11.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 36/59

(1)

Svet je 12. maja 2016 v skladu s členom 29 Zakonika o schengenskih mejah in na predlog Komisije sprejel izvedbeni sklep o priporočilu za začasni nadzor na notranjih mejah v izrednih okoliščinah, ki ogrožajo splošno delovanje schengenskega območja (2).

(2)

Svet je petim schengenskim državam (Avstriji, Nemčiji, Danski, Švedski in Norveški) priporočil ohranitev sorazmernega začasnega nadzora na omejenem številu odsekov njihovih notranjih meja za šest mesecev v odziv na resno grožnjo javnemu redu in notranji varnosti, ki jo v teh državah predstavlja kombinacija pomanjkljivosti pri nadzoru zunanjih meja v Grčiji in sekundarnih gibanj migrantov brez urejenega statusa, ki prek Grčije vstopajo v schengensko območje in se morda nameravajo gibati v druge schengenske države. Svet je 11. novembra 2016 na predlog Komisije ta rok podaljšal za nadaljnje tri mesece.

(3)

V skladu s členoma 25 in 29 Zakonika o schengenskih mejah se lahko začetno obdobje, ki ga je priporočil Svet, dodatno podaljša, če so izredne okoliščine še vedno prisotne.

(4)

Priporočilo z dne 11. novembra 2016 določa, da morajo zadevne schengenske države mesečno poročati Komisiji o rezultatih opravljenega nadzora in, kadar je to ustrezno, o oceni nadaljnje potrebe po takem nadzoru. Komisija je ta poročila prejela od vseh zadevnih schengenskih držav. Informacije v teh poročilih kažejo, da je nadzor ostal v okviru pogojev, določenih v priporočilu. Potrjujejo tudi, da se razmere v teh državah postopoma stabilizirajo, saj se število oseb, ki jim je bil zavrnjen vstop, vztrajno niža, prav tako tudi število prejetih prošenj za azil.

(5)

Kljub temu napredku pa pogoji, ki so navedeni v časovnem načrtu „Vrnitev k schengenski ureditvi“, da bi se omogočila odprava nadzora na notranjih mejah in ponovno uvedlo normalno delovanje schengenskega območja, še vedno niso v celoti izpolnjeni. V Grčiji tudi navzlic stalnemu napredku in precej boljšemu upravljanju zunanjih meja v tej državi v letu 2016 ostaja veliko število migrantov brez urejenega statusa. Na podlagi trendov, zabeleženih v preteklosti, so države članice, ki so najbolj prizadete zaradi sekundarnih gibanj migrantov brez urejenega statusa, ki prihajajo iz Grčije, še naprej izpostavljene tveganju nezakonitih gibanj.

(6)

Komisija je v sporočilu „Vrnitev k schengenski ureditvi – časovni načrt“ opredelila različne politike, ki jih je treba uvesti za vrnitev k popolnoma delujočemu schengenskemu območju. Evropska agencija za mejno in obalno stražo je zdaj hitro začela delovati, kar ji omogoča, da bo od februarja 2017 naprej zagotavljala pomoč Grčiji na severni grški zunanji meji.

(7)

Drug element iz časovnega načrta „Vrnitev k schengenski ureditvi“ je izvajanje izjave EU in Turčije. Četrto poročilo o napredku (3) potrjuje trend stalnega doseganja rezultatov, čeprav v luči številnih izzivov. Kljub temu je treba to izvajanje nenehno spremljati. Enako velja tudi za sodelovanje, dogovorjeno v izjavi, ki je bila sprejeta na srečanju voditeljev držav vzdolž zahodnobalkanske poti.

(8)

Izredne okoliščine, ki pomenijo resno grožnjo javnemu redu in notranji varnosti ter ogrožajo splošno delovanje schengenskega območja, zato še vedno obstajajo.

(9)

Ob upoštevanju zgoraj navedenih dejstev se zato zdi upravičeno, da se schengenskim državam, ki trenutno izvajajo začasni nadzor na notranjih mejah, in sicer Avstriji, Nemčiji, Danski, Švedski in pridruženi državi Norveški, kot skrajni ukrep v skladu s členom 29 Zakonika o schengenskih mejah dovoli nadaljnje podaljšanje takega nadzora.

(10)

Dejanski, trenutno razpoložljivi kazalniki kažejo, da to podaljšanje ne bi smelo presegati treh mesecev od datuma sprejetja tega izvedbenega sklepa.

(11)

Države članice, ki bi se odločile za nadaljevanje izvajanja nadzora na notranjih mejah na podlagi tega izvedbenega sklepa, bi morale o tem uradno obvestiti druge države članice, Evropski parlament in Komisijo.

