13.12.2016

Uradni list Evropske unije

L 338/1

UREDBA (EU) 2016/2134 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 23. novembra 2016

o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1236/2005 o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 1236/2005 (2) je bila sprejeta leta 2005 in je začela veljati 30. julija 2006. Zaradi pozivov Evropskega parlamenta leta 2010 (3) in navedb, da so se zdravila, izvožena iz Unije, uporabila za izvršitev smrtne kazni v tretji državi, sta bila seznama blaga iz prilog II in III k navedeni uredbi, katerega trgovanje je prepovedano ali nadzorovano, spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1352/2011 (4). Komisija je ob pomoči skupine strokovnjakov pregledala potrebo po nadaljnjih spremembah Uredbe (ES) št. 1236/2005 in njenih prilog. Julija 2014 je Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 775/2014 (5) ustrezno spremenila prilogi II in III.

(2)

Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) je postala pravno zavezujoča z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009. Opredelitev mučenja v Uredbi (ES) št. 1236/2005 je bila prevzeta iz Konvencije proti mučenju in drugemu okrutnemu, nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju ali kaznovanju iz leta 1984 in je še naprej veljavna. Opredelitev „drugega okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja“, ki je ni v navedeni Konvenciji, bi bilo treba uskladiti s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. Prav tako je primerno, da se pojasni pomen izraza „zakonita kazen“ v opredelitvah pojmov „mučenje“ in „drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje“ ob upoštevanju politike Unije glede smrtne kazni.

(3)	Uredba (ES) št. 1236/2005 določa sistem izvoznih dovoljenj za preprečevanje uporabe blaga s seznama v Prilogi III k navedeni uredbi za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje.

(4)	Sistem izvoznih dovoljenj ne bi smel presegati tistega, kar je sorazmerno. Zato ne bi smel preprečevati izvoza zdravil, ki se uporabljajo za zakonite terapevtske namene.

(5)

Glede na razlike med smrtno kaznijo na eni strani ter mučenjem in drugim okrutnim, nečloveškim ali poniževalnim ravnanjem ali kaznovanjem na drugi je primerno, da se določi poseben sistem izvoznih dovoljenj, da se prepreči uporaba določenega blaga za izvršitev smrtne kazni. Takšen sistem bi moral upoštevati dejstvo, da so številne države odpravile smrtno kazen za vsa kazniva dejanja in sprejele mednarodno zavezo glede tega vprašanja. Ker obstaja tveganje ponovnega izvoza v države, ki tega niso storile, bi bilo treba uvesti določene pogoje in zahteve za izdajo dovoljenj za izvoz v države, ki so odpravile smrtno kazen. Zato je primerno, da se splošno izvozno dovoljenje izda za izvoz v države, ki so odpravile smrtno kazen za vsa kazniva dejanja in to odpravo potrdile z mednarodno zavezo.

(6)

Če država ni odpravila smrtne kazni za vsa kazniva dejanja in te odprave potrdila z mednarodno zavezo, bi morali pristojni organi pri proučevanju vloge za izvozno dovoljenje preveriti, ali obstaja tveganje, da bi končni uporabnik v namembni državi uporabil izvoženo blago za izvršitev takšne kazni. Uvesti bi bilo treba ustrezne pogoje in zahteve za nadzor prodaje ali prenosa tretjim osebam s strani končnega uporabnika. Če je več pošiljk med istim izvoznikom in končnim uporabnikom, bi moralo biti pristojnim organom dovoljeno, da status končnega uporabnika redno pregledujejo, na primer vsakih šest mesecev, namesto ob vsaki izdaji izvoznega dovoljenja za pošiljko, ne da bi to posegalo v pravico pristojnih organov, da razveljavijo, odložijo uporabo, spremenijo ali prekličejo izvozno dovoljenje v skladu s členom 9(4) Uredbe (ES) št. 1236/2005, kadar je to utemeljeno.

(7)

Da se omeji upravna obremenitev izvoznikov, bi moralo biti pristojnim organom dovoljeno, da izvozniku izdajo globalno dovoljenje za vse pošiljke zdravil od izvoznika do določenega končnega uporabnika za določeno obdobje, pri čemer, kadar je potrebno, se navede količina, ki ustreza običajni uporabi takih zdravil pri končnem uporabniku. Takšno dovoljenje bi bilo v skladu s členom 9(1) Uredbe (ES) št. 1236/2005 veljavno od enega leta do treh let in bi ga bilo možno podaljšati še za največ dve leti.

(8)

Izdaja globalnega dovoljenja bi bila ustrezna tudi v primeru, kadar namerava proizvajalec izvažati zdravila, ki spadajo v področje uporabe Uredbe (ES) št. 1236/2005, distributerju v državi, ki ni odpravila smrtne kazni, pod pogojem, da sta izvoznik in distributer sklenila pravno zavezujoč dogovor, v skladu s katerim mora distributer sprejeti ustrezen sklop ukrepov, ki zagotavlja, da se zdravila ne bodo uporabila za izvršitev smrtne kazni.

(9)

Seznam blaga, za katero je potrebno dovoljenje za izvoz, da bi se preprečila njegova uporaba za izvršitev smrtne kazni, bi moral vključevati le blago, ki je bilo uporabljeno za izvršitev smrtne kazni v tretji državi, ki ni odpravila smrtne kazni, in blago, za katero je katera koli taka tretja država odobrila uporabo za izvršitev smrtne kazni, a tega blaga za ta namen še ni uporabila. Seznam ne bi smel vključevati blaga, ki ni smrtonosno in ni nepogrešljivo za usmrtitev obsojene osebe, kot so denimo običajni kosi pohištva, ki jih je tudi mogoče najti v celicah za izvršitev smrtne kazni.

(10)

Za zdravila, ki spadajo v področje uporabe Uredbe (ES) št. 1236/2005, lahko velja nadzor v skladu z mednarodnimi konvencijami o mamilih in psihotropnih snoveh, kot je Konvencija o psihotropnih snoveh iz leta 1971. Ker se takšen nadzor ne uporablja za preprečevanje uporabe ustreznih zdravil za izvršitev smrtne kazni, temveč za preprečevanje trgovine s prepovedanimi drogami, bi bilo treba poleg mednarodnega nadzora uporabiti tudi nadzor izvoza iz Uredbe (ES) št. 1236/2005. Vendar bi bilo treba države članice spodbuditi k uporabi enotnega postopka, da se uporabita oba nadzorna sistema.

(11)

Da se omeji upravna obremenitev izvoznikov, bi moralo biti pristojnim organom dovoljeno, da izvozniku izdajo globalno dovoljenje za blago s seznama v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1236/2005, da se prepreči uporaba ustreznega blaga za mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje.

(12)	Nadzor izvoza v skladu z Uredbo (ES) št. 1236/2005 se ne bi smel uporabljati za blago, katerega izvoz se nadzira v skladu s Skupnim stališčem Sveta 2008/944/SZVP (6), Uredbo Sveta (ES) št. 428/2009 (7) in Uredbo (EU) št. 258/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(13)

Uredba (ES) št. 1236/2005 prepoveduje izvoz in uvoz blaga s seznama v Prilogi II k navedeni uredbi ter zagotavljanje tehnične pomoči v zvezi s takšnim blagom. Kadar se tako blago nahaja v tretjih državah, je posrednikom v Uniji treba prepovedati opravljanje posredniških storitev v povezavi s takšnim blagom, saj je praktično uporabno zgolj za izvrševanje smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje. Prepoved opravljanja takšnih posredniških storitev bi služila zaščiti javne morale in spoštovanju načel človekovega dostojanstva, na katerih temeljijo evropske vrednote, kakor je navedeno v Pogodbi o Evropski uniji ter Listini.

(14)

Za opravljanje posredniških storitev in zagotavljanje tehnične pomoči v zvezi z blagom s seznamov v Prilogi III ali Prilogi IIIa k Uredbi (ES) št. 1236/2005 bi moralo biti potrebno pridobiti predhodno dovoljenje, da bi se preprečilo, da posredniške storitve oziroma tehnična pomoč prispevajo k uporabi blaga, v zvezi s katerim so bile opravljene oziroma zagotovljene, za namene izvršitve smrtne kazni ali drugega okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja.

(15)

Posredniške storitve in tehnična pomoč, za katere ta uredba predpisuje obveznost predhodnega dovoljenja, bi morale biti storitve in pomoč, ki se opravljajo oziroma zagotavljajo iz Unije, to je z ozemelj, za katere veljata Pogodbi, vključno z zračnim prostorom ter vsemi zrakoplovi ali plovili, ki so v pristojnosti katere od držav članic.

(16)

Pristojni organi bi morali pri izdaji dovoljenja za zagotavljanje tehnične pomoči, povezane z blagom s seznama v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1236/2005, poskušati omogočiti, da se tehnična pomoč in vsako usposabljanje za uporabo tega blaga, ki bi se opravilo ali ponudilo skupaj s tehnično pomočjo, za katero je potrebno dovoljenje, zagotovijo na tak način, da spodbujajo standarde kazenskega pregona, ki spoštujejo človekove pravice, in prispevajo k preprečevanju mučenja in drugega okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja.

(17)

Ker je blago s seznama v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1236/2005 praktično uporabno zgolj za izvrševanje smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje, je primerno, da se posrednikom in izvajalcem tehnične pomoči prepove zagotavljanje usposabljanja za uporabo tega blaga tretjim državam, pa tudi, da se prepove promocija takega blaga na trgovskih sejmih ali razstavah v Uniji ter prodaja ali zakup oglasnega prostora v tiskanih medijih ali na internetu ter televizijskega ali radijskega oglaševalskega časa za takšno blago.

(18)

Da bi se gospodarskim subjektom preprečilo ustvarjanje dobička s prevozom blaga, ki prečka carinsko območje Unije na poti v tretjo državo in je namenjeno uporabi za izvrševanje smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje, je treba znotraj Unije prepovedati prevoz takšnega blaga, če je navedeno na seznamu v Prilogi II oziroma, če je gospodarski subjekt seznanjen s predvideno uporabo, v Prilogi III ali Prilogi IIIa k Uredbi (ES) št. 1236/2005.

(19)	Primerno je pojasniti, da lahko države članice uporabijo ukrepe za omejevanje opravljanja nekaterih storitev, povezanih z blagom s seznama v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1236/2005, v skladu z veljavnimi pravili Unije.

