa še vedno ni konkretnih zakonodajnih predlogov. Izzivi za prihodnost so zagotovitev dolgoročne vzdržnosti in ustreznosti pokojninskega sistema s prilagoditvijo zakonsko določene upokojitvene starosti pričakovani življenjski dobi in spodbujanjem poznejšega upokojevanja, povečanje pokritosti s shemami dodatnega pokojninskega zavarovanja, ustrezna obravnava različnih poklicnih poti in zmanjšanje tveganja revščine starejših.

(14)

Kazalniki trga dela in socialni kazalniki so se še naprej izboljševali. Ustvarjanje novih delovnih mest se je povečalo in brezposelnost se zmanjšuje. Delež prebivalstva, ki ga ogrožata revščina in socialna izključenost, se je zmanjšal, vendar pri starejših ostaja nad povprečjem Unije. Razmere na trgu dela se izboljšujejo in prinašajo priložnosti za zaposlovanje starejših delavcev, vendar njihove stopnje delovne aktivnosti ostajajo nizke. V zadnjih letih postaja vse bolj razširjeno upokojevanje prek sistema zavarovanja za primer brezposelnosti. Dolgotrajna brezposelnost je še vedno nad predkriznimi ravnmi in predstavlja več kot polovico vseh brezposelnih oseb. Več kot 40 % vseh dolgotrajno brezposelnih je starejših od 50 let, skoraj polovica od teh pa je brezposelna dve leti ali več. Pripravljena sta bila analiza in akcijski načrt, katerega cilj je povišanje stopnje zaposlenosti starejših delavcev in o katerem se je razpravljalo s socialnimi partnerji. Pravočasna izvedba akcijskega načrta lahko prispeva k izboljšanju aktivacije starejših delavcev. Stopnja zaposlenosti nizko usposobljenih delavcev ostaja nizka ter krepko pod predkrizno ravnjo in povprečjem Unije. Načrt za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja, sprejet januarja 2016, ohranja sedanji pristop, odhodki za to področje pa ostajajo nizki. Starejši in nizko usposobljeni delavci so v ukrepih aktivne politike zaposlovanja še vedno premalo zastopani. Segmentacija trga dela kljub reformi iz leta 2013 ostaja izziv.

(15)

Raven slabih posojil je še vedno visoka, vendar se zanesljivo znižuje. Banka Slovenije je uvedla številne ukrepe, ki banke spodbujajo k vzdržnemu zmanjševanju slabih posojil. Pritiski zmanjševanja dolga so začeli popuščati, vendar se kreditni tokovi podjetjem še naprej krčijo. Napredek pri zmanjševanju dolga je bil po podjetjih neenakomeren. Konsolidacija in prestrukturiranje bančnega sektorja napredujeta, pri čemer je bila v letu 2016 zaključena združitev treh bank. Slovenija se je zavezala, da bo do 31. decembra 2017 prodala vsaj 50 % svojega deleža v največji banki v državni lasti in dodatnih 25 % minus en delež do 31. decembra 2018. S spremembami zakonodajnega okvira so bile dodatno okrepljene zmogljivosti za prestrukturiranje podjetij Družbe za upravljanje terjatev bank. Delež slabih posojil je pri MSP še vedno visok. Za obravnavanje tega vprašanja je bil s pomočjo Svetovne banke oblikovan sistematičen pristop k prestrukturiranju slabih posojil MSP. Poleg tega je vlada sprejela zakonodajni predlog za vzpostavitev centralnega kreditnega registra, da bi se omogočilo učinkovitejše upravljanje tveganj in zmanjšalo tveganje zadolženosti.

(16)

Dostop do alternativnih virov financiranja za kreditno sposobna podjetja je zelo omejen. Slovenski podjetniški sklad ter Slovenska izvozna in razvojna banka (SID Banka) sta v glavnem uvedla nove dolžniške instrumente za MSP, ki vključujejo ukrepe, kot so mikrokrediti. Slovenski podjetniški sklad je leta 2016 izvedel eno shemo semenskega kapitala, ki je podprla blizu 50 upravičenih MSP. Drugi alternativni instrumenti financiranja, vključno s tveganim in lastniškim kapitalom z uporabo skladov ESI, bi bili lahko pomemben vir dodatnega financiranja, vendar ostajajo večinoma neizkoriščeni.

