7.12.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 323/1 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2017/2117
z dne 21. novembra 2017
o določitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT) v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta za proizvodnjo organskih kemikalij v velikih količinah
(notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 7469)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (1) in zlasti člena 13(5) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT) so referenca za določanje pogojev v dovoljenju za obrate iz poglavja II Direktive 2010/75/EU, pristojni organi pa bi morali določiti mejne vrednosti emisij, ki zagotavljajo, da emisije pri običajnih pogojih obratovanja ne presegajo ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, kot so določene v zaključkih o BAT. |
(2) |
Forum, v katerega so vključeni predstavniki držav članic, zadevnih industrijskih panog in nevladnih organizacij, ki spodbujajo varstvo okolja, vzpostavljen s sklepom Komisije z dne 16. maja 2011 (2), je 5. aprila 2017 Komisiji predložil mnenje o predlagani vsebini referenčnega dokumenta BAT za proizvodnjo organskih kemikalij v velikih količinah. Navedeno mnenje je javno dostopno. |
(3) |
Zaključki o BAT, predstavljeni v Prilogi k temu sklepu, so ključni element navedenega referenčnega dokumenta BAT. |
(4) |
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 75(1) Direktive 2010/75/EU – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Sprejmejo se zaključki o BAT za proizvodnjo organskih kemikalij velikih količinah, kot so navedeni v Prilogi.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Bruslju, 21. novembra 2017
Za Komisijo
Karmenu VELLA
Član Komisije
(1) UL L 334, 17.12.2010, str. 17.
(2) Sklep Komisije z dne 16. maja 2011 o vzpostavitvi foruma za izmenjavo informacij v skladu s členom 13 Direktive 2010/75/EU o industrijskih emisijah (UL C 146, 17.5.2011, str. 3).
PRILOGA
ZAKLJUČKI O NAJBOLJŠIH RAZPOLOŽLJIVIH TEHNIKAH (BAT) ZA PROIZVODNJO ORGANSKIH KEMIKALIJ V VELIKIH KOLIČINAH
PODROČJE UPORABE
Ti zaključki o BAT se nanašajo na proizvodnjo naslednjih organskih kemikalij iz oddelka 4.1 Priloge I k Direktivi 2010/75/EU:
(a) |
enostavnih ogljikovodikov (nerazvejani ali ciklični, nasičeni ali nenasičeni, alifatski ali aromatski); |
(b) |
ogljikovodikov z vezanim kisikom, kot so alkoholi, aldehidi, ketoni, karboksilne kisline, estri, zmesi estrov, acetati, etri, peroksidi in epoksi smole; |
(c) |
ogljikovodikov z vezanim žveplom; |
(d) |
ogljikovodikov z vezanim dušikom, kot so amini, amidi, dušikove, nitro- ali nitratne spojine, nitrili, cianati, izocianati; |
(e) |
ogljikovodikov z vezanim fosforjem; |
(f) |
halogeniranih ogljikovodikov; |
(g) |
organokovinskih spojin; |
(k) |
površinsko aktivnih snovi (tenzidov). |
Ti zaključki o BAT se nanašajo tudi na proizvodnjo vodikovega peroksida, kot je navedeno v oddelku 4.2(e) Priloge I k Direktivi 2010/75/EU.
Ti zaključki o BAT se nanašajo na zgorevanje goriv v procesnih pečeh/grelnikih, kadar je to del zgoraj navedenih dejavnosti.
Ti zaključki o BAT se nanašajo na proizvodnjo zgoraj navedenih kemikalij v neprekinjenih postopkih, kadar skupna proizvodna zmogljivost za navedene kemikalije presega 20 kt/leto.
V teh zaključkih o BAT se ne obravnavajo:
— |
zgorevanje goriv, ki ne poteka v procesni peči/grelniku ali termičnem/katalitičnem oksidatorju; to se lahko obravnava v zaključkih o BAT za velike kurilne naprave (LCP); |
— |
sežiganje odpadkov; to se lahko obravnava v zaključkih o BAT za sežiganje odpadkov (WI); |
— |
proizvodnja etanola v obratu, zajeta v opisu dejavnosti iz oddelka 6.4(b)(ii) Priloge I k Direktivi 2010/75/EU ali zajeta kot dejavnost, ki je neposredno povezana s takim obratom; to se lahko obravnava v zaključkih o BAT za industrijo hrane, pijače in mleka (FDM). |
Drugi zaključki o BAT, ki so dopolnilni za dejavnosti, vključene v te zaključke o BAT, so:
— |
čiščenje odpadnih voda in plinov ter ravnanje z njimi v kemijski industriji (CWW); |
— |
čiščenje odpadnih plinov v kemijski industriji (WGC). |
Drugi zaključki o BAT in referenčni dokumenti, ki so lahko pomembni za dejavnosti, vključene v te zaključke o BAT, so:
— |
gospodarski učinki in učinki za različne prvine okolja (ECM); |
— |
emisije iz skladiščenja (EFS); |
— |
energijska učinkovitost (ENE); |
— |
industrijski hladilni sistemi (ICS); |
— |
velike kurilne naprave (LCP); |
— |
rafiniranje nafte in plina (REF); |
— |
spremljanje emisij v zrak in vodo iz obratov iz direktive o industrijskih emisijah (ROM); |
— |
sežiganje odpadkov (WI); |
— |
ravnanje z odpadki (WT). |
SPLOŠNE UGOTOVITVE
Najboljše razpoložljive tehnike
Tehnike, navedene in opisane v teh zaključkih o BAT, niso niti zavezujoče niti izčrpne. Uporabljajo se lahko druge tehnike, s katerimi se zagotovi vsaj enakovredna stopnja varstva okolja.
Če ni navedeno drugače, se zaključki o BAT uporabljajo za vse naprave, ki so predmet teh zaključkov.
Čas povprečenja in referenčni pogoji v zvezi z emisijami v zrak
Če ni navedeno drugače, se ravni emisij, povezane z BAT, za emisije v zrak, navedene v teh zaključkih o BAT, nanašajo na vrednosti koncentracij, izražene kot masa izpuščene snovi na prostornino odpadnega plina pod standardnimi pogoji (suhi plin pri temperaturi 273,15 K in tlaku 101,3 kPa) in v enoti mg/Nm3.
Če ni navedeno drugače, je čas povprečenja, povezan z ravnmi emisij, povezanimi z BAT, za emisije v zrak, opredeljen, kot sledi.
Vrsta meritve |
Čas povprečenja |
Opredelitev |
Stalno |
Dnevno povprečje |
Povprečje v enodnevnem obdobju na podlagi veljavnih urnih in polurnih povprečij. |
Redno |
Povprečje v obdobju vzorčenja |
Povprečje treh zaporednih meritev, pri čemer vsaka traja vsaj 30 minut (1) (2). |
Kadar se ravni emisij, povezane z BAT, nanašajo na posebne obremenitve z emisijami, izražene kot obremenitev izpuščene snovi na enoto proizvodnje, se povprečne posebne obremenitve z emisijami ls izračunajo po enačbi 1:
Enačba 1: |
|
pri čemer je:
n |
= |
število obdobij merjenja, |
ci |
= |
povprečna koncentracija snovi v i-tem obdobju merjenja, |
qi |
= |
povprečni pretok v i-tem obdobju merjenja, |
pi |
= |
proizvodnja v i-tem obdobju merjenja. |
Referenčna vsebnost kisika
Za procesne peči/grelnike referenčna vsebnost kisika v odpadnih plinih (OR ) znaša 3 volumske odstotke.
Pretvorba v referenčno vsebnost kisika
Koncentracija emisij pri referenčni vsebnosti kisika se izračuna po enačbi 2:
Enačba 2: |
|
pri čemer je:
ER |
= |
koncentracija emisij pri referenčni vsebnosti kisika OR , |
OR |
= |
referenčna vsebnost kisika v volumskih odstotkih, |
EM |
= |
izmerjena koncentracija emisij, |
OM |
= |
izmerjena vsebnost kisika v volumskih odstotkih. |
Čas povprečenja za emisije v vodo
Če ni navedeno drugače, je čas povprečenja, povezan z ravnmi okoljske učinkovitosti, povezanimi z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, za emisije v vodo, izražene v koncentracijah, opredeljen, kot sledi.
Čas povprečenja |
Opredelitev |
Povprečje vrednosti, dobljenih v enem mesecu |
Vrednost pretočno utežnega povprečja vseh 24-urnih pretočno sorazmernih sestavljenih vzorcev, dobljenih v enem mesecu pri običajnih obratovalnih pogojih (3). |
Povprečje vrednosti, dobljenih v enem letu |
Vrednost pretočno uteženega povprečja vseh 24-urnih pretočno sorazmernih sestavljenih vzorcev, dobljenih v enem letu pri običajnih obratovalnih pogojih (3). |
Pretočno utežene povprečne koncentracije parametra (cw ) se izračunajo po enačbi 3:
Enačba 3: |
|
pri čemer je:
n |
= |
število obdobij merjenja, |
ci |
= |
povprečna koncentracija parametra v i-tem obdobju merjenja, |
qi |
= |
povprečni pretok v i-tem obdobju merjenja. |
Kadar se ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, nanašajo na posebne obremenitve z emisijami, izražene kot obremenitev izpuščene snovi na enoto proizvodnje, se povprečne posebne obremenitve z emisijami izračunajo po enačbi 1.