(20)

Carinski organi bi morali z uporabo carinskega sistema za obvladovanje tveganja izmenjevati nekatere informacije z drugimi carinskimi organi v skladu s carinsko zakonodajo Unije, pristojni organi iz člena 8 Uredbe (ES) št. 1236/2005 pa bi morali izmenjevati nekatere informacije z drugimi pristojnimi organi v skladu s členom 11 navedene uredbe. Primerno je zahtevati, da pristojni organi uporabljajo varen in šifriran sistem za izmenjavo informacij o zavrnitvah v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 1236/2005. Za ta namen bi morala Komisija v obstoječem sistemu zagotoviti novo funkcijo v skladu s členom 19(4) Uredbe (ES) št. 428/2009.

(21)

Primerno je pojasniti, da bi morali obdelava in izmenjava informacij v delu, ki zadeva osebne podatke, izpolnjevati veljavna pravila za obdelavo in izmenjavo osebnih podatkov v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES (9) ter Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (10).

(22)

Za sprejetje določb, potrebnih za uporabo Uredbe (ES) št. 1236/2005, bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v povezavi s spremembo novih prilog IIIa, IIIb, VI in VII k Uredbi (ES) št. 1236/2005. Opozoriti velja, da je bilo z Uredbo (EU) št. 37/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (11) na Komisijo preneseno pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU v povezavi s spremembami prilog I, II, III, IV in V k Uredbi (ES) št. 1236/2005. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (12). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(23)

Da bi se Uniji omogočilo hitro odzivanje v primerih razvoja novega blaga, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje, in kadar obstaja očitno in neposredno tveganje, da bo to blago uporabljeno za namene, ki predstavljajo takšne hude kršitve človekovih pravic, je primerno zagotoviti takojšnje izvajanje zadevnega akta Komisije, kadar v primeru spremembe priloge II ali III k Uredbi (ES) št. 1236/2005 obstajajo nujni razlogi za takšno spremembo. Da bi se Uniji omogočilo hitro odzivanje v primerih, ko ena ali več tretjih držav bodisi odobri uporabo določenega blaga za izvršitev smrtne kazni, bodisi sprejme ali krši mednarodno zavezo o odpravi smrtne kazni za vse zločine, je primerno zagotoviti takojšnje izvajanje zadevnega akta Komisije, kadar je v primeru spremembe priloge IIIa ali IIIb k Uredbi (ES) št. 1236/2005 to potrebno iz izredno nujnih razlogov. Kadar se uporabi nujni postopek, je zlasti pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov.

(24)

Ustanoviti bi bilo treba usklajevalno skupino. Skupina bi morala služiti za platformo, na kateri bi strokovnjaki držav članic in Komisija izmenjavali informacije o upravnih praksah in razpravljali o vprašanjih razlage te uredbe, tehničnih vprašanjih glede blaga na seznamih, razvoju, povezanem s to uredbo, in vseh drugih vprašanjih, ki bi se utegnila pojaviti. Zlasti bi skupina lahko razpravljala o vprašanjih, povezanih z naravo in predvidenim učinkom blaga, razpoložljivostjo blaga v tretjih državah in s tem, ali je blago posebej zasnovano ali spremenjeno za izvršitev smrtne kazni ali za mučenje ali druge oblike okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja. Če bi se Komisija odločila, da se s skupino posvetuje pri pripravi delegiranih aktov, bi morala to storiti v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

(25)

Komisija ne nabavlja opreme za kazenski pregon, saj ni odgovorna za vzdrževanje javnega reda in miru, postopke v kazenskih zadevah ali izvrševanje sodnih odločb v kazenskih zadevah. Zato bi bilo treba vzpostaviti postopek, s katerim bi Komisija prejela informacije o opremi in proizvodih za kazenski pregon, ki niso navedeni na seznamih in so na trgu v Uniji, da bodo seznami blaga, katerega trgovanje je prepovedano ali nadzorovano, posodobljeni v skladu z novim razvojem. Ko bi država članica na Komisijo naslovila zahtevo za dodajanje blaga v Prilogo II, Prilogo III ali Prilogo IIIa k Uredbi (ES) št. 1236/2005, bi morala svojo zahtevo posredovati drugim državam članicam.

(26)	Da bi se gospodarskim subjektom in pristojnim organom zagotovil čas, da zaprosijo za potrebna dovoljenja oziroma da jih izdajo, bi bilo treba določiti kratko prehodno obdobje za uporabo novega nadzora nad posredniškimi storitvami in tehnično pomočjo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1236/2005 se spremeni:

člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa pravila Unije, ki urejajo trgovino s tretjimi državami z blagom, ki bi ga bilo mogoče uporabiti za izvršitev smrtne kazni ali za mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje, ter pravila, ki urejajo opravljanje posredniških storitev ter zagotavljanje tehnične pomoči, usposabljanja in oglaševanja v zvezi s takšnim blagom.“;

člen 2 se spremeni:

(a)

točke (a), (b), (c), (d) in (e) se nadomestijo z naslednjim:

„(a)

‚mučenje‘ pomeni vsako dejanje, s katerim se osebi namerno povzroča huda telesna ali duševna bolečina ali trpljenje z namenom, da bi se od nje ali od tretje osebe dobilo informacijo ali priznanje ali da bi se to osebo kaznovalo za dejanje, ki ga je storila ta ali tretja oseba ali je osumljena, da ga je storila, ali da bi se to osebo ali tretjo osebo zastrašilo ali prisililo, ali iz katerega koli drugega razloga, ki temelji na diskriminaciji katere koli vrste, kadar to bolečino ali trpljenje povzroča ali spodbuja ali dopušča ali za to ve uradna oseba ali druga oseba, ki nastopa kot uradna oseba. Ta pojem pa ne zajema bolečine ali trpljenja, ki izhaja le iz zakonite kazni ali je neločljivo ali slučajno povezano z njo. Smrtna kazen se v nobenem primeru ne šteje za zakonito kazen;

(b)

‚drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje‘ pomeni vsako dejanje, s katerim se osebi povzroča telesna ali duševna bolečina ali trpljenje, ki dosega minimalno stopnjo resnosti, kadar to bolečino ali trpljenje povzroča ali spodbuja ali dopušča ali za to ve uradna oseba ali druga oseba, ki nastopa kot uradna oseba. Ta pojem pa ne zajema bolečine ali trpljenja, ki izhaja le iz zakonite kazni ali je neločljivo ali slučajno povezano z njo. Smrtna kazen se v nobenem primeru ne šteje za zakonito kazen;

(c)

‚organ pregona‘ pomeni vsak organ, pristojen za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter boj proti njim in za njihovo kaznovanje; med te organe med drugim sodijo policija, tožilci, sodni organi, organi javnih ali zasebnih zaporov, odvisno od okoliščin pa tudi varnostni in vojaški organi;

(d)	‚izvoz‘ pomeni vsak premik blaga iz carinskega območja Unije, vključno s premikom blaga, za katerega se zahteva carinska deklaracija, in s premikom blaga, potem ko je to bilo skladiščeno v prosti coni v smislu Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*1);

(e)	‚uvoz‘ pomeni vstop blaga na carinsko območje Unije, vključno z začasnim skladiščenjem, hranjenjem v prosti coni, uvedbo posebnega postopka in sprostitvijo v prosti promet v smislu Uredbe (EU) št. 952/2013;

(*1) Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).“;"

(b)

točki (h) in (i) se nadomestita z naslednjim:

„(h)	‚pristojni organ‘ pomeni organ ene od držav članic, naveden v Prilogi I, ki lahko v skladu s členom 8 odloča o vlogi za dovoljenje ali izvozniku prepove uporabo splošnega izvoznega dovoljenja Unije;

(i)

‚vlagatelj‘ pomeni:

1.	izvoznik v primeru izvoza iz členov 3, 5 ali 7b;

2.	fizična ali pravna oseba, subjekt ali organ, ki prevaža blago znotraj carinskega območja Unije v primeru tranzita iz člena 4a;

3.	izvajalec tehnične pomoči v primeru zagotavljanja tehnične pomoči iz člena 3;

4.	muzej, v katerem bo blago razstavljeno, v primeru uvoza in zagotavljanja tehnične pomoči iz člena 4 ter

5.	izvajalec tehnične pomoči oziroma posrednik v primeru zagotavljanja tehnične pomoči iz člena 7a oziroma opravljanja posredniških storitev iz člena 7d;“;

(c)

dodajo se naslednje točke:

„(j)	‚carinsko območje Unije‘ pomeni ozemlje v smislu člena 4 Uredbe (EU) št. 952/2013;

(k)

‚posredniške storitve‘ pomeni:

(1)	pogajanje v zvezi s posli ali urejanje poslov, ki zadevajo nakup, prodajo ali dobavo ustreznega blaga iz ene tretje države v drugo, ali

(2)	prodajo ali kupovanje ustreznega blaga, ki je v tretji državi, za prenos v drugo tretjo državo.

Za namene te uredbe so iz te opredelitve izključene pomožne storitve. Pomožne storitve so prevoz, finančne storitve, zavarovanje ali pozavarovanje ali splošno oglaševanje ali promocija;

(l)

‚posrednik‘ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, subjekt ali organ, tudi partnerstvo, s prebivališčem oziroma sedežem v državi članici, ki opravlja storitve iz točke (k) iz Unije; vsako fizično osebo, ki ima državljanstvo države članice, ne glede na to, kje ima prebivališče, ki opravlja takšne storitve iz Unije; vsako pravno osebo, subjekt ali organ, ki je registriran ali ustanovljen po pravu ene od držav članic, ne glede na to, kje ima sedež, ki opravlja takšne storitve iz Unije;

(m)

‚izvajalec tehnične pomoči‘ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, subjekt ali organ, tudi partnerstvo, s prebivališčem oziroma sedežem v državi članici, ki zagotavlja tehnično pomoč iz točke (f) iz Unije; vsako fizično osebo, ki ima državljanstvo države članice, ne glede na to, kje ima prebivališče, ki zagotavlja takšno pomoč iz Unije; in vsako pravno osebo, subjekt ali organ, ki je registriran ali ustanovljen po pravu ene od držav članic, ne glede na to, kje ima sedež, ki zagotavlja takšno pomoč iz Unije;

(n)