(17)

Strategija za razvoj javne uprave v obdobju 2015–2020 se izvaja in dosežen je bil določen napredek. Vendar so bili nekateri ukrepi, kot je sprejetje Zakona o javnih uslužbencih, ponovno odloženi. Vladni program za zmanjšanje upravnega bremena je po ocenah med letoma 2009 in 2015 omogočil prihranke v skupnem znesku 365 milijonov EUR in izvedenih je bilo skoraj 60 % od 318 ukrepov za zmanjšanje upravnega bremena. Vendar zapleteni in dolgotrajni upravni postopki, zlasti na področju gradbeništva in prostorskega načrtovanja, še naprej zavirajo zasebne naložbe. Učinkovitost in kakovost pravosodnega sistema sta se dodatno izboljšali, vendar je pri gospodarskih zadevah čas do razpisa prve obravnave še vedno predolg in zahtevkov ni mogoče vložiti v elektronski obliki. Kljub sprejetju nekaterih ključnih protikorupcijskih reform, kot je program ničelne tolerance do korupcije, je zaznavanje korupcije še vedno negativno in zdi se, da vpliva na poslovne odločitve. Pri posodobitvi regulacije poklicev so se reforme po začetnem napredku upočasnile. Odprava omejevalnih ovir pri regulaciji poklicev bi lahko podpirala konkurenco na trgih teh poklicev.

(18)

Kljub programu privatizacije, ki se je začel izvajati leta 2013, vpletenost države v gospodarstvo ostaja visoka. Država je največji delodajalec, upravljavec premoženja in podjetniški dolžnik v Sloveniji. Visoko državno lastništvo ima skupaj s šibkim korporativnim upravljanjem znatne fiskalne in gospodarske posledice. V obdobju 2007–2014 so te ocenjene na 13 milijard EUR ali približno tretjino BDP, vzrok pa so predvsem ukrepi za stabilizacijo finančnega sektorja in izpad dobička podjetij v državni lasti v primerjavi s primerljivimi zasebnimi podjetji. Uspešnost podjetij v državni lasti se je pod vplivom novega sistema korporativnega upravljanja začela izboljševati, vendar so tveganja še vedno prisotna. Rezultati do konca leta 2015 so pokazali boljšo dobičkonosnost podjetij, ki jih upravlja Slovenski državni holding, čeprav nekoliko zaostajajo za vmesnim ciljem iz strategije upravljanja. Vlada je januarja 2017 odobrila načrt upravljanja naložb za leto 2017, ki količinsko opredeljuje kazalnike uspešnosti za vsako posamezno podjetje v državni lasti in vsebuje posodobljen seznam sredstev za odprodajo. Še vedno pa ni bila opravljena revizija strategije upravljanja naložb, ki jo je Državni zbor prvič odobril leta 2015, pri čemer je vlada svojo odločitev preložila v drugo polovico leta 2017. Čeprav je bila konec februarja 2017 imenovana nova predsednica uprave, nadzorni svet še ni v polni sestavi.

(19)

V okviru evropskega semestra 2017 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Slovenije in jo objavila v poročilu o državi za leto 2017. Prav tako je ocenila program stabilnosti za leto 2017 in nacionalni program reform za leto 2017 ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Slovenija prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka Unije v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko v Sloveniji, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(20)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program stabilnosti za leto 2017, njegovo mnenje (8) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 spodaj.

(21)

Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda Komisije in te ocene preučil nacionalni program reform za leto 2017 in program stabilnosti za leto 2017. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena v priporočilih 1 in 3 spodaj –

1.

Nadaljuje z znatnim fiskalnim naporom za leto 2018 v skladu z zahtevami preventivnega dela Pakta za stabilnost in rast, ob upoštevanju potrebe po okrepitvi trenutnega okrevanja in zagotavljanju vzdržnosti javnih financ Slovenije. Sprejme in izvede predlagano reformo zdravstvenega sistema ter sprejme načrtovano reformo dolgotrajne oskrbe, s katero se bo povečala stroškovna učinkovitost, dostopnost in kakovost oskrbe. V celoti izkoristi potencial centraliziranega javnega naročanja v zdravstvenem sektorju. Sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti in ustreznosti pokojninskega sistema.

2.

Okrepi prizadevanja za povečanje zaposljivosti nizko usposobljenih in starejših delavcev, zlasti s ciljnimi ukrepi na področju vseživljenjskega učenja in aktivacijskimi ukrepi.

3.

Izboljša pogoje financiranja, vključno s spodbujanjem trajnega reševanja slabih posojil in dostopom do alternativnih virov financiranja. Zagotovi polno izvajanje strategije Družbe za upravljanje terjatev bank. Zmanjša upravno breme za podjetja, ki izvira iz predpisov o prostorskem načrtovanju in gradbenih dovoljenjih, in zagotovi dobro upravljanje podjetij v državni lasti.