Kratice in opredelitve pojmov
V teh zaključkih o BAT se uporabljajo naslednje kratice in opredelitve pojmov:
Uporabljeni izraz |
Opredelitev |
||||
Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT |
Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, kot je opisano v Izvedbenem sklepu Komisije 2012/119/EU (4). Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, vključujejo ravni emisij, povezane z BAT, kot je opredeljeno v členu 3(13) Direktive 2010/75/EU. |
||||
BTX |
Skupni izraz za benzen, toluen in orto/meta/paraksilen ali njihove mešanice. |
||||
CO |
Ogljikov monoksid |
||||
Kurilna enota |
Katera koli tehnična naprava, v kateri oksidirajo goriva, da se uporabi tako nastala toplota. Kurilne enote vključujejo kotle, motorje, turbine in procesne peči/grelnike, vendar ne vključujejo enot za čiščenje odpadnih plinov (npr. termični/katalitični oksidator, ki se uporablja za zmanjševanje emisij organskih spojih). |
||||
Stalne meritve |
Meritve z „avtomatiziranimi merilnimi sistemi“, ki so trajno nameščeni na kraju postavitve. |
||||
Neprekinjen postopek |
Postopek, pri katerem se surovine nenehno dovajajo v reaktor, reakcijski produkti pa se nato dovajajo v naslednje povezane enote za separacijo in/ali predelavo. |
||||
Baker |
Skupna količina bakra in njegovih spojin, raztopljenih ali v obliki delcev, izražena kot Cu. |
||||
DNT |
Dinitrotoluen |
||||
EB |
Etilbenzen |
||||
EDC |
Etilen diklorid |
||||
EG |
Etilen glikoli |
||||
EO |
Etilen oksid |
||||
Etanolamini |
Skupni izraz za monoetanolamin, dietanolamin in trietanolamin ali njihove mešanice. |
||||
Etilen glikoli |
Skupni izraz za monoetilen glikol, dietilen glikol in trietilen glikol ali njihove mešanice. |
||||
Obstoječa naprava |
Naprava, ki ni nova naprava. |
||||
Obstoječa enota |
Enota, ki ni nova enota. |
||||
Dimni plin |
Izpušni plin, ki zapušča kurilno enoto. |
||||
I-TEQ |
Mednarodni toksični ekvivalent, izpeljan na podlagi mednarodnih faktorjev toksične ekvivalence, kakor so opredeljeni v delu 2 Priloge VI k Direktivi 2010/75/EU. |
||||
Nižji olefini |
Skupni izraz za etilen, propilen, butilen in butadien ali njihove mešanice. |
||||
Večja posodobitev naprave |
Večja sprememba zasnove ali tehnologije naprave z večjimi prilagoditvami ali zamenjavami procesnih enot in/ali enot za zmanjševanje emisij in s tem povezane opreme. |
||||
MDA |
Metilen difenil diamin |
||||
MDI |
Metilen difenil diizocianat |
||||
Naprava za MDI |
Naprava za proizvodnjo MDI iz MDA s fosgeniranjem. |
||||
Nova naprava |
Nova naprava, za katero se prvič pridobi dovoljenje za obratovanje na mestu obrata po objavi teh zaključkov o BAT, ali popolna nadomestitev naprave po objavi teh zaključkov o BAT. |
||||
Nova enota |
Enota, za katero se prvič pridobi dovoljenje za obratovanje po objavi teh zaključkov o BAT, ali popolna nadomestitev enote po objavi teh zaključkov o BAT. |
||||
Prekurzorji NOX |
Spojine, ki vsebujejo dušik (npr. amoniak, dušikovi plini in organske spojine, ki vsebujejo dušik), v vhodni surovini za toplotno obdelavo, pri kateri nastajajo emisije NOX. Elementarni dušik ni vključen. |
||||
PCDD/F |
Poliklorirani dibenzodioksini in dibenzofurani |
||||
Redne meritve |
Merjenje v določenih časovnih intervalih z uporabo ročnih ali avtomatiziranih metod. |
||||
Procesna peč/grelnik |
Procesne peči ali grelniki so:
Opozoriti je treba, da lahko imajo procesne peči/grelniki zaradi uporabe dobrih praks za energijsko predelavo povezane sisteme za proizvodnjo pare/električne energije. To se šteje za sestavni del zasnove procesne peči/grelnika, ki ga ni mogoče obravnavati ločeno. |
||||
Procesni izhodni plin |
Plin, ki zapušča postopek in se nadalje obdela za predelavo in/ali zmanjšanje emisij. |
||||
NOX |
Skupna količina dušikovega monoksida (NO) in dušikovega dioksida (NO2), izražena kot NO2. |
||||
Ostanki |
Snovi ali predmeti, ki pri dejavnostih, vključenih v področje uporabe tega dokumenta, nastanejo kot odpadki ali stranski proizvodi. |
||||
RTO |
Regenerativni termični oksidator |
||||
SCR |
Selektivna katalitična redukcija |
||||
SMPO |
Monomer stirena in propilen oksid |
||||
SNCR |
Selektivna nekatalitična redukcija |
||||
SRU |
Enota za zajem žvepla |
||||
TDA |
Toluen diamin |
||||
TDI |
Toluen diizocianat |
||||
Naprava za TDI |
Naprava za proizvodnjo TDI iz TDA s fosgeniranjem |
||||
TOC |
Skupni organski ogljik, izražen kot C; vključuje vse organske spojine (v vodi). |
||||
Skupne suspendirane trdne snovi (TSS) |
Masna koncentracija vseh suspendiranih trdnih snovi, izmerjena s filtracijo prek filtrov iz steklenih vlaken in gravimetrijo. |
||||
TVOC |
Skupni hlapni organski ogljik; skupna količina hlapnih organskih spojin, izmerjena s plamensko ionizacijskim detektorjem (FID) in izražena kot skupni ogljik. |
||||
Enota |
Segment/del naprave, v katerem poteka nek postopek ali operacija (npr. reaktor, pralnik, destilacijski stolp). Enote so lahko nove enote ali obstoječe enote. |
||||
Veljavno urno ali polurno povprečje |
Enourno (ali polurno) povprečje se šteje za veljavno, če se ne izvajajo vzdrževalna dela avtomatiziranega merilnega sistema oziroma sistem ni v okvari. |
||||
VCM |
Monomer vinil klorida |
||||
VOC |
Hlapne organske spojine, kot so opredeljene v členu 3(45) Direktive 2010/75/EU. |
1. SPLOŠNI ZAKLJUČKI O BAT
Poleg splošnih zaključkov o BAT iz tega oddelka se uporabljajo tudi zaključki o BAT za posamezne sektorje iz oddelkov od 2 do 11.
1.1 Spremljanje emisij v zrak
BAT 1: |
Najboljša razpoložljiva tehnika je spremljanje zajetih emisij v zrak iz procesnih peči/grelnikov v skladu s standardi EN, pri čemer je najmanjša pogostost spremljanja navedena v spodnji preglednici. Če standardi EN niso na voljo, je najboljša razpoložljiva tehnika uporaba standardov ISO, nacionalnih standardov ali drugih mednarodnih standardov, s katerimi se zagotovijo z znanstvenega vidika enako kakovostni podatki.
|
BAT 2: |
Najboljša razpoložljiva tehnika je spremljanje zajetih emisij v zrak, ki niso iz procesnih peči/grelnikov, v skladu s standardi EN, pri čemer je najmanjša pogostost spremljanja navedena v spodnji preglednici. Če standardi EN niso na voljo, je najboljša razpoložljiva tehnika uporaba standardov ISO, nacionalnih standardov ali drugih mednarodnih standardov, s katerimi se zagotovijo z znanstvenega vidika enako kakovostni podatki.
|
1.2 Emisije v zrak
1.2.1 Emisije v zrak iz procesnih peči/grelnikov
BAT 3: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij CO in nezgorelih snovi iz procesnih peči/grelnikov v zrak je optimizirano zgorevanje. Optimizirano zgorevanje se doseže z dobro zasnovo in delovanjem opreme, kar vključuje optimizacijo temperature in zadrževalnega časa v območju zgorevanja, učinkovito mešanje goriva in zgorevalnega zraka ter nadzor zgorevanja. Nadzor zgorevanja temelji na stalnem spremljanju in avtomatiziranem nadzoru ustreznih parametrov zgorevanja (npr. O2, CO, razmerje med gorivom in zrakom ter nezgorele snovi). |
BAT 4: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij NOX iz procesnih peči/grelnikov v zrak je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.