‚izvoznik‘ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, subjekt ali organ, tudi partnerstvo, v imenu katerega se izpolni izvozna deklaracija, to pomeni osebo, subjekt ali organ, ki ima ob sprejetju izvozne deklaracije sklenjeno pogodbo s prejemnikom v zadevni tretji državi in ima potrebno pooblastilo za odločanje o pošiljanju blaga s carinskega območja Unije. Če ni bila sklenjena nobena taka pogodba ali če imetnik te pogodbe ne deluje v svojem imenu, pomeni izvoznik osebo, subjekt ali organ, ki ima potrebno pooblastilo za odločanje o pošiljanju blaga s carinskega območja Unije. Kadar ima v skladu s to pogodbo pravico razpolaganja z blagom oseba, subjekt ali organ s prebivališčem ali sedežem zunaj Unije, se kot izvoznik upošteva pogodbena stranka s prebivališčem ali sedežem v Uniji;

(o)	‚splošno izvozno dovoljenje Unije‘ pomeni dovoljenje za izvoz, kakor je opredeljen v točki (d), v določene države, ki je na voljo vsem izvoznikom, ki spoštujejo pogoje in zahteve za njegovo uporabo, kakor so navedeni v Prilogi IIIb;

(p)

‚individualno dovoljenje‘ pomeni dovoljenje, izdano:

1.	enemu določenemu izvozniku za izvoz, kakor je opredeljen v točki (d), enemu končnemu uporabniku ali prejemniku v tretji državi, ki zajema eno ali več vrst blaga;

2.	enemu določenemu posredniku za opravljanje posredniških storitev, kakor so opredeljene v točki (k), enemu končnemu uporabniku ali prejemniku v tretji državi, ki zajema eno ali več vrst blaga, ali

3.	fizični ali pravni osebi, subjektu ali organu, ki prevaža blago znotraj carinskega območja Unije za tranzit, kakor je opredeljen v točki (s);

(q)

‚globalno dovoljenje‘ pomeni dovoljenje, izdano enemu določenemu izvozniku ali posredniku za vrsto blaga, navedenega v Prilogi III ali Prilogi IIIa, ki lahko velja za:

1.	izvoz, kakor je opredeljen v točki (d), enemu ali več natančno določenim končnim uporabnikom v eni ali več natančno določenih tretjih državah;

2.	izvoz, kakor je opredeljen v točki (d), enemu ali več natančno določenim distributerjem v eni ali več natančno določenih tretjih državah, kadar je izvoznik proizvajalec blaga iz točke 3.2 ali 3.3 Priloge III ali iz oddelka 1 Priloge IIIa;

3.	opravljanje posredniških storitev, povezanih s prenosom blaga, ki se nahaja v tretji državi, enemu ali več natančno določenim končnim uporabnikom v eni ali več natančno določenih tretjih državah;

4.	opravljanje posredniških storitev, povezanih s prenosom blaga, ki se nahaja v tretji državi, enemu ali več natančno določenim distributerjem v eni ali več natančno določenih tretjih državah, kadar je posrednik proizvajalec blaga iz točke 3.2 ali 3.3 Priloge III ali iz oddelka 1 Priloge IIIa;

(r)

‚distributer‘ pomeni gospodarski subjekt, ki opravlja dejavnosti prodaje na debelo v povezavi z blagom, navedenim v točki 3.2 ali 3.3 Priloge III ali v oddelku 1 Priloge IIIa, kot so nabava blaga od proizvajalcev ali posedovanje, dobava ali izvoz takšnega blaga; dejavnosti prodaje na debelo takšnega blaga ne zajemajo nabave s strani bolnišnice, lekarnarja ali zdravstvenega delavca, katere edini namen je dobava takšnega blaga javnosti;

(s)	‚tranzit‘ pomeni prevoz znotraj carinskega območja Unije blaga, ki ni iz Unije in prečka carinsko območje Unije ter je namenjeno izven carinskega območja Unije.“;

v členu 3 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Vsak izvoz blaga s seznama v Prilogi II je ne glede na poreklo takega blaga prepovedan.

Priloga II vsebuje blago, ki je praktično uporabno zgolj za izvrševanje smrtne kazni, za mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje.

Izvajalcu tehnične pomoči se prepove, da proti plačilu ali brezplačno zagotavlja tehnično pomoči v zvezi z blagom s seznama v Prilogi II kateri koli osebi, subjektu ali organu v tretji državi.“;

v členu 4 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Uvoz blaga s seznama v Prilogi II je ne glede na poreklo tega blaga prepovedan.

Prejemanje tehnične pomoči s strani katere koli osebe, subjekta ali organa v Uniji v zvezi z blagom s seznama v Prilogi II, ki jo iz tretje države proti plačilu ali brezplačno zagotavlja katera koli oseba, subjekt ali organ, je prepovedano.“;

za členom 4 se vstavijo naslednji členi:

„Člen 4a

Prepoved tranzita

1. Prepovedan je vsak tranzit blaga s seznama v Prilogi II.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organ odobri tranzit blaga s seznama v Prilogi II, če je dokazano, da bo to blago v namembni državi zaradi svojega zgodovinskega pomena uporabljeno izključno za namene javne razstave v muzeju.

Člen 4b

Prepoved posredniških storitev

Posredniku se prepove opravljanje posredniških storitev v zvezi z blagom s seznama v Prilogi II ne glede na poreklo takšnega blaga kateri koli osebi, subjektu ali organu v tretji državi.

Člen 4c

Prepoved usposabljanja

Izvajalcu tehnične pomoči ali posredniku se prepove, da kateri koli osebi, subjektu ali organu v tretji državi zagotavlja ali nudi usposabljanje za uporabo blaga s seznama v Prilogi II.

Člen 4d

Trgovski sejmi

Kateri koli fizični ali pravni osebi, subjektu ali organu, tudi partnerstvu, s prebivališčem oziroma sedežem v državi članici ali zunaj nje se prepove razstavljati ali ponujati za prodajo katero koli blago s seznama v Prilogi II na razstavi ali sejmu v Uniji, razen če je dokazano, da takšno razstavljanje ali ponujanje za prodajo, glede na naravo razstave ali sejma, ne bo niti prispevalo k prodaji ali dobavi tega blaga kateri koli osebi, subjektu ali organu v tretji državi, niti ne bo spodbujalo njegove prodaje ali dobave takšnim osebam, subjektom ali organom.

Člen 4e

Oglaševanje

Kateri koli fizični ali pravni osebi, subjektu ali organu, tudi partnerstvu, s prebivališčem oziroma sedežem v državi članici, ki prodaja ali kupuje oglasni prostor ali oglasni čas iz Unije, kateri koli fizični osebi, ki ima državljanstvo ene od držav članic, ki prodaja ali kupuje oglasni prostor ali oglasni čas iz Unije, ter kateri koli pravni osebi, subjektu ali organu, ki je registriran ali ustanovljen po pravu ene od držav članic, ki prodaja ali kupuje oglasni prostor ali oglasni čas iz Unije, se prepove prodaja kateri koli fizični ali pravni osebi, subjektu ali organu v tretji državi ali zakup od katere koli fizične ali pravne osebe, subjekta ali organa iz tretje države oglasnega prostora v tiskanih medijih ali na internetu ter televizijskega ali radijskega oglasnega časa za blago s seznama v Prilogi II.

Člen 4f

Nacionalni ukrepi

1. Države članice lahko brez poseganja v veljavna pravila Unije, vključno s prepovedjo diskriminacije na podlagi državljanstva, sprejmejo ali ohranijo nacionalne ukrepe, ki omejujejo prevoz, finančne storitve, zavarovanje ali pozavarovanje ali splošno oglaševanje ali promocijo v povezavi z blagom s seznama v Prilogi II.

2. Države članice uradno obvestijo Komisijo o vseh ukrepih, ki so jih sprejele na podlagi odstavka 1. O obstoječih ukrepih jo uradno obvestijo do 17. februarja 2017. O novih ukrepih, spremembah in razveljavitvah pa jo uradno obvestijo pred začetkom njihove veljavnosti.“;

v členu 5 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Za izvoz blaga s seznama v Prilogi III se ne glede na poreklo takšnega blaga zahteva dovoljenje. Dovoljenje pa se ne zahteva za blago, ki le prehaja skozi carinsko območje Unije, torej blago, za katerega ni potrebna nobena druga carinsko odobrena obravnava ali raba, razen zunanjega tranzitnega postopka v skladu s členom 226 Uredbe (EU) št. 952/2013, vključno s skladiščenjem neunijskega blaga v prosti coni.

Priloga III vsebuje samo naslednje blago, ki bi se lahko uporabilo za mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje:

(a)	blago, ki se v osnovi uporablja za kazenski pregon, in

(b)	blago, ki glede na svojo obliko in tehnične lastnosti pomeni resno tveganje za uporabo za mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje.

Priloga III ne zajema:

(a)	strelnega orožja, ki se nadzira v skladu z Uredbo (EU) št. 258/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (*2);

(b)	blaga z dvojno rabo, ki se nadzira v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 428/2009 (*3), in

(c)	blaga, ki se nadzira v skladu s Skupnim stališčem Sveta 2008/944/SZVP (*4).

(*2) Uredba (EU) št. 258/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o izvajanju člena 10 Protokola Združenih narodov o nedovoljeni proizvodnji strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovini z njimi, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranem kriminalu (Protokol ZN o strelnem orožju), uvedbi izvoznih dovoljenj za strelno orožje, njegove sestavne dele in strelivo ter ukrepih glede njihovega uvoza in tranzita (UL L 94, 30.3.2012, str. 1)."

(*3) Uredba Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo (UL L 134, 29.5.2009, str. 1)."

(*4) Skupno stališča Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008 ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme (UL L 335, 13.12.2008, str. 99).“;"

člen 6 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Pristojni organi odločajo o vlogah za dovoljenje za izvoz blaga s seznama v Prilogi III, pri čemer upoštevajo vse relevantne dejavnike, zlasti tudi to, ali je katera druga država članica v preteklih treh letih zavrnila vlogo za dovoljenje izvoza blaga z istimi bistvenimi značilnostmi, in dejavnike, povezane z nameravano končno uporabo in nevarnostjo preusmeritve.“

(b)

dodajo se naslednji odstavki:

„3. Za preverjanje predvidene končne uporabe in nevarnosti preusmeritve se uporabljajo naslednja pravila:

3.1.

Če proizvajalec blaga iz točke 3.2 ali 3.3 Priloge III zahteva dovoljenje za izvoz takšnega blaga distributerju, pristojni organ oceni sklenjene pogodbene dogovore med proizvajalcem in distributerjem ter ukrepe, ki sta jih sprejela, da bi zagotovila, da se to blago, po potrebi pa tudi proizvodi, v katere bo to blago vgrajeno, ne bodo uporabili za mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje.

3.2.