(12)

Preden se zadevne države članice odločijo za tak nadzor, bi morale preučiti, ali bi lahko za učinkovito odpravo ugotovljene grožnje uporabile alternativne ukrepe nadzoru meje, na primer izvajanje policijskih pooblastil na način, ki je združljiv s členom 23 Zakonika o schengenskih mejah, in se za ponovno uvedbo nadzora na zadevnih notranjih mejah odločiti le v skrajnem primeru, kadar ugotovljenih groženj ni mogoče ustrezno obravnavati z ukrepi, ki manj omejujejo čezmejni promet. Zadevne države članice bi morale v svojih uradnih obvestilih navesti izid tega premisleka in razloge za odločitev za nadzor meje.

(13)

Nadzor na podlagi tega izvedbenega sklepa bi bilo treba še naprej izvajati le, kolikor je to potrebno, intenzivnost nadzora pa omejiti na nujno potreben minimum in prilagoditi okoliščinam. V skladu s tem se lahko predvideva, da bi moralo vsako nadaljnje zmanjšanje pritoka privesti do opustitve nadzora na določenih mejnih odsekih. Izvajati bi bilo treba le ciljno usmerjen nadzor, ki temelji na redno posodobljenih analizi tveganja in obveščevalnih podatkih, da bi se optimizirale koristi nadzora in omejili njegovi negativni učinki na prosto gibanje oseb. Schengenskim državam, ki jih prizadene ta nadzor na ustreznih mejnih odsekih, bi moralo biti omogočeno, da redno izražajo svoja mnenja o nujnosti nadzora; schengenska država, ki se je odločila za ponovno uvedbo takšnega nadzora, bi morala ta mnenja upoštevati pri preučevanju in pregledovanju nujnosti takšnega nadzora s ciljem, da se nadzor postopoma zmanjšuje.

(14)

Ob koncu vsakega meseca izvajanja tega izvedbenega sklepa bi bilo treba Komisiji in Svetu takoj poslati popolno poročilo o rezultatih opravljenih kontrol, skupaj z oceno nadaljnje potrebe po takih kontrolah, kadar je to ustrezno. To poročilo bi moralo vključevati skupno število kontroliranih oseb, skupno število zavrnitev vstopa po kontrolah, skupno število odločb o vrnitvi, izdanih po kontrolah, in skupno število prošenj za azil, prejetih na notranjih mejah, kjer se kontrole izvajajo.

(15)

Svet je seznanjen s tem, da je Komisija napovedala, da bo še naprej sodelovala z zadevnimi schengenskimi državami, da bi se začasni nadzor na notranjih mejah postopno prenehal izvajati s ciljem, da se čim prej ponovno uvede normalno delovanje schengenskega območja.

(16)

Svet je seznanjen tudi s tem, da je Komisija napovedala, da bo pozorno spremljala izvajanje tega izvedbenega sklepa –

1.

Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška naj podaljšajo sorazmerni začasni nadzor meje za obdobje največ treh mesecev z začetkom 11. februarja 2017 na naslednjih notranjih mejah:

2.

Preden se zadevne države članice odločijo za nadaljnje podaljšanje takšnega nadzora na podlagi tega priporočila, bi morale z ustreznimi državami članicami izmenjati mnenja, da se zagotovi izvajanje nadzora na notranjih mejah le, kadar je takšen ukrep nujen in sorazmeren. Poleg tega bi morale zadevne države članice v skladu z Zakonikom o schengenskih mejah zagotoviti, da se bo nadzor na notranjih mejah izvajal le kot skrajni ukrep, kadar z alternativnimi ukrepi ni mogoče doseči enakega učinka, in le na tistih delih notranje meje, kjer je takšen ukrep nujen in sorazmeren. Zadevne države članice bi morale o tem uradno obvestiti druge države članice, Evropski parlament in Komisijo.

3.

Nadzor meje bi moral na podlagi redno posodobljene analize tveganja in obveščevalnih podatkov ostati ciljno usmerjen ter po obsegu, pogostosti, lokaciji in času omejen na to, kar je nujno potrebno za odziv na resno grožnjo ter za zaščito javnega reda in notranje varnosti. Država članica, ki izvaja nadzor na notranjih mejah na podlagi tega izvedbenega sklepa, bi morala vsak teden preverjati nujnost, pogostost, lokacijo in čas nadzora, intenzivnost nadzora prilagajati stopnji obravnavane grožnje, ga prenehati izvajati, kadar koli je to primerno, in vsak mesec takoj poročati Komisiji in Svetu.