Ravni emisij, povezane z BAT: glej tabelo 2.1 in tabelo 10.1. |
BAT 5: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje emisij prahu iz procesnih peči/grelnikov v zrak je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.
|
BAT 6: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje emisij SO2 iz procesnih peči/grelnikov v zrak je uporaba ene ali obeh spodaj navedenih tehnik.
|
1.2.2 Emisije v zrak iz uporabe SCR ali SNCR
BAT 7: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij amoniaka, ki se uporablja pri selektivni katalitični redukciji (SCR) ali selektivni nekatalitični redukciji (SNCR) za zmanjšanje emisij NOX, v zrak je optimizacija zasnove in/ali delovanja SCR ali SNCR (npr. optimizirano razmerje med reagentom in NOX, homogena porazdelitev reagenta in optimalna velikost kapljic reagenta). Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije iz peči za krekiranje nižjih olefinov pri uporabi SRC ali SNRC: tabela 2.1. |
1.2.3 Emisije v zrak iz drugih postopkov/virov
1.2.3.1
BAT 8: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje obremenitve z onesnaževali, poslanimi v končno čiščenje odpadnih plinov, in učinkovitejšo rabo virov je uporaba ustrezne kombinacije spodaj navedenih tehnik za tokove procesnih izhodnih plinov.
|
BAT 9: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje obremenitve z onesnaževali, poslanimi v končno čiščenje odpadnih plinov, in povečanje energijske učinkovitosti je dovajanje tokov procesnih izhodnih plinov z zadostno kalorično vrednostjo v kurilno enoto. BAT 8a in 8b imata prednost pred dovajanjem tokov procesnega izhodnega plina v kurilno enoto. Ustreznost: Dovajanje tokov procesnega izhodnega plina v kurilno enoto je lahko omejeno zaradi prisotnosti onesnaževal ali zaradi varnostnih razlogov. |
BAT 10: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje zajetih emisij organskih spojin v zrak je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.
|
BAT 11: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje zajetih emisij prahu v zrak je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.
|
BAT 12: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij žveplovega dioksida in drugih kislih plinov (npr. HCl) v zrak je mokro čiščenje. Opis: Za opis mokrega čiščenja glej oddelek 12.1. |
1.2.3.2
BAT 13: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij NOX, CO, in SO2 iz termičnega oksidatorja v zrak je uporaba ustrezne kombinacije spodaj navedenih tehnik.
|
1.3 Emisije v vodo
BAT 14: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjševanje količine odpadne vode, obremenjenosti z onesnaževali, ki se pošljejo v primerno končno čiščenje (običajno biološko čiščenje), in emisij v vodo je uporaba celovite strategije za upravljanje in čiščenje odpadnih voda, ki vključuje ustrezno kombinacijo v proces vključenih tehnik, tehnik za zajem onesnaževal pri viru in tehnik predhodne obdelave, na podlagi informacij iz popisa tokov odpadnih voda iz zaključkov o BAT za čiščenje odpadnih voda in plinov ter ravnanje z njimi v kemijski industriji. |
1.4 Učinkovita raba virov
BAT 15: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za učinkovitejšo rabo virov pri uporabi katalizatorjev je kombinacija spodaj navedenih tehnik.
|
BAT 16: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za učinkovitejšo rabo virov je predelava in ponovna uporaba organskih topil. Opis: Organska topila, ki se uporabljajo v postopkih (npr. kemične reakcije) ali operacijah (npr. ekstrakcija), se predelajo z uporabo ustreznih tehnik (npr. destilacija ali separacija tekoče faze), po potrebi prečistijo (npr. z destilacijo, adsorpcijo, odstranjevanjem ali filtracijo) in vrnejo v postopek ali operacijo. Predelana in ponovno uporabljena količina je odvisna od postopka. |
1.5 Ostanki
BAT 17: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali, kjer to ni mogoče, zmanjšanje količine odpadkov, namenjenih za odstranitev, je uporaba ustrezne kombinacije spodaj navedenih tehnik.
|
1.6 Pogoji, ki niso običajni pogoji obratovanja
BAT 18: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje emisij zaradi okvar opreme je uporaba vseh spodaj navedenih tehnik.
|
BAT 19: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje emisij v zrak in vodo v pogojih, ki niso običajni pogoji obratovanja, je izvajanje ukrepov, ki so sorazmerni s pomembnostjo morebitnih izpustov onesnaževal:
|
2. ZAKLJUČKI O BAT ZA PROIZVODNJO NIŽJIH OLEFINOV
Poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1 se za proizvodnjo nižjih olefinov s parnim krekiranjem uporabljajo tudi zaključki o BAT iz tega oddelka.
2.1 Emisije v zrak
2.1.1 Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije v zrak iz peči za krekiranje nižjih olefinov
Preglednica 2.1
Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije NOX in NH3 v zrak iz peči za krekiranje nižjih olefinov
Parameter |
Ravni emisij, povezane z BAT (18) (19) (20) (dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja) (mg/Nm3 pri 3 vol. % O2) |
|
Nova peč |
Obstoječa peč |
|
NOX |
60–100 |
70–200 |
NH3 |
< 5–15 (21) |
S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 1.
2.1.2 Tehnike za zmanjšanje emisij iz odstranjevanja oblog koksa
BAT 20: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu in CO v zrak iz odstranjevanja oblog koksa iz cevi naprav za krekiranje je uporaba ustrezne kombinacije spodaj navedenih tehnik za zmanjšanje pogostosti odstranjevanja oblog koksa in ene od spodaj navedenih tehnik za zmanjševanje emisij ali njihove kombinacije.
|
2.2 Emisije v vodo
BAT 21: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje količine organskih spojin in odpadne vode, izpuščenih v čiščenje odpadne vode, je povečanje zajema ogljikovodikov iz vode za ohlajanje iz primarne faze frakcioniranja in ponovna uporaba vode za ohlajanje v sistemu za proizvodnjo pare za redčenje. Opis: Ta tehnika vključuje zagotavljanje učinkovite separacije organske in vodne faze. Zajeti ogljikovodiki se reciklirajo za napravo za krekiranje ali uporabijo kot surovine v drugih kemijskih postopkih. Zajem organskih snovi se lahko poveča, na primer z odstranjevanjem s paro ali plinom ali uporabo povrelnika. Očiščena voda za ohlajanje se ponovno uporabi v sistemu za proizvodnjo pare za redčenje. Splakovalni tok vode za ohlajanje se izpusti v nadaljnjo končno čiščenje odpadne vode, da se prepreči nalaganje soli v sistemu. |
BAT 22: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje obremenitve z organskimi snovmi, izpuščenimi v čiščenje odpadne vode iz izrabljene lužnice kavstičnega pralnika, ki izhaja iz odstranjevanja H2S iz krekiranih plinov, je uporaba odstranjevanja. Opis: Za opis odstranjevanja glej oddelek 12.2. Za odstranjevanje lužnice pralnika se uporablja plinasti tok, ki se nato sežge (npr. v peči za krekiranje). |
BAT 23: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje količine sulfidov, izpuščenih v čiščenje odpadne vode iz izrabljene lužnice kavstičnega pralnika, ki izhaja iz odstranjevanja kislih plinov iz krekiranih plinov, je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.
|
3. ZAKLJUČKI O BAT ZA PROIZVODNJO AROMATOV
Zaključki o BAT v tem oddelku se uporabljajo za proizvodnjo benzena, toluena, orto-, meta- in paraksilena (splošno znanih kot aromati BTX) ter cikloheksana iz stranskega proizvoda piroliznega plina iz naprav za parno krekiranje in iz reformata/nafte, ki nastajata v katalitskem reformerju; uporabljajo se poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1.
3.1 Emisije v zrak
BAT 24: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje obremenitve z organskimi snovmi iz procesnih izhodnih plinov, poslanimi v končno čiščenje odpadnih plinov, in učinkovitejšo rabo virov je zajem organskih materialov z BAT 8b ali, če to ni izvedljivo, izkoriščanje energije iz teh procesnih izhodnih plinov (glej tudi BAT 9). |
BAT 25: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu in organskih spojin v zrak iz regeneracije katalizatorja za hidrogeniranje je pošiljanje procesnih izhodnih plinov iz regeneracije katalizatorja v primeren sistem za čiščenje. Opis: Procesni izhodni plin se pošlje v naprave za mokro ali suho odpraševanje za odstranitev prahu in nato v kurilno enoto ali termični oksidator za odstranitev organskih spojin, da bi preprečili neposredne emisije v zrak ali sežiganje plina. Samo uporaba bobnov za odstranjevanje oblog koksa ne zadostuje. |
3.2 Emisije v vodo
BAT 26: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje količine organskih spojin in odpadne vode, ki se izpustijo iz enot za ekstrakcijo aromatov v čiščenje odpadne vode, je uporaba suhih topil ali uporaba zaprtega sistema za predelavo in ponovno uporabo vode, pri čemer se uporabijo mokra topila. |
BAT 27: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje količine odpadne vode in obremenitve z organskimi snovmi, ki se izpustijo v čiščenje odpadne vode, je uporaba ustrezne kombinacije spodaj navedenih tehnik.
|
3.3 Učinkovita raba virov
BAT 28: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zagotavljanje učinkovite rabe virov je čim večja poraba vodika, ki nastaja na primer pri dealkilacijskih reakcijah, kot kemičnega reagenta ali goriva z uporabo BAT 8a ali, če to ni izvedljivo, za izkoriščanje energije iz teh procesnih izpustov (glej BAT 9). |
3.4 Energijska učinkovitost
BAT 29: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za učinkovito rabo energije pri destilaciji je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.
|
3.5 Ostanki
BAT 30: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje količine izrabljene gline, namenjene za odstranitev, je uporaba ene ali obeh spodaj navedenih tehnik.
|
4. ZAKLJUČKI O BAT ZA PROIZVODNJO ETILBENZENA IN MONOMERA STIRENA
Zaključki o BAT iz tega oddelka se uporabljajo za proizvodnjo etilbenzena z alkilizacijo, katalizirano z zeolitom ali AlCl3, ter za proizvodnjo monomera stirena z dehidrogeniranjem etilbenzena ali sočasno proizvodnjo s propilen oksidom; uporabljajo se poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1.