Če se zahteva dovoljenje za izvoz blaga iz točke 3.2 ali 3.3 Priloge III končnemu uporabniku, lahko pristojni organ pri oceni nevarnosti preusmeritve upošteva veljavne pogodbene dogovore in izjavo o končni uporabi, ki jo je podpisal končni uporabnik, če je takšna izjava predložena. Če izjava o končni uporabi ni predložena, mora izvoznik dokazati, kdo bo končni uporabnik in kako se bo blago uporabilo. Če izvoznik ne predloži dovolj informacij o končnem uporabniku in končni uporabi, se šteje, da ima pristojni organ utemeljene razloge za domnevo, da bi se blago lahko uporabilo za mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje.

4. Pristojni organ pri oceni vloge za globalno dovoljenje poleg meril iz odstavka 1 upošteva, ali je izvoznik uporabil sorazmerna in ustrezna sredstva ter postopke za zagotovitev skladnosti z določbami in cilji te uredbe ter roki in pogoji iz dovoljenja.“;

vstavi se naslednji člen:

„Člen 6a

Prepoved tranzita

Fizični ali pravni osebi, subjektu ali organu, tudi partnerstvu, s prebivališčem oziroma sedežem v državi članici ali zunaj nje se prepove izvedba tranzita blaga s seznama v Prilogi III, če vedo, da se kateri koli del pošiljke tega blaga namerava uporabiti za mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje.“;

vstavi se naslednji člen:

„Člen 7a

Zahteva za dovoljenje za določene storitve

1. Dovoljenje se zahteva za vsako zagotavljanje oziroma opravljanje ene od naslednjih storitev kateri koli osebi, subjektu ali organu v tretji državi, ki jo proti plačilu ali brezplačno opravi izvajalec tehnične pomoči ali posrednik:

(a)	tehnične pomoči v zvezi z blagom s seznama v Prilogi III ne glede na poreklo takšnega blaga in

(b)	posredniških storitev v zvezi z blagom s seznama v Prilogi III ne glede na poreklo takšnega blaga.

2. Pri odločanju o vlogah za dovoljenje za opravljanje posredniških storitev v zvezi z blagom s seznama v Prilogi III se smiselno uporablja člen 6.

Pri odločanju o vlogah za dovoljenje za zagotavljanje tehnične pomoči v zvezi z blagom s seznama v Prilogi III se merila iz člena 6 uporabijo za to, da se oceni:

(a)	ali se bo tehnična pomoč zagotovila osebi, subjektu ali organu, ki bi lahko blago, na katerega se tehnična pomoč nanaša, uporabil za mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje, ter

(b)

ali se bo tehnična pomoč uporabila za popravilo, razvoj, izdelavo, preskušanje, vzdrževanje ali sestavljanje blaga s seznama v Prilogi III ali za zagotavljanje tehnične pomoči za osebo, subjekt ali organ, ki bi lahko blago, na katerega se tehnična pomoč nanaša, uporabil za mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje.

3. Odstavek 1 se ne uporablja za zagotavljanje tehnične pomoči, če:

(a)	se tehnična pomoč zagotavlja organu kazenskega pregona države članice ali vojaškemu ali civilnemu osebju države članice, kakor je navedeno v prvem stavku člena 5(3);

(b)	tehnična pomoč sestoji iz posredovanja informacij, ki so javne, ali

(c)	je tehnična pomoč minimalno potrebno sredstvo za namestitev, delovanje, vzdrževanje ali popravilo tistega blaga s seznama v Prilogi III, katerega izvoz je dovolil pristojni organ v skladu s to uredbo.

4. Ne glede na odstavek 1 lahko država članica ohrani prepoved opravljanja posredniških storitev, povezanih z okovi za noge, verigami za vklenitev več oseb in prenosnimi pripomočki za zadajanje elektrošokov. Kadar država članica ohrani takšne prepovedi, Komisijo do 17. februarja 2017 uradno obvesti o sprejetih ukrepih ter jo obvesti, če te ukrepe spremeni ali razveljavi.“;

10.

za členom 7a se vstavi naslednje poglavje:

„POGLAVJE IIIa

Blago, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni

Člen 7b

Zahteva o izvoznem dovoljenju

1. Za izvoz blaga s seznama v Prilogi IIIa se ne glede na poreklo takšnega blaga zahteva dovoljenje. Dovoljenje pa se ne zahteva za blago, ki le prehaja skozi carinsko območje Unije, torej blago, za katerega ni potrebna nobena druga carinsko odobrena obravnava ali raba, razen zunanjega tranzitnega postopka v skladu s členom 226 Uredbe (EU) št. 952/2013, vključno s skladiščenjem neunijskega blaga v prosti coni.

Priloga IIIa vsebuje le blago, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni ter je bilo odobreno ali dejansko uporabljeno za izvršitev smrtne kazni v eni ali več tretjih državah, ki niso odpravile smrtne kazni. Ta priloga ne zajema:

(a)	strelnega orožja, ki se nadzira v skladu z Uredbo (EU) št. 258/2012;

(b)	blaga z dvojno rabo, ki se nadzira v skladu z Uredbo (ES) št. 428/2009, in

(c)	blaga, ki se nadzira v skladu s Skupnim stališčem 2008/944/SZVP.

2. Kadar se pri izvozu zdravil zahteva izvozno dovoljenje v skladu s to uredbo, za izvoz pa veljajo tudi zahteve za izvozno dovoljenje v skladu z mednarodnimi konvencijami o nadzoru mamil in psihotropnih snovi, kot je Konvencija o psihotropnih snoveh iz leta 1971, lahko države članice z enotnim postopkom izpolnijo obveznosti, ki jim jih nalagata ta uredba in ustrezna konvencija.

Člen 7c

Merila za izdajo izvoznih dovoljenj

1. Pristojni organi odločajo o vlogah za dovoljenje za izvoz blaga s seznama v Prilogi IIIa, pri čemer upoštevajo vse relevantne dejavnike, zlasti tudi to, ali je katera druga država članica v preteklih treh letih zavrnila vlogo za dovoljenje izvoza blaga z istimi bistvenimi značilnostmi, in dejavnike, povezane z nameravano končno uporabo in nevarnostjo preusmeritve.

2. Pristojni organ dovoljenja ne izda, če obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da bi bilo blago s seznama iz Priloge IIIa lahko uporabljeno za izvršitev smrtne kazni v tretji državi.

3. Za preverjanje nameravane končne uporabe in nevarnosti preusmeritve se uporabljajo naslednja pravila:

3.1.	Če proizvajalec blaga s seznama iz oddelka 1 Priloge IIIa zahteva dovoljenje za izvoz takšnega izdelka distributerju, pristojni organ oceni sklenjene pogodbene dogovore med proizvajalcem in distributerjem ter ukrepe, ki sta jih sprejela za to, da se blago ne bo uporabilo za izvršitev smrtne kazni.

3.2.

Če se zahteva dovoljenje za izvoz blaga s seznama iz oddelka 1 Priloge IIIa končnemu uporabniku, lahko pristojni organ pri oceni nevarnosti preusmeritve upošteva veljavne pogodbene dogovore in izjavo o končni uporabi, ki jo je podpisal končni uporabnik, če je takšna izjava predložena. Če izjava o končni uporabi ni predložena, mora izvoznik dokazati, kdo bo končni uporabnik in kako se bo blago uporabilo. Če izvoznik ne predloži dovolj informacij o končnem uporabniku in končni uporabi, se šteje, da ima pristojni organ utemeljene razloge za domnevo, da bi bilo blago lahko uporabljeno za izvršitev smrtne kazni.

3.3.	Komisija lahko v sodelovanju s pristojnimi organi držav članic sprejme smernice o najboljši praksi za ocenjevanje končne uporabe in ocenjevanje namena uporabe tehnične pomoči.

4. Pristojni organ pri proučevanju vloge za globalno dovoljenje poleg meril iz odstavka 1 upošteva tudi, ali je izvoznik uporabil sorazmerna in ustrezna sredstva ter postopke za zagotovitev skladnosti z določbami in cilji te uredbe ter roki in pogoji iz dovoljenja.

Člen 7d

Prepoved tranzita

Fizični ali pravni osebi, subjektu ali organu, tudi partnerstvu, s prebivališčem oziroma sedežem v državi članici ali zunaj nje se prepove izvedba tranzita blaga s seznama v Prilogi IIIa, če vedo, da se bo kateri koli del pošiljke tega blaga uporabil za izvršitev smrtne kazni v tretji državi.

Člen 7e

Zahteva za dovoljenje za določene storitve

(a)	tehnične pomoči v zvezi z blagom s seznama v Prilogi IIIa ne glede na poreklo takšnega blaga, in

(b)	posredniških storitev v zvezi v zvezi z blagom s seznama v Prilogi IIIa ne glede na poreklo takšnega blaga.

2. Pri odločanju o vlogah za dovoljenje za opravljanje posredniških storitev v zvezi z blagom s seznama v Prilogi IIIa se smiselno uporablja člen 7c.

Pri odločanju o vlogah za dovoljenje za zagotavljanje tehnične pomoči v zvezi z blagom s seznama v Prilogi IIIa se merila iz člena 7c uporabijo za to, da se oceni:

(a)	ali se bo tehnična pomoč zagotovila osebi, subjektu ali organu, ki bi lahko blago, na katerega se tehnična pomoč nanaša, uporabil za izvršitev smrtne kazni, ter

(b)	ali se bo tehnična pomoč uporabila za popravilo, razvoj, izdelavo, preskušanje, vzdrževanje ali sestavljanje blaga s seznama v Prilogi IIIa ali za zagotavljanje tehnične pomoči za osebo, subjekt ali organ, ki bi lahko blago, na katerega se tehnična pomoč nanaša, uporabil za izvršitev smrtne kazni.

3. Odstavek 1 se ne uporablja za zagotavljanje tehnične pomoči, če:

(a)	tehnična pomoč sestoji iz posredovanja informacij, ki so javne, ali

(b)	je tehnična pomoč minimalno potrebno sredstvo za namestitev, delovanje, vzdrževanje ali popravilo blaga s seznama v Prilogi IIIa, katerega izvoz je dovolil pristojni organ v skladu s to uredbo.“;

11.

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Vrste dovoljenj in organi izdajatelji

1. Ta uredba določa splošno izvozno dovoljenje Unije za določen izvoz, naveden v Prilogi IIIb.

Pristojni organ države članice, v kateri ima izvoznik prebivališče ali sedež, lahko izvozniku prepove uporabo tega dovoljenja, če obstaja utemeljen sum glede izvoznikove zmožnosti za spoštovanje pogojev tega dovoljenja ali določb zakonodaje o nadzoru izvoza.

Pristojni organi držav članic si izmenjujejo informacije o vseh izvoznikih, ki jim je bila odvzeta pravica do uporabe splošnega izvoznega dovoljenja Unije, razen če presodijo, da določen izvoznik ne bo poskušal izvoziti blaga s seznama iz Priloge IIIa prek druge države članice. Za ta namen se uporablja varen in šifriran sistem za izmenjavo informacij.

2. Dovoljenje za izvoz, razen izvoza iz odstavka 1, za katerega se v skladu s to uredbo zahteva dovoljenje, izda na seznamu iz Priloge I navedeni pristojni organ države članice, v kateri ima izvoznik prebivališče ali sedež. Takšno dovoljenje je lahko individualno ali globalno dovoljenje, če zadeva blago s seznama v Prilogi III ali Prilogi IIIa. Za blago s seznama v Prilogi II je potrebno individualno dovoljenje.

3. Dovoljenje za tranzit blaga s seznama v Prilogi II izda na seznamu iz Priloge I navedeni pristojni organ države članice, v kateri ima fizična ali pravna oseba, subjekt ali organ, ki prevaža blago znotraj carinskega območja Unije, prebivališče ali sedež. Če ta oseba, subjekt ali organ nima prebivališča ali sedeža v eni od držav članic, dovoljenje izda pristojni organ države članice, v kateri pride do vstopa blaga na carinsko območje Unije. Takšno dovoljenje je individualno dovoljenje.

4. Dovoljenje za uvoz, za katerega se v skladu s to uredbo zahteva dovoljenje, izda na seznamu v Prilogi I navedeni pristojni organ države članice, v kateri ima muzej sedež. Za blago s seznama v Prilogi II je potrebno individualno dovoljenje.

5. Dovoljenje za zagotavljanje tehnične pomoči v zvezi z blagom s seznama v Prilogi II izda:

(a)

na seznamu iz Priloge I navedeni pristojni organ države članice, v kateri ima izvajalec tehnične pomoči prebivališče ali sedež, ali, če ni takšne države članice, pristojni organ države članice, katere državljan je izvajalec tehnične pomoči ali v skladu s pravom katere je bil registriran ali ustanovljen, če se bo pomoč zagotavljala muzeju v tretji državi, ali

(b)	na seznamu iz Priloge I navedeni pristojni organ države članice, v kateri ima muzej sedež, če se bo pomoč zagotavljala muzeju v Uniji.

6. Dovoljenje za zagotavljanje tehnične pomoči v zvezi z blagom s seznama v Prilogi III ali Prilogi IIIa izda na seznamu iz Priloge I navedeni pristojni organ države članice, v kateri ima izvajalec tehnične pomoči prebivališče ali sedež, ali, če ni takšne države članice, pristojni organ države članice, katere državljan je izvajalec tehnične pomoči ali v skladu s pravom katere je bil registriran ali ustanovljen.

7. Dovoljenje za opravljanje posredniških storitev v zvezi z blagom s seznama v Prilogi III ali Prilogi IIIa izda na seznamu iz Priloge I navedeni pristojni organ države članice, v kateri ima posrednik prebivališče ali sedež, ali, če ni takšne države članice, pristojni organ države članice, katere državljan je posrednik ali v skladu s pravom katere je bil registriran ali ustanovljen. Tako dovoljenje se izda za določeno količino določenega blaga, ki se prevaža med dvema ali več tretjimi državami. Jasno je treba opredeliti lokacijo blaga v tretji državi porekla, končnega uporabnika in njegovo točno lokacijo.

8. Vlagatelji predložijo pristojnemu organu vse ustrezne informacije, potrebne pri njihovih vlogah za pridobitev individualnega ali globalnega dovoljenja za izvoz ali posredniške storitve, dovoljenja za tehnično pomoč, individualnega uvoznega dovoljenja ali individualnega dovoljenja za tranzit.

Kar zadeva izvoz pristojni organi prejmejo popolne informacije, zlasti o končnem uporabniku, namembni državi in končni uporabi blaga.

Kar zadeva posredniške storitve pristojni organi prejmejo zlasti podrobne podatke o lokaciji blaga z dvojno rabo v tretji državi porekla, jasen opis blaga in količine, podatke o tretjih strankah, udeleženih pri poslu, namembni tretji državi, končnem uporabniku v tej državi in njegovi točni lokaciji.

Za izdajo dovoljenja se po potrebi lahko zahteva izjava o končni uporabi.

9. Z odstopanjem od odstavka 8 proizvajalec, kadar bo on ali njegov zastopnik izvažal ali prodajal in izvajal transfer blaga iz točke 3.2 ali 3.3 Priloge III ali oddelka 1 Priloge IIIa distributerju v tretji državi, predloži informacije o sklenjenih dogovorih in ukrepih, sprejetih za preprečevanje uporabe blaga iz točke 3.2 ali 3.3 Priloge III za mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje, ali za preprečevanje uporabe blaga iz oddelka 1 Priloge IIIa za izvršitev smrtne kazni, o namembni državi ter informacije o končni uporabi in končnih uporabnikih blaga, če so na voljo.

10. Na zahtevo nacionalnega mehanizma za preprečevanje, ustanovljenega v skladu z Opcijskim protokolom h Konvenciji OZN iz leta 1984 proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, se lahko pristojni organi odločijo, da bodo nacionalnemu mehanizmu za preprečevanje, ki to zahteva, dali na voljo informacije, ki so jih od vlagatelja prejeli o namembni državi, prejemniku, končni uporabi in končnih uporabnikih ali, kadar je to ustrezno, o distributerju ter dogovorih in ukrepih iz odstavka 9. Pristojni organi zaslišijo vlagatelja, preden se informacije dajo na voljo, in lahko uvedejo omejitve glede tega, kako se lahko informacije uporabijo. Pristojni organi odločitve sprejmejo v skladu z nacionalnim pravom in prakso.

11. Države članice vloge za individualna ali globalna dovoljenja obravnavajo v roku, ki se določi z nacionalnim pravom ali prakso.“;

12.

člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

Dovoljenja

1. Dovoljenja za izvoz, uvoz ali tranzit se izdajo na obrazcu, ki je skladen s predlogo iz Priloge V. Dovoljenja glede posredniških storitev se izdajo na obrazcu, ki je skladen s predlogo iz Priloge VI. Dovoljenja glede tehnične pomoči se izdajo na obrazcu, ki je skladen s predlogo iz Priloge VII. Takšna dovoljenja so veljavna po vsej Uniji. Dovoljenje je veljavno od treh do dvanajstih mesecev z možnostjo podaljšanja za največ 12 mesecev. Globalno dovoljenje je veljavno od enega do treh let z možnostjo podaljšanja za največ dve leti.

2. Na podlagi dovoljenja za izvoz, izdanega v skladu s členom 6 ali členom 7c, lahko izvoznik zagotavlja tehnično pomoč končnemu uporabniku v obsegu, v katerem je takšna pomoč potrebna za namestitev, delovanje, vzdrževanje ali popravilo blaga, za katerega je dovoljen izvoz.

3. Dovoljenja se lahko izdajo z elektronskimi sredstvi. Posebni postopki se določijo na nacionalni ravni. Države članice, ki izkoristijo to možnost, o tem obvestijo Komisijo.

4. Pristojni organ v zvezi z dovoljenji za izvoz, uvoz, tranzit, zagotavljanje tehnične pomoči ali opravljanje posredniških storitev postavi kakršne koli zahteve in pogoje, za katere meni, da so primerni.

5. Pristojni organi lahko v skladu s to uredbo zavrnejo izdajo dovoljenja in lahko razveljavijo, odložijo uporabo, spremenijo ali prekličejo že izdano dovoljenje.“;

13.

v členu 10 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Če je podana carinska deklaracija v zvezi z blagom, navedenim v prilogi II, III ali IIIa, in je potrjeno, da za predvideni izvoz ali uvoz ni bilo izdano dovoljenje v skladu s to uredbo, lahko carinski organ prijavljeno blago zaseže in izvoznika ali uvoznika seznani z možnostjo predložitve vloge za izdajo dovoljenja v skladu s to uredbo. Če vloga za izdajo dovoljenja ni predložena v šestih mesecih po zasegu ali če pristojni organ vlogo zavrne, carinski organi odstranijo zaseženo blago v skladu z veljavnim nacionalnim pravom.“;

14.

člen 11 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 11

Zahteva po uradnem obveščanju in posvetovanju

1. Država članica uradno obvesti druge države članice in Komisijo, če njeni pristojni organi, navedeni na seznamu iz Priloge I, sprejmejo odločitev o zavrnitvi vloge za izdajo dovoljenja v skladu s to uredbo ali če razveljavijo dovoljenje, ki so ga izdali. Tako uradno obvestilo se posreduje najpozneje v 30 dneh po dnevu sprejetja odločitve ali razveljavitvi.

2. Pristojni organ se prek diplomatskih kanalov, kadar je to potrebno ali primerno, posvetuje s pristojnim organom ali organi, ki so v preteklih treh letih zavrnili vlogo za izdajo dovoljenja za izvoz, uvoz, zagotavljanje tehnične pomoči osebi, subjektu ali organu v tretji državi ali opravljanje posredniških storitev v skladu s to uredbo, če prejme vlogo v zvezi z izvozom, tranzitom, zagotavljanjem tehnične pomoči osebi, subjektu ali organu v tretji državi ali opravljanjem posredniških storitev, ki vključuje skoraj povsem enak posel, naveden v taki starejši vlogi, in meni, da bi bilo treba dovoljenje kljub temu izdati.

3. Če se pristojni organ po posvetovanju iz odstavka 2 odloči izdati dovoljenje, ustrezna država članica nemudoma obvesti druge države članice in Komisijo o svoji odločitvi ter pojasni razloge zanjo, pri čemer po potrebi predloži dodatne informacije.

4. Kadar zavrnitev izdaje dovoljenja temelji na nacionalni prepovedi v skladu s členom 7(1) ali členom 7a(4), ne pomeni odločitve o zavrnitvi vloge v smislu odstavka 1 tega člena.

5. Vsa uradna obvestila, potrebna v skladu s tem členom, se posredujejo prek varnega in šifriranega sistema za izmenjavo informacij.“;

15.

člen 12 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 12

Spremembe prilog

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 15a v zvezi s spremembo prilog I, II, III, IIIa, IIIb, IV, V, VI in VII. Podatki v Prilogi I v zvezi s pristojnimi organi držav članic se spremenijo na podlagi informacij, ki jih posredujejo države članice.