4.1 Izbira postopka
BAT 31: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje emisij organskih spojin in kislih plinov v zrak, nastajanja odpadne vode in količine odpadkov, namenjenih za odstranitev, iz alkilizacije benzena z etilenom za nove naprave in večje posodobitve naprav je uporaba postopka s katalizatorjem z zeolitom. |
4.2 Emisije v zrak
BAT 32: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje obremenitve s HCl, ki se pošlje v končno čiščenje odpadnih plinov iz enote za alkilizacijo v postopku proizvodnje etilbenzena, kataliziranem z AlCl3, je uporaba kavstičnega pranja. Opis: Za opis kavstičnega pranja glej oddelek 12.1. Ustreznost: Ustrezna je samo za obstoječe naprave, ki uporabljajo postopek proizvodnje etilbenzena, kataliziran z AlCl3. |
BAT 33: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje obremenitve s prahom in HCl, ki se pošljeta v končno čiščenje odpadnih plinov iz operacij zamenjave katalizatorja v postopku proizvodnje etilbenzena, kataliziranem z AlCl3, je uporaba mokrega čiščenja in nato uporaba izrabljene lužnice pralnika kot vode za spiranje v delu postalkilizacijskega reaktorja za spiranje. Opis: Za opis mokrega čiščenja glej oddelek 12.1. |
BAT 34: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje obremenitve z organskimi snovmi, ki se pošljejo v končno čiščenje odpadnih plinov iz enote za oksidacijo v postopku proizvodnje SMPO, je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.
|
BAT 35: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij organskih spojin v zrak iz enote za hidrogeniranje acetofenona v postopku proizvodnje SMPO pri pogojih, ki niso običajni pogoji obratovanja (kot so zagoni), je pošiljanje procesnega izhodnega plina v primeren sistem za čiščenje. |
4.3 Emisije v vodo
BAT 36: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje nastajanja odpadne vode iz dehidrogeniranja etilbenzena in za povečanje predelave organskih spojin je uporaba ustrezne kombinacije spodaj navedenih tehnik.
|
BAT 37: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij organskih peroksidov v vodo iz enote za oksidacijo v postopku proizvodnje SMPO in za zaščito naprave za biološko čiščenje odpadne vode v nadaljevanju je predhodno čiščenje odpadne vode, ki vsebuje organske perokside, s hidrolizo pred združitvijo z drugimi tokovi odpadne vode in izpustom v končno biološko čiščenje. Opis: Za opis hidrolize glej oddelek 12.2. |
4.4 Učinkovita raba virov
BAT 38: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za predelavo organskih spojin iz dehidrogeniranja etilbenzena pred zajemom vodika (glej BAT 39) je uporaba ene ali obeh spodaj navedenih tehnik.
|
BAT 39: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za učinkovitejšo rabo virov je zajem vodika, ki nastaja pri dehidrogeniranju etilbenzena, in njegova uporaba kot kemični reagent ali kot gorivo za sežiganje izhodnega plina pri dehidrogeniranju (npr. v napravah za pregrevanje pare). |
BAT 40: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za učinkovitejšo rabo virov pri enoti za hidrogeniranje acetofenona v postopku proizvodnje SMPO je minimiziranje presežnega vodika ali recikliranje vodika z uporabo BAT 8a. Če BAT 8a ni ustrezna, je najboljša razpoložljiva tehnika energijska predelava (glej BAT 9). |
4.5 Ostanki
BAT 41: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje količine odpadkov, namenjenih za odstranitev, iz nevtralizacije izrabljenega katalizatorja v postopku proizvodnje etilbenzena, kataliziranem z AlCl3, je zajem preostalih organskih spojin z odstranjevanjem in nato koncentracija vodne faze, da nastane uporaben stranski proizvod AlCl3. Opis: Najprej se uporabi odstranjevanje pare za odstranitev VOC, nato pa se izrabljena katalizatorska raztopina koncentrira z uparjanjem, da nastane uporaben stranski proizvod AlCl3. Parna faza se kondenzira, da nastane raztopina HCl, ki se reciklira v postopek. |
BAT 42: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje količine odpadnega katrana, namenjenega za odstranitev, iz destilacijske enote v proizvodnji etilbenzena je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.
|
BAT 43: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje nastajanja koksa (ki je strup za katalizator in odpadek) iz enot za proizvodnjo stirena z dehidrogeniranjem etilbenzena je varno in izvedljivo obratovanje pri najnižjem možnem tlaku. |
BAT 44: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje količine organskih ostankov, namenjenih za odstranitev, pri proizvodnji monomera stirena, vključno s skupno proizvodnjo s propilen oksidom, je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.
|
5. ZAKLJUČKI O BAT ZA PROIZVODNJO FORMALDEHIDA
Zaključki o BAT iz tega oddelka se uporabljajo poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1.
5.1 Emisije v zrak
BAT 45: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje organskih emisij v zrak iz proizvodnje formaldehida in za učinkovito rabo energije je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik.
Preglednica 5.1 Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije TVOC in formaldehida v zrak pri proizvodnji formaldehida
S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 2. |
5.2 Emisije v vodo
BAT 46: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje nastajanja odpadne vode (npr. zaradi čiščenja, razlitja in kondenzatov) in obremenitve z organskimi snovmi, ki se izpustijo v nadaljnjo čiščenje odpadne vode, je uporaba ene ali obeh spodaj navedenih tehnik.
|
5.3 Ostanki
BAT 47: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje količine odpadkov, ki so namenjeni za odstranitev in vsebujejo paraformaldehid, je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.
|
6. ZAKLJUČKI O BAT ZA PROIZVODNJO ETILEN OKSIDA IN ETILEN GLIKOLOV
Zaključki o BAT iz tega oddelka se uporabljajo poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1.
6.1 Izbira postopka
BAT 48: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje porabe etilena in emisij organskih spojin in CO2 v zrak pri novih napravah in večjih posodobitvah naprav je uporaba kisika namesto zraka za neposredno oksidacijo etilena v etilen oksid. |
6.2 Emisije v zrak
BAT 49: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zajem etilena in energije ter zmanjšanje organskih emisij v zrak iz naprave za proizvodnjo EO je uporaba obeh spodaj navedenih tehnik.
|
BAT 50: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje porabe etilena in kisika ter za zmanjšanje emisij CO2 v zrak iz enote za proizvodnjo EO je uporaba kombinacije tehnik iz BAT 15 in uporaba inhibitorjev. Opis: Dodajanje majhnih količin organoklornih inhibitorjev (kot sta etilklorid ali dikloroetan) v material, ki se dovaja v reaktor, za zmanjšanje deleža etilena, ki v celoti oksidira v ogljikov dioksid. Ustrezni parametri za spremljanje uspešnosti katalizatorja vključujejo toploto reakcije in nastajanje CO2 na tono dovedenega etilena. |
BAT 51: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij organskih spojin v zrak pri desorpciji CO2 iz sredstva za čiščenje, uporabljenega v napravi za proizvodnjo EO, je uporaba kombinacije spodaj navedenih tehnik.
Preglednica 6.1 Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije organskih spojin v zrak pri desorpciji CO2 iz sredstva za čiščenje, uporabljenega v napravi za proizvodnjo EO
S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 2. |
BAT 52: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij EO v zrak je uporaba mokrega čiščenja za tokove odpadnih plinov, ki vsebujejo EO. Opis: Za opis mokrega čiščenja glej oddelek 12.1. Pranje z vodo za odstranitev EO iz tokov odpadnih plinov pred neposrednim sproščanjem ali pred nadaljnjim zmanjšanjem organskih spojin. |
BAT 53: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje emisij organskih spojin v zrak pri hlajenju absorbenta za EO v enoti za predelavo EO je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik.
|
6.3 Emisije v vodo
BAT 54: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje količine odpadne vode in obremenitve z organskimi snovmi iz prečiščevanja proizvoda, ki se izpustijo v končno čiščenje odpadne vode, je uporaba ene ali obeh spodaj navedenih tehnik.
|
6.4 Ostanki
BAT 55: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje količine organskih odpadkov, namenjenih za odstranitev, iz naprav za proizvodnjo EO in EG je uporaba kombinacije spodaj navedenih tehnik.
|
7. ZAKLJUČKI O BAT ZA PROIZVODNJO FENOLA
Zaključki o BAT iz tega oddelka se uporabljajo za proizvodnjo fenola iz kumena in se uporabljajo poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1.
7.1 Emisije v zrak
BAT 56: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za ponovno pridobivanje surovin in zmanjšanje obremenitve z organskimi snovmi, ki se iz enote za oksidacijo kumena pošljejo v končno čiščenje odpadnih plinov, je uporaba kombinacije spodaj navedenih tehnik.
|
BAT 57: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij organskih spojin v zrak je uporaba spodaj navedene tehnike za odpadni plin iz enote za oksidacijo kumena. Najboljša razpoložljiva tehnika za kakršne koli druge posamične ali združene tokove odpadnega plina je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.
Preglednica 7.1 Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije TVOC in benzena v zrak pri proizvodnji fenola
S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 2. |
7.2 Emisije v vodo
BAT 58: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij organskih peroksidov v vodo iz enote za oksidacijo in, če je potrebno, za zaščito naprave za biološko čiščenje odpadne vode v nadaljevanju je predhodno čiščenje odpadne vode, ki vsebuje organske perokside, s hidrolizo pred združitvijo z drugimi tokovi odpadne vode in izpustom v končno biološko čiščenje. Opis: Za opis hidrolize glej oddelek 12.2. Odpadna voda (večinoma iz kondenzatorjev in regeneracije adsorbenta po fazni separaciji) se toplotno (pri temperaturi nad 100 °C in visoki vrednosti pH) ali katalitično obdela za razgradnjo organskih peroksidov na neekotoksične in lažje biološko razgradljive spojine. Preglednica 7.2 Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za organske perokside pri izhodu iz enote za razgradnjo peroksidov
|
BAT 59: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje obremenitve z organskimi snovmi, izpuščenimi iz enote za cepitev in enote za destilacijo v nadaljnje čiščenje odpadne vode, je ponovno pridobivanje fenola in drugih organskih spojin (npr. acetona) z ekstrakcijo, ki ji sledi odstranjevanje. Opis: Ponovno pridobivanje fenola iz tokov odpadne vode, ki vsebuje fenol, s prilagoditvijo vrednosti pH na manj kot 7, ki ji sledi ekstrakcija s primernim topilom in obdelava odpadne vode, da se odstranijo preostalo topilo in druge spojine z nizkim vreliščem (npr. aceton). Za opis tehnik obdelave glej oddelek 12.2. |
7.3 Ostanki
BAT 60: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje količine katrana, namenjenega za odstranitev, iz prečiščevanja fenola je uporaba ene ali obeh spodaj navedenih tehnik.
|
8. ZAKLJUČKI O BAT ZA PROIZVODNJO ETANOLAMINOV
Zaključki o BAT iz tega oddelka se uporabljajo poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1.
8.1 Emisije v zrak
BAT 61: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij amoniaka v zrak in za zmanjšanje porabe amoniaka iz postopka proizvodnje vodnih etanolaminov je uporaba večstopenjskega sistema mokrega čiščenja. Opis: Za opis mokrega čiščenja glej oddelek 12.1. Nereagirani amoniak se zajame iz izhodnega plina iz odstranjevalnika amoniaka in iz enote za uparjanje z mokrim čiščenjem v vsaj dveh fazah, čemur sledi recikliranje amoniaka nazaj v postopek. |
8.2 Emisije v vodo
BAT 62: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje emisij organskih spojin v zrak in emisij organskih spojin iz vakuumskih sistemov v vodo je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.
|
8.3 Poraba surovin
BAT 63: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za učinkovito rabo etilen oksida je kombinacija spodaj navedenih tehnik.
|
9. ZAKLJUČKI O BAT ZA PROIZVODNJO TOLUEN DIIZOCIANATA (TDI) IN METILEN DIFENIL DIIZOCIANATA (MDI)
Zaključki o BAT iz tega oddelka se uporabljajo za proizvodnjo:
— |
dinitrotoluena (DNT) iz toluena, |
— |
toluen diamina (TDA) iz DNT, |
— |
TDI iz TDA, |
— |
metilen difenil diamina (MDA) iz anilina in |
— |
MDI iz MDA |
ter se uporabljajo poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1.
9.1 Emisije v zrak
BAT 64: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje obremenitve z organskimi spojinami, NOX, prekurzorji NOX in SOX, ki se pošljejo v končno čiščenje odpadnih plinov (glej BAT 66) iz naprav za proizvodnjo DNT, TDA in MDA, je uporaba kombinacije spodaj navedenih tehnik.
|
BAT 65: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje obremenitve s HCl in fosgenom, poslanima v končno čiščenje odpadnih plinov, in učinkovitejšo rabo virov je ponovno pridobivanje HCl in fosgena iz tokov procesnih izhodnih plinov v napravah za proizvodnjo TDI in/ali MDI z uporabo ustrezne kombinacije spodaj navedenih tehnik.
|
BAT 66: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij organskih spojin (vključno s kloriranimi ogljikovodiki), HCl in klora v zrak je čiščenje združenih tokov odpadnih plinov s termično oksidacijo, ki ji sledi kavstično pranje. Opis: Posamezni tokovi odpadnih plinov iz naprav za proizvodnjo DNT, TDA, TDI, MDA in MDI so združeni v en ali več tokov odpadnih plinov za čiščenje. (Za opis termičnega oksidatorja in čiščenja glej oddelek 12.1.) Namesto termičnega oksidatorja se lahko uporabi sežigalna naprava za skupno čiščenje tekočih odpadkov in odpadnega plina. Kavstično pranje je mokro čiščenje z dodatkom jedkala za povečanje učinkovitosti odstranjevanja HCl in klora. Preglednica 9.1 Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije TVOC, tetraklorometana, Cl2, HCl in PCDD/F v zrak v postopku proizvodnje TDI/MDI
S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 2. |
BAT 67: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij PCDD/F v zrak iz termičnega oksidatorja (glej oddelek 12.1) za čiščenje tokov procesnih izhodnih plinov, ki vsebujejo klor in/ali klorirane spojine, je uporaba spodaj navedene tehnike a, ki ji po potrebi sledi tehnika b.
Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 9.1. |
9.2 Emisije v vodo
BAT 68: |
Najboljša razpoložljiva tehnika je vsaj tako pogosto spremljanje emisij v vodo, kot je navedeno spodaj, v skladu s standardi EN. Če standardi EN niso na voljo, je najboljša razpoložljiva tehnika uporaba standardov ISO, nacionalnih standardov ali drugih mednarodnih standardov, s katerimi se zagotovijo z znanstvenega vidika enako kakovostni podatki.
|
BAT 69: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje obremenitve z nitritom, nitratom in organskimi spojinami, ki se iz naprave za proizvodnjo DNT izpustijo v čiščenje odpadne vode, je ponovno pridobivanje surovin za zmanjšanje količine odpadne vode in ponovno uporabo vode z uporabo ustrezne kombinacije spodaj navedenih tehnik.
Količina odpadne vode, povezana z BAT: glej preglednico 9.2 |
BAT 70: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje obremenitve z biološko slabo razgradljivimi organskimi spojinami, ki se iz naprave za proizvodnjo DNT izpustijo v nadaljnje čiščenje odpadne vode, je predhodno čiščenje odpadne vode z uporabo ene ali obeh spodaj navedenih tehnik.
Preglednica 9.2 Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za izpust iz naprave za proizvodnjo DNT na izhodu enote za predhodno čiščenje v nadaljnje čiščenje odpadne vode
S tem povezano spremljanje za TOC je opisano v BAT 68. |
BAT 71: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje nastajanja odpadne vode in obremenitve z organskimi snovmi, ki se iz naprave za proizvodnjo TDA izpustijo v čiščenje odpadne vode, je uporaba kombinacije spodaj navedenih tehnik a, b in c ter nato uporaba tehnike d.
Preglednica 9.3 Raven okoljske učinkovitosti, povezana z BAT, za izpust iz naprave za proizvodnjo TDA v čiščenje odpadne vode
|
BAT 72: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje obremenitve z organskimi snovmi, ki se iz naprav za proizvodnjo MDI in/ali TDI izpustijo v končno čiščenje odpadne vode, je zajem topil in ponovna uporaba vode z optimizacijo zasnove in delovanja naprave. Preglednica 9.4 Raven okoljske učinkovitosti, povezana z BAT, za izpust iz naprave za proizvodnjo TDI ali MDI v čiščenje odpadne vode
S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 68. |
BAT 73: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje obremenitve z organskimi snovmi, ki se iz naprave za proizvodnjo MDA izpustijo v nadaljnje čiščenje odpadne vode, je predelava organskega materiala z uporabo ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.
|
9.3 Ostanki
BAT 74: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje količine organskih ostankov, namenjenih za odstranitev, iz naprave za proizvodnjo TDI je uporaba kombinacije spodaj navedenih tehnik.
|
10. ZAKLJUČKI O BAT ZA PROIZVODNJO ETILEN DIKLORIDA IN MONOMERA VINIL KLORIDA
Zaključki o BAT iz tega oddelka se uporabljajo poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1.
10.1 Emisije v zrak
10.1.1 Raven emisij, povezana z BAT, za emisije v zrak iz peči za krekiranje EDC
Preglednica 10.1
Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije NOX v zrak iz peči za krekiranje EDC
Parameter |
Ravni emisij, povezane z BAT (32) (33) (34) (dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja) (mg/Nm3 pri 3 vol. % O2) |
NOx |
50–100 |
S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 1.
10.1.2 Tehnike in raven emisij, povezana z BAT, za emisije v zrak iz drugih virov
BAT 75: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje obremenitve z organskimi snovmi, ki se pošljejo v končno čiščenje odpadnih plinov, in zmanjšanje porabe surovin je uporaba vseh spodaj navedenih tehnik.
|
BAT 76: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij organskih spojin (vključno s halogeniranimi spojinami), HCl in Cl2 v zrak je čiščenje združenih tokov odpadnih plinov iz proizvodnje EDC in/ali VCM s termičnim oksidatorjem, ki mu sledi dvostopenjsko mokro čiščenje. Opis: Za opis termičnega oksidatorja ter mokrega in kavstičnega pranja glej oddelek 12.1. Termična oksidacija se lahko izvede v napravi za sežiganje tekočih odpadkov. V tem primeru temperatura oksidacije presega 1 100 °C pri najkrajšem zadrževalnem času 2 sekundi, čemur sledi hitro hlajenje izpušnih plinov za preprečevanje ponovne sinteze PCDD/F. Čiščenje se izvaja v dveh fazah: mokro čiščenje z vodo in običajno zajem klorovodikove kisline, čemur sledi mokro čiščenje z jedkalom. Preglednica 10.2 Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije TVOC, vsote EDC in VCM, Cl2, HCl in PCDD/F v zrak pri proizvodnji EDC/VCM
S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 2. |
BAT 77: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij PCDD/F v zrak iz termičnega oksidatorja (glej oddelek 12.1) za čiščenje tokov procesnih izhodnih plinov, ki vsebujejo klor in/ali klorirane spojine, je uporaba spodaj navedene tehnike a, ki ji po potrebi sledi tehnika b.