Kadar je v primeru sprememb priloge II, III, IIIa ali IIIb to potrebno iz izredno nujnih razlogov, se za delegirane akte, sprejete na podlagi tega člena, uporabi postopek iz člena 15b.“;

16.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 12a

Zahteve za dodajanje blaga na enega od seznamov blaga

1. Vsaka država članica lahko na Komisijo naslovi ustrezno utemeljeno zahtevo, da se blago, ki je zasnovano ali se trži za kazenski pregon, doda v Prilogo II, Prilogo III ali Prilogo IIIa. Takšna zahteva vključuje informacije o:

(a)	obliki in lastnostih blaga,

(b)	vseh namenih, za katere je mogoče uporabiti to blago, ter

(c)	mednarodnih ali domačih predpisih, ki bi bili kršeni, če bi se blago uporabilo za kazenski pregon.

Ko država članica naslovi zahtevo na Komisijo, to zahtevo posreduje tudi drugim državam članicam.

2. Komisija lahko v treh mesecih od prejema zahteve državo članico, ki je poslala zahtevo, pozove, naj predloži dopolnilne informacije, če meni, da zahteva ne obravnava ene ali več ustreznih točk ali da so potrebne dodatne informacije o eni ali več ustreznih točkah. Komisija sporoči, o katerih točkah je treba predložiti dopolnilne informacije. Komisija svoja vprašanja posreduje drugim državam članicam. Druge države članice lahko Komisiji posredujejo dodatne informacije za oceno zahteve.

3. Če Komisija meni, da ni treba zahtevati dopolnilnih informacij, ali, kjer je primerno, po prejemu dopolnilnih informacij, ki jih je zahtevala, v dvajsetih tednih od prejema zahteve oziroma prejema dopolnilnih informacij začne postopek za sprejetje zahtevane spremembe ali obvesti državo članico, ki je poslala zahtevo, o razlogih, da tega ne stori.“;

17.	v členu 13 se vstavi naslednji odstavek: „3a. Komisija pripravi letno poročilo, v katerem so vsebovana letna poročila o dejavnostih iz odstavka 3. To letno poročilo se objavi.“;

18.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 13a

Obdelava osebnih podatkov

Osebni podatki se obdelujejo in izmenjujejo v skladu s pravili, določenimi v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES (*5) ter Uredbi (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (*6).

(*5) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31)."

(*6) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).“;"

19.

člen 15a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 15a

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 12 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 16. decembra 2016. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Prenos pooblastila iz člena 12 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (*7).

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 12, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

(*7) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

20.

za členom 15a se vstavijo naslednji členi:

„Člen 15b

Postopek v nujnih primerih

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlament in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

2. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 15a(6). V tem primeru Komisija nemudoma po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.

Člen 15c

Usklajevalna skupina za preprečevanje mučenja

1. Ustanovi se usklajevalna skupina za preprečevanje mučenja, ki ji predseduje predstavnik Komisije. Vsaka država članica v to skupino imenuje predstavnika.

2. Skupina obravnava vsa vprašanja v zvezi z uporabo te uredbe, ki brez omejitve vključujejo izmenjavo informacij o upravnih praksah, pa tudi morebitna vprašanja, ki jih utegne postaviti predsednik ali predstavnik države članice.

3. Usklajevalna skupina za preprečevanje mučenja se lahko, kadar je to po njenem mnenju potrebno, posvetuje z izvozniki, posredniki, izvajalci tehnične pomoči in drugimi relevantnimi deležniki, ki jih zadeva ta uredba.

4. Komisija Evropskemu parlamentu pisno predloži letno poročilo o dejavnostih, preverjanjih in posvetovanjih usklajevalne skupine za preprečevanje mučenja.

Pri pripravi letnega poročila se ustrezno upošteva potrebo po tem, da se ne sme spodkopavati komercialnih interesov fizičnih ali pravnih oseb. Razprave v skupini so zaupne.

Člen 15d

Pregled

1. Komisija do 31. julija 2020 in potem vsakih pet let pregleda izvajanje te uredbe ter Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi celovito poročilo o izvajanju in oceni učinka, ki lahko vključuje predloge za njene spremembe. Med pregledom oceni tudi potrebo po vključitvi dejavnosti državljanov EU v tujini. Države članice Komisiji predložijo vse potrebne podatke za pripravo poročila.

2. Posebni deli poročila obravnavajo:

(a)	usklajevalno skupino za preprečevanje mučenja in njene dejavnosti. Pri pripravi poročila se ustrezno upošteva potreba po tem, da se ne sme spodkopavati komercialnih interesov fizičnih ali pravnih oseb. Razprave v skupini so zaupne, ter

(b)	informacije o ukrepih, ki jih sprejmejo države članice v skladu s členom 17(1) in jih priglasijo Komisiji v skladu s členom 17(2).“;

21.

v členu 18 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Ozemlje veljavnosti te uredbe je enako kot pri Pogodbah, z izjemo prvega pododstavka člena 3(1), prvega pododstavka člena 4(1), členov 4a, 5, 6a, 7, 7b in 7d, člena 8(1) do (4) ter člena 10, ki se uporabljajo za:

—	carinsko območje Unije,

—	španski območji Ceuta in Melilla,

—	nemško območje Helgoland.“;

22.

priloge se spremenijo:

(a)

v Prilogi II se točka 1.1 nadomesti z naslednjim:

Oznaka KN

Opis

„ex 4421 90 97

ex 8208 90 00

1.1	Vislice, giljotine in rezila za giljotine“

(b)	v Prilogi III se črtata oddelka 4 in 5;

(c)	vstavi se nova Priloga IIIa, katere besedilo je določeno v Prilogi I k tej uredbi;

(d)	vstavi se nova Priloga IIIb, katere besedilo je določeno v Prilogi II k tej uredbi.

(e)	doda se nova Priloga VI, katere besedilo je določeno v Prilogi III k tej uredbi;

(f)	doda se nova Priloga VII, katere besedilo je določeno v Prilogi IV k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Točka 9 člena 1 in točka 10 člena 1 v delu, ki vstavlja člen 7e, se uporabljata od 17. marca 2017.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 23. novembra 2016

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

I. KORČOK

(1) Stališče Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2016 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 14. novembra 2016.

(2) Uredba Sveta (ES) št. 1236/2005 z dne 27. junija 2005 o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje (UL L 200, 30.7.2005, str. 1).

(3) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. junija 2010 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 1236/2005 o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje (UL C 236 E, 12.8.2011, str. 107).

(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1352/2011 z dne 20. decembra 2011 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1236/2005 o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje (UL L 338, 21.12.2011, str. 31).

(5) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 775/2014 z dne 16. julija 2014 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1236/2005 o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje (UL L 210, 17.7.2014, str. 1).

(6) Skupno stališče Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme (UL L 335, 13.12.2008, str. 99).

(7) Uredba Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo (UL L 134, 29.5.2009, str. 1).

(8) Uredba (EU) št. 258/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o izvajanju člena 10 Protokola Združenih narodov o nedovoljeni proizvodnji strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovini z njimi, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranem kriminalu (Protokol ZN o strelnem orožju), uvedbi izvoznih dovoljenj za strelno orožje, njegove sestavne dele in strelivo ter ukrepih glede njihovega uvoza in tranzita (UL L 94, 30.3.2012, str. 1).

(9) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(10) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(11) Uredba (EU) št. 37/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2014 o spremembi določenih uredb o skupni trgovinski politiki v zvezi s postopki za sprejetje določenih ukrepov (UL L 18, 21.1.2014, str. 1).

(12) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

PRILOGA I

„PRILOGA IIIa

BLAGO IZ ČLENA 7B, KI BI SE LAHKO UPORABILO ZA IZVRŠITEV SMRTNE KAZNI

Oznaka KN

Opis

1.	Proizvodi, ki bi se lahko uporabili za usmrtitev oseb z vbrizganjem smrtonosnega odmerka, kot sledi:

1.1.	Anestetična sredstva barbiturati s kratkoročnim ali srednjeročnim delovanjem, vključno z, vendar ne omejeno na:

ex 2933 53 90 [(a) do (f)]

ex 2933 59 95 [(g) in (h)]

(a)	amobarbital (št. CAS RN 57-43-2)

(b)	amobarbital natrijeva sol (št. CAS RN 64-43-7)

(c)	pentobarbital (št. CAS RN 76-74-4)

(d)	pentobarbital natrijeva sol (št. CAS 57-33-0)

(e)	sekobarbital (št. CAS RN 76-73-3)

(f)	sekobarbital natrijeva sol (št. CAS RN 309-43-3)

(g)	tiopental (št. CAS RN 76-75-5)

(h)	tiopental natrijeva sol (št. CAS RN 71-73-8), znan tudi kot tiopenton natrij

ex 3003 90 00

ex 3004 90 00

ex 3824 90 96

V to točko spadajo tudi proizvodi, ki vsebujejo eno od anestetičnih sredstev s seznama anestetičnih sredstev barbituratov s kratkoročnim ali srednjeročnim delovanjem.“

PRILOGA II

„PRILOGA IIIb

SPLOŠNO IZVOZNO DOVOLJENJE UNIJE EU GEA 1236/2005

Del 1 – Blago

To splošno izvozno dovoljenje zajema vse blago s seznama v Prilogi IIIa k Uredbi Sveta (ES) št. 1236/2005 (*1).

Zajema tudi zagotavljanje tehnične pomoči končnemu uporabniku v obsegu potrebnih dejavnosti za namestitev, uporabo, vzdrževanje ali popravilo tistega blaga, katerega izvoz je odobren, če to pomoč zagotavlja izvoznik.

Del 2 – Namembne države

Izvozno dovoljenje v skladu z Uredbo (ES) št. 1236/2005 se ne zahteva za dobavo v državo ali na ozemlje, ki je del carinskega območja Unije, kar za namene te uredbe vključuje Ceuto, Helgoland in Melillo (člen 18(2)).