Ravni emisij, povezane z BAT: glej preglednico 10.2. |
BAT 78: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu in CO v zrak iz odstranjevanja oblog koksa iz cevi naprav za krekiranje je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik za zmanjšanje pogostosti odstranjevanja oblog koksa in ene od spodaj navedenih tehnik za zmanjšanje emisij ali njihove kombinacije.
|
10.2 Emisije v vodo
BAT 79: |
Najboljša razpoložljiva tehnika je vsaj tako pogosto spremljanje emisij v vodo, kot je navedeno spodaj, v skladu s standardi EN. Če standardi EN niso na voljo, je najboljša razpoložljiva tehnika uporaba standardov ISO, nacionalnih standardov ali drugih mednarodnih standardov, s katerimi se zagotovijo z znanstvenega vidika enako kakovostni podatki.
|
BAT 80: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje obremenitve s kloriranimi spojinami, ki se izpustijo v nadaljnje čiščenje odpadne vode, in zmanjšanje emisij v zrak iz sistemov za zbiranje in čiščenje odpadne vode je uporaba hidrolize in odstranjevanja čim bližje vira. Opis: Za opis hidrolize in odstranjevanja glej oddelek 12.2. Hidroliza se izvaja pri alkalnem pH za razgradnjo kloralhidrata iz postopka oksikloriranja. S tem nastane kloroform, ki se nato odstrani z odstranjevanjem, skupaj z EDC in VCM. Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT: glej preglednico 10.3. Ravni emisij, povezane z BAT, za neposredne emisije v sprejemno vodno telo ob izhodu iz končnega čiščenja: glej preglednico 10.5. Preglednica 10.3 Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za klorirane ogljikovodike v odpadni vodi pri izhodu iz odstranjevalnika odpadne vode
S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 79. |
BAT 81: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij PCDD/F in bakra iz postopka oksikloriranja v vodo je uporaba spodaj navedene tehnike a, ali namesto tega tehnike b skupaj z ustrezno kombinacijo tehnik c, d in e.
Preglednica 10.4 Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za emisije v vodo iz proizvodnje EDC prek oksikloriranja na izhodu iz predhodnega čiščenja za odstranjevanje trdnih snovi v napravah z uporabo lebdeče plasti
S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 79. Preglednica 10.5 Ravni emisij, povezane z BAT, za neposredne emisije bakra, EDC in PCDD/F v sprejemno vodno telo iz proizvodnje EDC
S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 79. |
10.3 Energijska učinkovitost
BAT 82: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za učinkovito rabo energije je uporaba vrelnega reaktorja za neposredno kloriranje etilena. Opis: Reakcija v sistemu vrelnega reaktorja za neposredno kloriranje etilena se običajno izvaja pri temperaturi od manj kot 85 °C do 200 °C. V nasprotju z nizkotemperaturnim postopkom omogoča učinkovit zajem in ponovno uporabo toplote reakcije (npr. za destilacijo EDC). Ustreznost: Ustrezna samo za nove naprave za neposredno kloriranje |
BAT 83: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje porabe energije v pečeh za krekiranje EDC je uporaba pospeševalcev kemijske pretvorbe. Opis: Pospeševalci, kot so klor ali druge vrste, ki tvorijo radikale, se uporabljajo za izboljšanje reakcije krekiranja ter zmanjšanje temperature reakcije in s tem potrebnega dovajanja toplote. Pospeševalci lahko nastajajo v samem postopku ali pa se dodajo. |
10.4 Ostanki
BAT 84: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje količine koksa, namenjenega za odstranitev, iz naprav za proizvodnjo VCM je uporaba kombinacije spodaj navedenih tehnik.
|
BAT 85: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje količine nevarnih odpadkov, namenjenih za odstranitev, in učinkovitejšo rabo virov je uporaba vseh spodaj navedenih tehnik.
|
11. ZAKLJUČKI O BAT ZA PROIZVODNJO VODIKOVEGA PEROKSIDA
Zaključki o BAT iz tega oddelka se uporabljajo poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1.
11.1 Emisije v zrak
BAT 86: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zajem topil in zmanjšanje emisij organskih spojin v zrak iz vseh enot, razen enote za hidrogeniranje, je uporaba ustrezne kombinacije spodaj navedenih tehnik. V primeru uporabe zraka v oksidacijski enoti to vključuje vsaj tehniko d. V primeru uporabe čistega kisika v oksidacijski enoti to vključuje vsaj tehniko b z uporabo hlajene vode.
Preglednica 11.1 Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije TVOC v zrak iz oksidacijske enote
S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 2. |
BAT 87: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij organskih spojin v zrak iz enote za hidrogeniranje pri zagonu je uporaba kondenzacije in/ali adsorpcije. Opis: Za opis kondenzacije in adsorpcije glej oddelek 12.1. |
BAT 88: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje emisij benzena v zrak in vodo je neuporaba benzena v delovni raztopini. |
11.2 Emisije v vodo
BAT 89: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje količine odpadne vode in obremenitve z organskimi snovmi, ki se izpustijo v čiščenje odpadne vode, je uporaba obeh spodaj navedenih tehnik.
|
BAT 90: |
Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje emisij biološko slabo odstranljivih organskih spojin v vodo je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik.
Ustreznost: Ustrezna samo za tokove odpadne vode, ki nosijo glavno obremenitev z organskimi snovmi iz naprave za proizvodnjo vodikovega peroksida, in če je zmanjšanje obremenitve s TOC iz naprave za proizvodnjo vodikovega peroksida z biološkim čiščenjem manjše od 90 %. |
12. OPIS TEHNIK
12.1 Tehnike čiščenja procesnih izhodnih plinov in odpadnih plinov
Tehnika |
Opis |
Adsorpcija |
Tehnika za odstranjevanje spojin iz procesnega izhodnega plina ali toka odpadnega plina z zadržanjem na trdni površini (običajno aktivno oglje). Adsorpcija je lahko regenerativna ali neregenerativna (glej spodaj). |
Adsorpcija (neregenerativna) |
Pri neregenerativni adsorpciji se izrabljeni adsorbent ne regenerira, temveč se odstrani. |
Adsorpcija (regenerativna) |
Adsorpcija, pri kateri se adsorbat pozneje desorbira, na primer s paro (pogosto na kraju samem) za ponovno uporabo ali odstranitev, adsorbent pa se ponovno uporabi. Za neprekinjeno delovanje običajno hkrati delujeta več kot dva adsorberja, pri čemer en deluje v načinu desorpcije. |
Katalitični oksidator |
Oprema za zmanjševanje emisij, ki oksidira gorljive spojine v toku procesnega izhodnega plina ali odpadnega plina z zrakom ali kisikom v katalizatorski plasti. Katalizator omogoča oksidacijo pri nižjih temperaturah in v manjši opremi v primerjavi s termičnim oksidatorjem. |
Katalitična redukcija |
NOx se reducira v prisotnosti katalizatorja in redukcijskega plina. V nasprotju s SCR se ne doda amoniak in/ali sečnina. |
Kavstično pranje |
Odstranjevanje kislih onesnaževal iz plinskega toka s čiščenjem z alkalno raztopino. |
Keramični/kovinski filter |
Keramični filtri. Kadar je treba odstraniti kisle spojine, kot so HCl, NOX, SOX in dioksini, je filter opremljen s katalizatorji in morda je potrebno vbrizganje reagentov. Pri kovinskih filtrih se izvaja površinska filtracija s sintiranimi poroznimi elementi kovinskega filtra. |
Kondenzacija |
Tehnika za odstranjevanje hlapov organskih in anorganskih spojin iz toka procesnega izhodnega plina ali toka odpadnega plina z znižanjem njegove temperature pod rosišče, tako da se hlapi utekočinijo. Glede na potreben razpon operativne temperature obstajajo različne metode kondenzacije, na primer hlajenje vode, ohlajena voda (temperatura je običajno približno 5 °C) ali hladilna sredstva, kot sta amoniak ali propen. |
Ciklonski ločevalnik (suh ali moker) |
Oprema za odstranitev prahu iz procesnega izhodnega plina ali tokov odpadnega plina s centrifugalnimi silami, običajno v stožčasti komori. |
Elektrostatični filter (suh ali moker) |
Naprava za nadzor delcev, ki uporablja električne sile za premikanje delcev, ki jih odnaša znotraj toka procesnega izhodnega plina ali toka odpadnega plina, na zbiralne plošče. Odneseni delci dobijo električni naboj, ko gredo skozi korono, kjer se pretakajo plinasti ioni. Elektrode sredi pretočne poti so stalno pod visoko napetostjo in ustvarjajo električno polje, ki delce sili na stene zbiralnika. |
Tekstilni filter |
Porozna tkanina ali klobučevina, skozi katero se odvajajo plini, da se z uporabo sita ali drugih mehanizmov odstranijo delci. Tekstilni filtri so lahko v obliki ponjav, vložkov ali vreč, pri čemer je več posameznih enot tekstilnih filtrov združenih v skupino. |
Membransko ločevanje |
Odpadni plin se stisne in pošlje skozi membrano, ki selektivno prepušča organske hlape. Obogateni permeat se lahko predela za zajem z metodami, kot sta kondenzacija ali adsorpcija, ali se zmanjšajo njegove emisije, na primer s katalitično oksidacijo. Postopek je najprimernejši za višje koncentracije hlapov. Večinoma je potrebno nadaljnje čiščenje, da se dosežejo ravni koncentracije, ki so dovolj nizke za izpust. |
Izločevalnik kapljic |
Običajno filtri z mrežastimi slojnicami (npr. naprave za odstranjevanje meglice, naprave za odstranjevanje meglice), ki so običajno iz tkanega ali pletenega kovinskega ali sintetičnega monofilamenta v naključni ali posebni postavitvi. Izločevalnik kapljic deluje kot globinska filtracija v sloju, ki poteka po celotni globini filtra. Trdni delci prahu ostanejo v filtru, dokler ta ni zasičen in ga je treba očistiti s spiranjem. Če se izločevalnik kapljic uporablja za zbiranje kapljic in/ali aerosolov, slednji filter tudi, ko se odcedijo kot tekočina. Deluje z mehanskim prestrezanjem in je odvisen od hitrosti. Tudi ločevalniki z lopaticami v naklonu se pogosto uporabljajo kot izločevalniki kapljic. |
Regenerativni termični oksidator (RTO) |
Posebna vrsta termičnega oksidatorja (glej spodaj), pri katerem se vhodni tok odpadnega plina ogreje s slojem s keramičnimi polnili, ko potuje skozenj pred vstopom v zgorevalno komoro. Prečiščeni vroči plini iz te komore izstopijo s prehodom prek sloja (ali več slojev) s keramičnimi polnili (ohlajenega z vhodnim tokom odpadnega plina v prejšnjem ciklu zgorevanja). Ta ponovno ogreti sloj s polnili nato začne nov cikel zgorevanja s predhodnim ogrevanjem novega vhodnega toka odpadnega plina. Običajna temperatura zgorevanja je 800–1 000 °C. |
Čiščenje |
Čiščenje ali absorpcija je odstranjevanje onesnaževal iz plinskega toka s stikom s tekočim topilom, pogosto vodo (glej „mokro čiščenje“). Vključuje lahko kemično reakcijo (glej „kavstično pranje“). V nekaterih primerih se lahko iz topila ponovno pridobijo spojine. |
Selektivna katalitična redukcija (SCR) |
Redukcija NOX v dušik na katalitični oblogi, pri čemer dušik reagira z amoniakom (običajno v vodni raztopini) pri optimalni obratovalni temperaturi približno 300–450 °C. Uporabi se lahko več plasti katalizatorja. |
Selektivna nekatalitična redukcija (SNCR) |
Redukcija NOX v dušik, pri čemer dušik reagira z amoniakom ali sečnino pri visoki temperaturi. Razpon obratovalne temperature je treba ohranjati med 900 in 1 050 °C. |
Tehnike za zmanjšanje odnašanja trdnih snovi in/ali tekočin |
Tehnike, ki zmanjšujejo prenašanje kapljic ali delcev v plinskih tokovih (npr. iz kemijskih postopkov, kondenzatorjev, destilacijskih kolon) z mehanskimi napravami, kot so komore za usedanje, izločevalniki kapljic, ciklonski ločevalniki in ločilni bobni (knock-out drums). |
Termični oksidator |
Oprema za zmanjševanje, ki oksidira gorljive spojine v toku procesnih izhodnih plinov ali odpadnih plinov, in sicer tako, da se v zgorevalni komori z zrakom ali kisikom segrevajo do temperature, ki je nad njeno točko samovžiga, in ohranijo na visoki temperaturi dovolj dolgo, da se konča zgorevanje v ogljikov dioksid in vodo. |
Termična redukcija |
NOX se reducira pri povišani temperaturi v prisotnosti redukcijskega plina v dodatni zgorevalni komori, kjer poteka postopek oksidacije, vendar pri nizki ravni kisika/pomanjkanju kisika. V nasprotju s SNCR se ne doda amoniak in/ali sečnina. |
Dvostopenjski filter za prah |
Naprava za filtracijo s kovinsko gazo. V prvi fazi filtracije nastane filtrna pogača, dejanska filtracija pa poteka v drugi fazi. Fazi v sistemu se izmenjujeta glede na padec tlaka v filtru. Mehanizem za odstranjevanje filtriranega prahu je vgrajen v sistem. |
Mokro čiščenje |
Glej „čiščenje“ zgoraj. Čiščenje, pri katerem je uporabljeno topilo voda ali vodna raztopina, na primer kavstično pranje za zmanjševanje emisij HCl. Glej tudi „mokro čiščenje prahu“. |
Mokro čiščenje prahu |
Glej „mokro čiščenje“ zgoraj. Mokro čiščenje prahu vključuje ločevanje prahu z močnim mešanjem vhodnega plina z vodo, večinoma v kombinaciji z odstranjevanjem grobih delcev z uporabo centrifugalne sile. Za ta namen se plin v notranjosti sprosti tangencialno. Odstranjeni trdni prah se zbira na dnu pralnika za prah. |
12.2 Tehnike čiščenja odpadne vode
Vse spodaj navedene tehnike se lahko uporabljajo tudi za čiščenje vodnih tokov, da se omogoči ponovna uporaba/recikliranje vode. Večina se uporablja tudi za zajem organskih spojin iz tokov procesne vode.
Tehnika |
Opis |
Adsorpcija |
Metoda separacije, pri kateri se spojine (tj. onesnaževala) v tekočini (tj. odpadni vodi) zadržijo na trdni površini (običajno aktivno oglje). |
Kemična oksidacija |
Organske spojine oksidirajo z ozonom ali vodikovim peroksidom, kar se lahko pospeši s katalizatorji ali UV-žarčenjem, da se pretvorijo v manj škodljive in biološko lažje razgradljive spojine. |
Koagulacija in flokulacija |
Koagulacija in flokulacija se uporabljata za ločevanje suspendiranih trdnih snovi iz odpadnih voda in se pogosto izvajata v zaporednih korakih. Koagulacija se izvede z dodatkom koagulantov z nasprotnim nabojem od naboja suspendiranih trdnih snovi. Flokulacija se izvaja z dodajanjem polimerov, tako da trki mikroflokul povzročijo povezovanje polimerov v večje kosme. |
Destilacija |
Destilacija je tehnika za ločevanje spojin z različnimi vrelišči z delnim uparjanjem in ponovno kondenzacijo. Destilacija odpadne vode je odstranjevanje onesnaževal z nizkim vreliščem iz odpadne vode z njihovim prenosom v parno fazo. Destilacija se izvaja v kolonah, opremljenih s prekati ali polnilom, in nato v kondenzatorju. |
Ekstrakcija |
Raztopljena onesnaževala se prenesejo iz faze odpadne vode v organsko topilo, na primer v protitočnih kolonah ali sistemih mešalnikov-usedalnikov. Po fazni separaciji se topilo očisti, na primer z destilacijo, in vrne v ekstrakcijo. Ekstrakt, ki vsebuje onesnaževala, se odstrani ali vrne v postopek. Izgube topila v odpadni vodi se nadzorujejo v nadaljevanju z ustreznim nadaljnjim čiščenjem (npr. odstranjevanje). |
Uparjanje |
Uporaba destilacije (glej zgoraj) za koncentriranje vodnih raztopin snovi z visokim vreliščem za nadaljnjo uporabo, predelavo ali odstranitev (npr. sežiganje odpadne vode) s prenosom vode v parno fazo. Običajno se izvaja v večstopenjskih enotah z naraščajočim vakuumom, da se zmanjša potreba po energiji. Vodni hlapi se kondenzirajo, da se ponovno uporabijo ali izpustijo kot odpadna voda. |
Filtracija |
Separacija trdnih snovi iz nosilca odpadne vode tako, da se usmerijo skozi porozni medij. Vključuje različne vrste tehnik, na primer peščeno filtracijo, mikrofiltracijo in ultrafiltracijo. |
Flotacija |
Postopek ločevanja trdnih ali tekočih delcev iz faze odpadne vode tako, da se vežejo na drobne mehurčke plina, običajno zraka. Plavajoči delci se naberejo na vodni površini, od koder se odstranijo s posnemali. |
Hidroliza |
Kemična reakcija, pri kateri organska ali anorganska spojina reagira z vodo, običajno za pretvorbo spojin, ki niso biološko razgradljive, v take, ki so, in strupenih spojin v nestrupene. Da se reakcija omogoči ali pospeši, se hidroliza izvaja pri povišani temperaturi in, po možnosti, tlaku (termoliza) ali z dodatkom močnih baz ali kislin ali s katalizatorjem. |
Obarjanje |
Pretvorba raztopljenih onesnaževal (npr. kovinskih ionov) v netopne spojine z reakcijo z dodanimi sredstvi za obarjanje. Trdne oborine, ki nastanejo, se nato ločijo z usedanjem, flotacijo ali filtracijo. |
Usedanje |
Ločevanje suspendiranih delcev in suspendiranega materiala z gravitacijskim usedanjem. |
Odstranjevanje |
Hlapne spojine se iz vodne faze odstranijo s plinsko fazo (npr. s paro, dušikom ali zrakom), ki se spusti skozi tekočino, nato pa se zajamejo (npr. s kondenzacijo) za nadaljnjo uporabo ali odstranitev. Učinkovitost odstranjevanja se lahko poveča s povišanjem temperature ali znižanjem tlaka. |
Sežiganje odpadne vode |
Oksidacija organskih in anorganskih onesnaževal z zrakom in hkratno uparjanje vode pri normalnem tlaku in temperaturah med 730 in 1 200 °C. Sežiganje odpadne vode je običajno samovzdrževano pri ravneh KPK, ki so višje od 50 g/l. V primeru majhnih obremenitev z organskimi snovmi je potrebno podporno/pomožno gorivo. |
12.3 Tehnike za zmanjšanje emisij v zrak iz zgorevanja
Tehnika |
Opis |
Izbira (podpornega) goriva |
Uporaba goriva (vključno s podpornim/pomožnim gorivom) z majhno vsebnostjo spojin, ki potencialno tvorijo onesnaževala (npr. nižja vsebnost žvepla, pepela, dušika, živega srebra, fluora ali klora v gorivu). |
Gorilnik z majhnimi emisijami NOX in gorilnik z izjemno majhnimi emisijami NOX |
Tehnologija temelji na načelih zmanjšanja najvišjih temperatur plamenov, zaradi česar pride do časovnega zamika pri zgorevanju, pri čemer je zgorevanje popolno, in se poveča prenos toplote (povečana emisivnost plamena). Poleg tega se lahko uporablja prilagojena zasnova zgorevalne komore peči. Zasnova gorilnikov z izjemno majhnimi emisijami NOX vključuje stopenjsko dovajanje (zraka/)goriva in recirkulacijo izpušnih/dimnih plinov. |
(1) Pri vsakem parametru, za katerega zaradi omejitev v zvezi z vzorčenjem ali analitičnih omejitev 30-minutno vzorčenje ni primerno, se uporabi drugo ustrezno obdobje vzorčenja.