To splošno izvozno dovoljenje velja povsod v Uniji za izvoz v naslednje namembne države:

danski ozemlji, ki nista vključeni v carinsko območje:

—	Ferski otoki,

—	Grenlandija,

francoska ozemlja, ki niso vključena v carinsko območje:

—	Francoska Polinezija,

—	Francoska južna in antarktična ozemlja,

—	Nova Kaledonija in pridružena območja,

—	Otoki Wallis in Futuna,

—	Saint-Barthélemy,

—	Saint Pierre in Miquelon,

nizozemska ozemlja, ki niso vključena v carinsko območje:

—

Aruba,

—

Bonaire,

—

Curaçao,

—

Saba,

—	Sint Eustatius,

—	Sint Maarten,

ustrezna britanska ozemlja, ki niso vključena v carinsko območje:

—

Angvila,

—

Bermudi,

—	Falklandski otoki,

—	Gibraltar,

—	Južna Georgia in otoki Južni Sandwich,

—	Montserrat,

—	Otoki Turks in Caicos,

—	Sveta Helena in pridružena območja,

Albanija

Andora

Argentina

Avstralija

Benin

Bolivija

Bosna in Hercegovina

Črna gora

Džibuti

Ekvador

Filipini

Gabon

Gruzija

Gvineja Bissau

Honduras

Islandija

Južna Afrika

Kanada

Kirgizistan

Kolumbija

Kostarika

Liberija

Lihtenštajn

Mehika

Moldavija

Mongolija

Mozambik

Namibija

nekdanja jugoslovanska republika Makedonija

Nepal

Nikaragva

Norveška

Nova Zelandija

Panama

Paragvaj

Ruanda

San Marino

Sejšeli

Srbija

Švica (tudi Büsingen in Campione d'Italia)

Turčija

Turkmenistan

Ukrajina

Urugvaj

Uzbekistan

Venezuela

Vzhodni Timor

Zelenortski otoki

Del 3 – Pogoji in zahteve za uporabo tega splošnega izvoznega dovoljenja

(1)

Tega splošnega izvoznega dovoljenja se ne sme uporabljati, če:

(a)	je bila izvozniku prepovedana uporaba tega splošnega izvoznega dovoljenja v skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 1236/2005;

(b)	so pristojni organi države članice, v kateri ima izvoznik prebivališče ali sedež, izvoznika obvestili, da je ali je lahko zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno ponovnemu izvozu v tretjo državo ali uporabi za izvršitev smrtne kazni v tretji državi;

(c)	izvoznik ve ali ima utemeljene razloge za domnevo, da je zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno ponovnemu izvozu v tretjo državo ali uporabi za izvršitev smrtne kazni v tretji državi;

(d)	se zadevno blago izvaža v prostocarinsko območje ali prosto skladišče v namembni državi, ki jo zajema to splošno izvozno dovoljenje;

(e)

je izvoznik proizvajalec zadevnih zdravil in ni sklenil pravno zavezujočega dogovora z distributerjem, v skladu s katerim mora distributer za vse dobave in prenose skleniti pravno zavezujoč dogovor, v skladu s katerim, po možnosti ob odvračilni pogodbeni kazni, stranka

(i)	blaga, prejetega od distributerja, ne sme uporabiti za izvršitev smrtne kazni;

(ii)	tega blaga ne sme dobaviti ali prenesti tretji stranki, če stranka ve ali ima utemeljene razloge za domnevo, da je blago namenjeno uporabi za izvršitev smrtne kazni, ter

(iii)

določi enake zahteve za katero koli tretjo stranko, ki bi ji stranka lahko dobavila ali prenesla to blago.

(f)	izvoznik ni proizvajalec zadevnih zdravil in ni pridobil podpisane izjave končnega uporabnika v namembni državi;

(g)

izvoznik zdravil ni sklenil pravno zavezujočega dogovora z distributerjem ali končnim uporabnikom, v skladu s katerim mora, po možnosti ob odvračilni pogodbeni kazni, distributer ali končni uporabnik, če je dogovor sklenjen s končnim uporabnikom, pridobiti predhodno dovoljenje izvoznika za

(i)	vsak prenos ali dobavo katerega koli dela pošiljke organu kazenskega pregona v državi ali na ozemlju, kjer smrtna kazen ni odpravljena,

(ii)	vsak prenos ali dobavo katerega koli dela pošiljke fizični ali pravni osebi, subjektu ali organu, ki nabavlja ustrezno blago za takšen organ kazenskega pregona ali takšnemu organu kazenskega pregona zagotavlja storitve, ki vključujejo uporabo takšnega blaga, in

(iii)

vsak ponovni izvoz ali prenos katerega koli dela pošiljke v državo ali na ozemlje, kjer smrtna kazen ni odpravljena, ali

(h)	izvoznik blaga, pri katerem ne gre za zdravila, s končnim uporabnikom ni sklenil pravno zavezujočega sporazuma iz točke (g).

(2)

Izvozniki, ki uporabljajo to splošno izvozno dovoljenje EU GEA 1236/2005, uradno obvestijo pristojne organe države članice, v kateri imajo prebivališče ali sedež, o prvi uporabi tega splošnega izvoznega dovoljenja najpozneje 30 dni po dnevu, ko je bil izvršen prvi izvoz.

Izvozniki v carinski deklaraciji tudi navedejo, da uporabljajo omenjeno splošno izvozno dovoljenje EU GEA 1236/2005, in sicer tako, da v polju 44 navedejo ustrezno kodo iz podatkovne zbirke TARIC.

(3)

Zahteve po poročanju, povezane z uporabo tega splošnega izvoznega dovoljenja, in vse dodatne informacije, ki jih država članica, iz katere se izvaža, lahko zahteva za blago, ki se izvaža s tem splošnim izvoznim dovoljenjem, določijo države članice.

Država članica lahko zahteva od izvoznikov, ki imajo prebivališče ali sedež v tej državi članici, da se registrirajo pred prvo uporabo tega splošnega izvoznega dovoljenja. Brez poseganja v člen 8(1) Uredbe (ES) št. 1236/2005 je registracija samodejna, pristojni organi pa jo izvozniku potrdijo takoj, vsekakor pa v desetih delovnih dneh od prejema.

PRILOGA III

„PRILOGA VI

OBRAZEC ZA DOVOLJENJE ZA OPRAVLJANJE POSREDNIŠKIH STORITEV IZ ČLENA 9(1)

Tehnične specifikacije:

Naslednji obrazec meri 210 × 297 mm, z odstopanjem največ 5 mm manj in 8 mm več. Velikost okenc temelji na merski enoti, ki je desetina palca vodoravno in šestina palca navpično. Velikost podrazdelkov temelji na merski enoti, ki je desetina palca vodoravno.

Besedilo slike

Pojasnila k obrazcu

„Dovoljenje za opravljanje posredniških storitev v zvezi z blagom, ki bi se lahko uporabilo za mučenje ali izvrševanje smrtne kazni (Uredba Sveta (ES) št. 1236/2005 (*1) )“

Ta obrazec za dovoljenje se uporablja za izdajo dovoljenja za posredniške storitve v skladu z Uredbo (ES) št. 1236/2005.

Organ izdajatelj je opredeljen v točki (h) člena 2 Uredbe (ES) št. 1236/2005. Je organ, naveden na seznamu pristojnih organov v Prilogi I k navedeni uredbi.

Polje 1	Posrednik, ki vlaga prošnjo	Navedite ime in polni naslov posrednika, ki vlaga prošnjo. Posrednik je opredeljen v točki (l) člena 2 Uredbe (ES) št. 1236/2005.
Polje 3	Št. dovoljenja	Vnesite številko in z izbiro ustreznega okenca označite, ali gre za posamezno ali globalno dovoljenje (glej točki (p) in (q) člena 2 Uredbe (ES) št. 1236/2005 za opredelitvi pojmov).
Polje 4	Datum poteka	Navedite dan (z dvema številkama), mesec (z dvema številkama) in leto (s štirimi številkami). Posamezno dovoljenje velja najmanj tri in največ dvanajst mesecev, globalno dovoljenje pa najmanj eno in največ tri leta. Ob izteku veljavnosti je mogoče po potrebi zaprositi za podaljšanje.
Polje 5	Prejemnik	Zraven imena in naslova navedite, ali je prejemnik v ciljni tretji državi končni uporabnik, distributer iz točke (r) člena 2 Uredbe (ES) št. 1236/2005 ali subjekt, ki ima drugo vlogo pri transakciji. Če je prejemnik sicer distributer, vendar del pošiljke uporablja za specifično končno uporabo, označite okenci „Distributer“ in „Končni uporabnik“ ter v polju 11 navedite končno uporabo.
Polje 6	Tretja država, kjer se nahaja blago	Navedite ime zadevne države in njeno kodo, ki jo najdete na seznamu kod, določenih v skladu z Uredbo (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (2). Glej Uredbo Komisije (EU) št. 1106/2012 (3).
Polje 7	Namembna tretja država	Navedite ime zadevne države in njeno kodo, ki jo najdete na seznamu kod, določenih v skladu z Uredbo (ES) št. 471/2009. Glej Uredbo (EU) št. 1106/2012.
Polje 9	Država članica izdajateljica	V ustrezno vrstico vnesite ime zadevne države in njeno kodo, ki jo najdete na seznamu kod, določenih z Uredbo (ES) št. 471/2009. Glej Uredbo (EU) št. 1106/2012.
Polje 11	Končna uporaba	Natančno opišite predvideno uporabo blaga in navedite, ali je končni uporabnik organ kazenskega pregona, kakor je opredeljen v točki (c) člena 2 Uredbe (ES) št. 1236/2005, ali izvajalec usposabljanja za uporabo blaga, s katerim se trguje. Pustite polje prazno, če se posredniške storitve opravljajo za distributerja, razen če distributer uporablja del blaga za specifično končno uporabo.
Polje 12	Natančna lokacija blaga v tretji državi, iz katere bo izvoženo.	Opišite nahajališče blaga v tretji državi, iz katere bo dobavljeno osebi, subjektu ali organu iz polja 2. Lokacija mora biti naslov v državi, navedeni v polju 6, ali podobni podatki, ki opisujejo nahajališče blaga. Ne pozabite, da ni dovoljeno vnesti številke poštnega predala ali podobnega poštnega naslova.
Polje 13	Opis predmeta	Opis blaga mora vključevati sklicevanje na določen predmet iz Priloge III ali IIIa k Uredbi (ES) št. 1236/2005. Vključite podatke o embalaži zadevnega blaga. Če v polju 13 ni dovolj prostora, nadaljujte na priloženem praznem listu in se sklicujte na številko dovoljenja. Število prilog navedite v polju 20.
Polje 14	Št. predmeta	To polje se izpolni le na hrbtni strani obrazca. Prepričajte se, da št. predmeta ustreza natisnjeni številki predmeta v polju 14, ki se nahaja poleg opisa zadevnega predmeta na sprednji strani.
Polje 15	Oznaka HS	Oznaka HS je carinska koda, ki se dodeli blagu v sklopu harmoniziranega sistema. Če je znana koda iz kombinirane nomenklature EU, je mogoče vnesti to kodo. Glej izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/1754 (*4) za aktualno različico kombinirane nomenklature.
Polje 17	Valuta in vrednost	Vnesite vrednost in valuto za ceno, ki jo je treba plačati (brez pretvarjanja). Če cena ni znana, je treba uporabiti ocenjeno vrednost, pred tem pa navesti EV. Valuto je treba vnesti s črkovno oznako (ISO 4217:2015).
Polje 18	Posebne zahteve in pogoji	Polje 18 se nanaša na predmet 1, 2 ali 3 (navedite ustreznega), opisan v poljih 14 do 16. Če v polju 18 ni dovolj prostora, nadaljujte na priloženem praznem listu in se sklicujte na številko dovoljenja. Število prilog navedite v polju 20.
Polje 20	Število prilog	Navedite število morebitnih prilog (glej razlago k poljema 13 in 18).