(2) Za poliklorirane dibenzo-p-dioksine/dibenzofurane se uporablja od 6- do 8-urno obdobje vzorčenja.
(3) Časovno sorazmerni sestavljeni vzorci se lahko uporabijo, če je mogoče dokazati zadostno stabilnost pretoka.
(4) Izvedbeni sklep Komisije 2012/119/EU z dne 10. februarja 2012 o določitvi pravil v zvezi z navodili o zbiranju podatkov, pripravi referenčnih dokumentov BAT in zagotavljanju njihove kakovosti v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah (UL L 63, 2.3.2012, str. 1).
(5) Splošni standardi EN za stalne meritve so EN 15267-1, EN 15267-2 in EN 15267-3 ter EN 14181. Standardi EN za redne meritve so navedeni v preglednici.
(6) Se nanaša na skupno nazivno vhodno toplotno moč vseh procesnih peči/grelnikov, povezanih z odvodnikom, v katerih nastajajo emisije.
(7) V primeru procesnih peči/grelnikov z nazivno vhodno toplotno močjo manj kot 100 MWth, ki obratujejo manj kot 500 ur na leto, se lahko pogostost spremljanja zmanjša na vsaj enkrat letno.
(8) Najmanjša pogostost spremljanja za redne meritve se lahko zmanjša na enkrat na šest mesecev, če se dokaže, da so ravni emisij dovolj stabilne.
(9) Spremljanje prahu se ne uporablja, kadar se sežigajo izključno plinasta goriva.
(10) Spremljanje NH3 se uporablja samo pri uporabi SCR ali SNCR.
(11) Če v procesnih pečeh/grelnikih zgorevajo plinasta goriva in/ali olje z znano vsebnostjo žvepla in se ne izvaja razžvepljevanje dimnih plinov, se lahko stalno spremljanje nadomesti z rednim spremljanjem z najmanjšo pogostostjo izvajanja enkrat na tri mesece ali z izračunom, ki zagotavlja z znanstvenega vidika enako kakovostne podatke.
(12) Spremljanje se uporablja, če je onesnaževalo prisotno v odpadnem plinu, na podlagi popisa tokov odpadnih plinov iz zaključkov o BAT za čiščenje odpadnih voda in plinov ter ravnanje z njimi v kemijski industriji.
(13) Najmanjša pogostost spremljanja za redne meritve se lahko zmanjša na vsaj enkrat na leto, če se dokaže, da so ravni emisij dovolj stabilne.
(14) Vsi (drugi) postopki/viri, kjer je onesnaževalo prisotno v odpadnem plinu, na podlagi popisa tokov odpadnih plinov iz zaključkov o BAT za čiščenje odpadnih voda in plinov ter ravnanje z njimi v kemijski industriji.
(15) EN 15058 – in obdobje vzorčenja – je treba prilagoditi tako, da so merjene vrednosti reprezentativne za celoten cikel odstranjevanja oblog koksa.
(16) EN 13284-1 – in obdobje vzorčenja – je treba prilagoditi tako, da so merjene vrednosti reprezentativne za celoten cikel odstranjevanja oblog koksa.
(17) Spremljanje se uporablja, če so v odpadnem plinu prisotni klor in/ali klorirane spojine in če se uporablja toplotna obdelava.
(18) Kadar se dimni plini iz dveh ali več peči izpuščajo skozi skupni odvodnik, se ravni emisij, povezane z BAT, uporabljajo za združeni izpust iz odvodnika.
(19) Ravni emisij, povezane z BAT, se ne uporabljajo pri odstranjevanju oblog koksa.
(20) Za CO se ne uporablja nobena raven emisij, povezana z BAT. Okvirno je raven emisij CO na splošno 10–50 mg/Nm3, izražena kot dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja.
(21) Raven emisij, povezana z BAT, se uporablja samo pri uporabi SCR ali SNCR.
(22) Spodnja meja razpona se doseže z uporabo termičnega oksidatorja v postopku s srebrom.
(23) Raven emisij, povezana z BAT, je izražena kot povprečje vrednosti, dobljenih v enem letu.
(24) V primeru znatne vsebnosti metana v emisiji se metan, katerega spremljanje se izvaja v skladu s standardom EN ISO 25140 ali EN ISO 25139, odšteje od rezultata.
(25) Proizvedeni EO se opredeli kot vsota EO, proizvedenega za prodajo in kot intermediat.
(26) Raven emisij, povezana z BAT, se uporablja samo za združene tokove odpadnih plinov s pretokom > 1 000 Nm3/h.
(27) Raven emisij, povezana z BAT, se izrazi kot dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja.
(28) Raven emisij, povezana z BAT, se izrazi kot povprečje vrednosti, dobljenih v enem letu. Proizvedeni TDI in/ali MDI se nanaša na proizvod brez ostankov v smislu, uporabljenem za opredelitev zmogljivosti naprave.
(29) Če vrednosti NOX v vzorcu presegajo 100 mg/Nm3, je lahko raven emisij, povezana z BAT, zaradi analitskih interferenc višja in znaša do 3 mg/Nm3.
(30) V primeru prekinjenih izpustov odpadne vode je najmanjša pogostost spremljanja enkrat na izpust.
(31) Raven okoljske učinkovitosti, povezana z BAT, se nanaša na proizvod brez ostankov v smislu, uporabljenem za opredelitev zmogljivosti naprave.
(32) Kadar se dimni plini iz dveh ali več peči izpuščajo skozi skupni odvodnik, se ravni emisij, povezane z BAT, uporabljajo za združeni izpust iz odvodnika.
(33) Ravni emisij, povezane z BAT, se ne uporabljajo pri odstranjevanju oblog koksa.
(34) Za CO se ne uporablja nobena raven emisij, povezana z BAT. Okvirno je raven emisije CO na splošno 5–35 mg/Nm3, izražena kot dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja.
(35) Najmanjša pogostost spremljanja se lahko zmanjša na enkrat na mesec, če se s pogostim spremljanjem drugih parametrov (npr. stalno merjenje motnosti) nadzoruje ustrezna uspešnost odstranjevanja trdnih snovi in bakra.
(36) Povprečje vrednosti, dobljenih v enem mesecu, se izračuna iz povprečij vrednosti, dobljenih v enem dnevu (vsaj trije naključni vzorci, vzeti v časovnih presledkih, ki trajajo vsaj pol ure).
(37) Spodnji del razpona je običajno dosežen pri uporabi mirujoče plasti.
(38) Povprečje vrednosti, dobljenih v enem letu, se izračuna iz povprečij vrednosti, dobljenih v enem dnevu (vsaj trije naključni vzorci, vzeti v časovnih presledkih, ki trajajo vsaj pol ure).
(39) Prečiščeni EDC je vsota EDC, proizvedenega z oksikloriranjem in/ali neposrednim kloriranjem, in EDC, ki se vrne iz proizvodnje VCM v prečiščevanje.
(40) Raven emisij, povezana z BAT, se ne uporablja, če so emisije pod 150 g/h.
(41) Pri uporabi adsorpcije je obdobje vzorčenja reprezentativno za celoten adsorpcijski cikel.
(42) V primeru znatne vsebnosti metana v emisiji se metan, katerega spremljanje se izvaja v skladu s standardom EN ISO 25140 ali EN ISO 25139, odšteje od rezultata.