PRILOGA IV

„PRILOGA VII

OBRAZEC ZA DOVOLJENJE ZA ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE POMOČI IZ ČLENA 9(1)

Tehnične specifikacije:

Besedilo slike

EVROPSKA UNIJA

1 Izvajalec tehnične pomoči, ki vlaga prošnjo (polno ime in naslov)

DOVOLJENJE ZA ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE POMOČI V ZVEZI Z BLAGOM, KI BI SE LAHKO UPORABILO ZA MUČENJE ALI IZVRŠEVANJE SMRTNE KAZNI (UREDBA (ES) št. 1236/2005)

Dovoljenje za tehnično pomoč (Uredba 1236/2005)

2 Fizična ali pravna oseba, subjekt ali organ, ki se mu bo zagotavljala tehnična pomoč (polno ime in naslov)

3 Št. dovoljenja

Na podlagi člena 3 4 7a 7d

4 Datum poteka

5 Fizična ali pravna oseba, subjekt ali organ, naveden v polju 2 je

Muzej

Organ kazenskega pregona

Ustanova, ki zagotavlja izobraževanje ali usposabljanje

Izvajalec popravil, vzdrževanja ali drugih tehničnih storitev v zvezi z blagom, na katerega se nanaša tehnična pomoč

Proizvajalec blaga, na katerega se nanaša tehnična pomoč

Nič od zgoraj navedenega. Navedite dejavnost fizične ali pravne osebe, subjekta ali organa, navedenega v polju 2:

6 Tretja država ali država članica, kateri se bo zagotavljala tehnična pomoč (ime in koda)

7 Dovoljenje velja za

Enkratna tehnična pomoč

Tehnična pomoč, ki se zagotavlja za določeno obdobje Navedite obdobje:

8 Država članica, v kateri ima izvajalec tehnične pomoči prebivališče ali sedež

Če ni ustrezne države članice, država članica, katere državljan je izvajalec tehnične pomoči, ali v kateri ima sedež kot pravna oseba, subjekt ali organ

9 Opis vrste blaga, na katerega se nanaša tehnična pomoč

Organ izdajatelj

10 Opis tehnične pomoči, za katero se izdaja dovoljenje

11 Če je oseba, subjekt ali organ iz polja 2 oseba, subjekt ali organ v tretji državi, se bo tehnična pomoč zagotavljala

iz EU v navedeno tretjo državo s pomočjo osebja v tej tretji državi iz druge tretje države (obrazložite)

12 Opis usposabljanja za uporabo blaga, na katerega se nanaša tehnična pomoč, ki se bo izvajalo za fizično ali pravno osebo, subjekt ali organ iz polja 2

13 Usposabljanje za uporabo blaga, navedenega v polju 9, bo izvajal:

Izvajalec tehnične pomoči, naveden v polju 1

Tretja oseba, ki deluje v imenu ali v povezavi z izvajalcem tehnične pomoči (polno ime in naslov)

14 Posebne zahteve in pogoji

15 Spodaj podpisani potrjujem, da je pristojni organ v skladu s členom 9(1) Uredbe (ES) št. 1236/2005 in ob upoštevanju zahtev, pogojev in postopkov, določenih v tem obrazcu in v prilogi(-ah), ki jo/jih navaja, odobril zagotavljanje tehnične pomoči v zvezi z blagom, opisanim v polju 9.

16 Število prilog

V (kraj, datum)

Ime (tipkano ali s tiskanimi črkami)

Podpis: (Žig organa izdajatelja)

Pojasnila k obrazcu

„Dovoljenje za zagotavljanje tehnične pomoči v zvezi z blagom, ki bi se lahko uporabilo za mučenje ali izvrševanje smrtne kazni (Uredba Sveta (ES) št. 1236/2005 (*1) )“

S tem obrazcem za dovoljenje se dovoli zagotavljanje tehnične pomoči v skladu z Uredbo (ES) št. 1236/2005. Če tehnična pomoč spremlja izvoz, za katerega je bilo izdano dovoljenje na podlagi Uredbe (ES) št. 1236/2005 ali v skladu z njo, se ta obrazec ne uporablja, razen kadar:

—	se tehnična pomoč nanaša na blago, navedeno v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1236/2005 (glej člen 3(2)), ali

—

tehnična pomoč v zvezi z blagom iz Priloge III ali Priloge IIIa k Uredbi (ES) št. 1236/2005 presega dejavnosti, potrebne za namestitev, delovanje, vzdrževanje ali popravilo izvoženega blaga (glej člen 9(2), v zvezi z blagom, navedenim v Prilogi IIIa, pa del 1 Splošnega izvoznega dovoljenja Unije EU GEA 1236/2005 v Prilogi IIIb k Uredbi (ES) št. 1236/2005).

Organ izdajatelj je opredeljen v točki (h) člena 2 Uredbe (ES) št. 1236/2005. Je organ, naveden na seznamu pristojnih organov v Prilogi I k navedeni uredbi.

Dovoljenja se izdajo na tem enostranskem obrazcu, ki se mu po potrebi dodajo priloge.

Polje 1	Izvajalec tehnične pomoči, ki vlaga prošnjo	Navedite ime in polni naslov vlagatelja. Izvajalec tehnične pomoči je opredeljen v točki (m) člena 2 Uredbe (ES) št. 1236/2005. Če tehnična pomoč spremlja izvoz, za katerega je bilo izdano dovoljenje, po možnosti navedite tudi carinsko številko vlagatelja in številko s tem povezanega izvoznega dovoljenja v polje 14.
Polje 3	Št. dovoljenja	Vnesite številko in z izbiro ustreznega okenca označite, na katerem členu Uredbe (ES) št. 1236/2005 temelji dovoljenje.
Polje 4	Datum poteka	Navedite dan (z dvema številkama), mesec (z dvema številkama) in leto (s štirimi številkami). Dovoljenje je veljavno najmanj tri in največ dvanajst mesecev. Ob izteku veljavnosti je mogoče po potrebi zaprositi za podaljšanje.
Polje 5	Dejavnost fizične ali pravne osebe, subjekta ali organa, navedenega v polju 2	Navedite glavno dejavnost osebe, subjekta ali organa, ki se mu bo zagotavljala tehnična pomoč. Pojem organ kazenskega pregona je opredeljen v točki (c) člena 2 Uredbe (ES) št. 1236/2005. Če glavne dejavnosti ni na seznamu, označite možnost „Nič od navedenega“ in s splošnimi besedami (npr. prodajalec na debelo, prodajalec na drobno, bolnišnica) opišite glavno dejavnost.
Polje 6	Tretja država ali država članica, v kateri se bo zagotavljala tehnična pomoč	Navedite ime zadevne države in njeno kodo, ki jo najdete na seznamu kod, določenih v skladu z Uredbo (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (2). Glej Uredbo Komisije (EU) št. 1106/2012 (3). Upoštevajte, da se v polju 6 država članica navede le, če dovoljenje temelji na členu 4 Uredbe (ES) št. 1236/2005.
Polje 7	Vrsta dovoljenja	Navedite, ali se tehnična pomoč zagotavlja zgolj za določeno obdobje, in če je temu tako, dopišite, koliko dni, tednov ali mesecev se mora izvajalec tehnične pomoči odzivati na zahteve za nasvete, podporo ali usposabljanje. Enkratno zagotavljanje tehnične pomoči se nanaša na eno posamezno zahtevo za nasvet, podporo ali določeno usposabljanje (tudi če gre za večdnevni tečaj).
Polje 8	Država članica izdajateljica	V ustrezno vrstico vnesite ime zadevne države članice in njeno kodo, ki jo najdete na seznamu kod, določenih z Uredbo (ES) št. 471/2009. Glej Uredbo (EU) št. 1106/2012.
Polje 9	Opis vrste blaga, na katerega se nanaša tehnična pomoč	Opišite vrsto blaga, na katerega se nanaša tehnična pomoč. Opis mora vključevati sklicevanje na določen predmet iz Priloge II, III ali IIIa k Uredbi (ES) št. 1236/2005.
Polje 10	Opis tehnične pomoči, za katero se izdaja dovoljenje	Razumljivo in natančno opišite tehnično pomoč. Navedite datum in številko sporazuma z izvajalcem tehnične pomoči ali po potrebi priložite sporazum.
Polje 11	Način zagotavljanja	Polje 11 pustite prazno, če dovoljenje temelji na členu 4 Uredbe (ES) št. 1236/2005. Če se tehnična pomoč zagotavlja iz tretje države, ki ni tretja država, v kateri ima prejemnik prebivališče oziroma sedež, navedite ime zadevne države in njeno kodo, ki jo najdete na seznamu kod, določenih v skladu z Uredbo (ES) št. 471/2009. Glej Uredbo (EU) št. 1106/2012.
Polje 12	Opis usposabljanja o uporabi blaga, na katerega se nanaša tehnična pomoč	Navedite, ali tehnično pomoč ali tehnični servis, ki ju zajema opredelitev tehnične pomoči iz točke (f) člena 2 Uredbe (ES) št. 1236/2005, spremlja usposabljanje uporabnikov zadevnega blaga. Navedite, kateri uporabniki bodo deležni usposabljanja, ter dopišite cilje in vsebino programa usposabljanja.
Polje 14	Posebne zahteve in pogoji	Če v polju 14 ni dovolj prostora, nadaljujte na priloženem praznem listu in se sklicujte na številko dovoljenja. Število prilog navedite v polju 16.
Polje 16	Število prilog	Navedite število morebitnih prilog (glej razlago k poljema 10 in 14).